letník iv-2, Marec 1997 ítebe Ć'.jni uredniškega odbora Sto* Mesar, Jani Mušič. Jože Štih, Tone Ipavec i ehnlčno urejanje £mB Pevee I «t'jgraftje '•'.ujca Ručigaj. Urža Mandeljc Karikature f'>M Orel Lektoriranje Manja l.ukan Tisk • i Trading d.o.o. ViKbda • inodov — •> Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo ™'--'FUCik> vsa gospodinjstva m podjetja v Trzinu. «15 " ^-T"1™ "< kulturo Republike Slovenije il _ __ ' tratein' časopis Odsev spada med proiz-m -ir.nega aaftija « 13. loćke tarifne Slevilke 3. ' * pt,íuiř davek od prometa proiz«jdov 12 VSE8INE: VELIKONOČNÍ CAS - CAS PONOVNEGA ŽIVLJENJA IN DRUZINSKE SREĆE 4 VELIKONOČNO VOŠČILO BRALCEM ODSEVA 4 RAZMIŠLJANJA 5 ODGOVOR GOSPODU FRANCI JU GERBCU 5 KDAJ PO OBVOZNICI? 6 CENO ZA RAST TRZINA PLAĆALI KMETJE S KJE IN KAKŠEN BO CENTER TRZINA? 9 KAKO POVEZATI OIC Z OSTALIM TRZINOM 10 V OIC SO PLAĆALI, DOBILI PA NE 12 TRZIN SE JE MORAL ŠIRITI, ČE SMO HOTELI ŠOLO, VRTEC, TRGOVINE, BANKO ... 13 ODLOČNO PROTI ŠIRJENJU PLINARNE 14 ZIMSKA ŠOLA V NARAVI - POKLJUKA 97 15 NASILJE MED VRSTNIKI 15 VESTIČKEIZPOD ŽAROMETOV 17 IZLET NA VIŠARJE ZA VSE TRZINCE IS PRITOŽNO KNJIGO. PROSIM! 21 4 ODSEV VELIKONOČNÍ ČAS - ČAS PONOVNEGA ŽIVLJENJA IN DRUŽINSKE SREČE Tokratna šlevilka Odseva izhaja v ve-likonočnem času, obdobju, ki je za krisljane najbolj zveličavno, za vse pa priložnost za praznovanje pomladi in ponovnega prebujenja. V Trzinu je imel ta čas vedno posebno praznično obeležje. Za cvetno nedeljo so včasih v Trzinu sami izdelovali butarice, marsikdo pa se še spomni, kako lepe butarice je izdelovala Joščeva mama v Zarebri. Butarice ali žegne, kot srno jim včasih rekli, so pri njej naročali od daleč naokoli. Trzin-ski fantje so se merili, kdo bo na cvetno nedeljo v cerkev prinesel višji žegen; otroci pa so svoje butarice krasili z najlepšimi jabolki in pomarančami. Med, za otroke, kar dolgo maso so se na skrivaj zabavali, kdo bo komu izmaknil kakšno pomarančo ali jabolko, včasih pa so se z žegni kar spopadli. Starejši so v cerkev, podobno kot še zdaj, prihajali z manjšimi butaricami ali oljčnimi vejicami, ki so jih pri marsikateri hiši zatikali za ostrešje, da bi bila hiša v prihodnjem letu zavaravana pred střelo in nesrečo. Za veliko noč so ženske nosile k žegnu velike košare pirhov, potic, šunke in hrena. Vsaka od naštetih jedi ima za kristjane svoj simbolni pomen. Jajca so Trzincem največkrat pome-nila Kristusovo kri, potica je bila krona, s katero je bil Kristus kronan, hren je pomenil žeblje, šunka pa Jezusovo telo. Trzinske družine so se na velikonočno nedeljo zbrale na slavnostnem velikonočnem zajtrku, po njem pa so se otroci zapodili na trkališta trkljat pirhe.Točno so vedeli, pri kateri hiši so naredili trkališče. To so bile v zemljo skopane plitve jame s širokim ravnini dnom. Včasih so samo nasuli obod kroga, jajca pa so na trkališče spuščali po nagnjeni deščici, prislonjeni na opeko. Vsak igralec je moral v trkališču nastaviti po eno jajce in nanj položiti kovanec, dogovorjene vrednosti. Otroci so nato drug za drugim po deščici spuščali jajca in skušali zadeti kako drugo jajce. Dokler je tišti, ki je trkljal, zadeval, je lahko spuščal svoje jajce, vsak lastnik zadetega jajca pa mu je moral plaćati nagrado. Ko ni zadel nobenega jajca, ga je zamenjal naslednji, prednost pa so imeli tišti, ki so imeli zadeta jajca. Ko so bili pirhi od številnih trkov že zadosti zmečkani, so jih sekali z denarjem, tako da so v jajca z določene razdalje metali ko-vance. Zmagal je tišti, ki je kovanec vrgel tako, da se je zasadil v jajce. Trzinski otroci so se že dolgo vnaprej veselili velikonočnih praznikov zaradi žegna in pirhov, starejšim pa je praznik pomenil ludi veliko družinsko slavje, saj so se za veliko noč domov vraćali vsi, ki so čez lelo živeli drugje. Naj bo tudi letošnja velika noć praznik sreče, družinske Ijubezni, veselja do življenja... VELIKONOČNO VOŠČILO BRALCEM ODSEVA Dragi Trzinci! Veliki teden nas vabi k glavnim skrivnostim naše vere! Ponuja nam veselo sporočilo, da je Jezus za nas umri in vstal. S svojim vstajenjem od mrtvih je premagal smrt in nam podařil večno življenje! To dějstvo je vir veselja in upanja človeštvu že skoraj dva tisoč let. Cvetno nedeljo "malo veliko noč" praznujemo v spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Veliko veselja naredijo otrokom butarice, ki jih prinesejo na ta dan v cerkev, da jih pri maši blagoslovimo. Malčki, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, so se prvič srečali z Jezusom pri sveti spovedi na cvetno soboto. Veliki četrtek je spomin zadnje večerje. Pri njej je Jezus postavil zakrament svete Evharistije in zakrament mašniškega posvećenja. Sveta maša bo ob 18.00. Njegove besede: "To delajte v moj spomin!" so zagotovilo njegove resnične prisotnosti v podobi kruha in vina. Na veliki petek se spominjamo Jézusové smrti na križu. Tistega dne ni svete maše, ampak se ob 18.00 obhajajo spokorni obredi velikega petka. Za kristjane velja strogi post. Na veliko soboto ob 7.00 bo blagoslov ognja, ki ga, po starem slovenskem običaju, fantje raznosijo po hišah. Ob 11.00, 14.00, 15.00, 16.00 in 1 7.00 bo blagoslov velikonočnih jedi. Vabljeni ste k celodnevnemu češčenju Jezusa v "božjem grobu." Zvečer ob 19.00 borno imeli prvo vstajensko sveto mašo. Velika noč - nedelja Kristusovega vstajenja: Ob 8.00 borno od božjega groba stopili na pot mimo šole in po Habatovi ulici nazaj v cerkev v velikonoční procesiji. Mislim, da večina od nas obhaja velikonoční praznik z veseljem in notranjim prepričanjem. Praznično okrášená cerkev, petje, slovesno bogoslužje, vse to se nas dotakne in nas še bolj dvigne. Prepustimo se veselju velike noći, da nam približa veselo novico- KRISTUS JE VSTAL! Pavel Krt, župnik ODSEV 5 RAZMIŠLJANJA KU se člověk poda v sredino, kalere zakonitosti ne pozna v vseh njenih razsežnostih, se dostikrat sooča z dejstvi, ki V. v popolnem nasprotju s hotenji njega -anega in sodelavcev. Tako nekako obču-îim ob predsednikovanju v Svetu KS in (o jitenávno šele dobre pol leta. Lahko ledimo, da je ta Svet KS pravzaprav prvi res demokratično izvoljen. Posamezni člani so kandidirali z željo, da se v Trzinu nekaj vpremeni, seveda na bolje, da se premaga mrtvilo, ki je vladalo vrsto let in da pri delu krajevne skupnosti sodeluje čim več krajanov in pomaga soustvarjati naš boljši jutri in prijetnejše okolje. Sedaj ugotavljamo, da mnogi krajani niso pripravljeni sodelovati, v KS vidijo os-uvraženo oblast in skušajo ovirati delo tudi takrat. kadar gre za malenkosti, ki bi mnogim izboljšale življenske razmere in v končni fazi tudi njim samim. Kaj je res kratkotrajno veselje maščevalnosti za kdo vv kakšne krivice iz preteklosti več, kot wselje nad dobrim delom v korist nam vsem? Radi kritiziramo, kadar se nič ne naredi, Ćutimo se strokovno dovolj podkováni, da kritiziramo delo drugih. Pa to še nekako razumem, ne morem pa razumeti tisto trvtjo kategorijo, ki samo opazuje dogajanje okrog sebe in je brezbrižna vse dotlej, dokler ni sama prizadeta. Pričeli smo izdajati Odsev; ni še to, kar želimo, vendar lahko postane v zelo krátkém času glasilo, v katerem bo prav vsak krajan našel kaj zase. Zbiramo prijave za kabelsko televizijo, pa se mnogo interesentov ni niti informativno prijavilo. Pripravljamo se na projekte, kot so plinifikacija, izgradnja štiri-pasovnice M-IO, centra Trzina, športno-rekreacijskega centra, povezovalne prometnice z IOC in ob njej gradnje objektov in še bi vam lahko našteval. Zato želimo vaše aktivne-jše sodelovanje! Oglasite se lahko na sedežu KS, nam telefonirate, pišete, pošljete článek v Odsev..., samo ne bodite nezainteresirani in kontra produktivni. Še beseda o naši odločitvi, da pričnemo s postopkom za samostojno občino. Ker smo viděli, da kot KS ne moremo vplivati na dogajanja okrog nas, smo se odločili za ta korak. Na tem městu želim poudariti, da so bili vsi člani Sveta KS in tudi vsi trije člani Občinskega sveta posebej vprašani, če so za to, da začnemo postopek za izločitev iz Občine Domžale in so bili prav vsi za, torej ni bil nihče za to, da nadaljujemo skupno pot. In še odgovor g.Gerbcu v zvezi s pristojnos-tmi KS. Gospod Gerbec vehementno in s piedestala moči in velikega poznavalca vseh razmer navaja. Kar se tiče pristojnosti kra je vnih skupnosti, pa so te točno take, kot so bile prej. Če bi bilo to res, potem se vprašamo, zakaj so bile krajevne skupnosti sp/ofi ustanovljene in zakaj je Občina Domžale odobrila name s ti te v dve h profesionalcev v trzinski KS, ko pa sedaj KS nimajo nobenih pristojnosti več. Lahko dajemo samo neobvezu-joča mnenja k projektom, ki jih v celoti vodi in pripravlja občina preko svojih oddelkov. V preteklosti je KS soodločala pri posameznih projektih, zbirala soglasja, soodločala pri izbiri izvajalca del, kontrolirala izvedbo del inp. Da nam v samostojni občini ne more biti slabše, govori tudi finančni pokazatelj. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, dobiti pa jih ni lahko, smo v letu 1996 dobili povrn-jenih le nekaj več kol 5% od vplačanih sredstev s strani privatnih in drugih oseb s področja KS Trzin. Če ne upoštevamo komercialne gradnje pretežno v IOC, smo lansko leto uspeli zgraditi in asfaltirati le borih 200 m ceste ob šoli, pa še to je bila občina dolžna zgraditi iz samoprispevka za šolo. O vseh teh problemih vas bomo ob-veščali v naslednjih številkah Odseva, vi pa nam pošljite vprašanja, ki vas zanimajo. Tone Ipavec ODGOVOR GOSPODU FRANCIJU GERBCU Vzadnji št. Odseva je bil objavljen tudi pogovor z občinskim svetnikom g. F. Oerbcem v zvezi z njegovimi stališči o >";(epu sveta KS Trzin, da začne postopek a ustanovitev občine Trzin. V tem pogovoru se je g. Gerbec povsem po nepotrebnim obregnil tudi obrne kot člana sveta KS - "«Manjega poslanca, češ da bi jaz že •'-ralvedeli, da zakon o lokalni samoupravi vzel nobenih pristojnosti krajevnim "■-mostim, kot je bilo rečeno v sporočilu občinskemu svetu o sklepu sveta KS, ker zakon o tem sploh ne govori. To je sicer res, a res je tudi, da je zakon v bistvu odvzel pristojnosti krajevnim skupnostim, ki so jim bile pred tem dodeljene z dotlej veljavnim zakonom o občinah, saj je občini kot osnovni enoti lokalne samouprave dodelil vse pristojnosti s področja lokalne samouprave in dopustil, da občina nekatere od teh pristojnosti prepusti krajevnim skupnostim, če jih sploh ustanovi oziroma zadrži. V bistvu torej trditev drži, kot drži tudi to, da je domžalska občina prepustila krajevnim skupnostim manj pristojnosti, kot so jih imele pred reformo lokalne samouprave. Pri vsem tem niti ni bistveo to, da sem si jaz tako v Državnem zboru kot v občini prizadeval za to, da bi krajevnim skupnostim dali čim več pristojnosti in tudi čim večji pomen. Zato ne razumem, čemu nekoliko vzvišeni, pred-vsem pa neutemeljeni očitek g. Gerbca. Tone Peršak Vse, ki vam je mar za usodo našega kraja, vse, kl vas kaj teži, ki imate kak korišten predlog ali vprašanje, VABIMO v četrtek, 1 0. aprila, ob 1 9.00 na ZBOR KRAJANOV TRZINA. Zbor bo v dvorani kultur.nega doma v Trzinu. KDAJ PO OBVOZNICI? Neskončne kolone avtomobilov, ki se vse prepočasi pomikajo skozi Trzin, jeza voznikov, zamude, nepolrebna poraba časa, denarja, bencina, onesnaževanje, vse to postavlja posodobitev magistralne ceste M 10 skozi Trzin med najpornembncjše naloge, ki bodo pripomogle k prijetnejšemu življenju v naselju. Trzin je zdaj zaradi nemogočih cestnih razmer razbit na tri zelo ohlapno povezane dele, stranske ceste so vse bolj nevarne zaradi nestrpnežev, ki se skušajo izogniti kolonám, za vključevanje v prometne tokove pa izsiljujejo prednost, vse već je nesreč - k sreči zaradi počasne vožnje ne tako usodnih trkov, na ureditev obvoznice pa je vezanih cela vrsta razvojnih načrtov Trzina. Na občinski ravni je za pripravo gradnje trzinske obvoznice v največji meri odgov-oren podžupan Simon Mavsar, ki smo ga poprosili, da nam predstavi kako daleč so priprave za začetek del na obvoznici. Iz povedanega smo izluščili, da lahko v na-jboljšem primeru računamo, da bi z deli zaćeli letos, vendar je za to še zelo veliko čejev in vprašanj, lahko pa se gradnja pre-makne tudi nekaní v nedoločljivo příhodnost. Ustavni in upravni spori Gradnji obvoznice odločno nasprotuje nekaj posameznikov, lastnikov zemljišč, ki so doslej že krepko zavirali začetek gradnje. Ko so v občini in tudi republiki začeli s pripravami za posodobitev magistralke, je lastnikom zemlje uspelo, da so priprave zavrli z ustavnim sporom. Ker vsi planski dokumenti za obvoznico niso bili v skladu z ústavo, je lastnikom zemlje najprej uspelo in so ustavni spor dobili. Na občini so pohiteli in svoje akte uskladili z ústavo, predvsem pa s standardi min-istrstev za okolje in prostor ter za kmeti- jstvo, gozdarstvo in prehrano ter tako omogočili nadaljcvanje priprav za gradnjo obvoznice, lastniki zemlje pa so vložili drugi ustavni spor, ki pa so ga proti koncu lanskega leta izgubili. I.okacijski načrt za posodobitev ceste od Depale vasi do Črnuč je přestal ustavno presojo in po tej plati ni več zadržkov. Janez Jcmc, Peter Trojanšek, Andrej Kepic, Ivan Kecelj, Vinko Rahne, Borut Brinšek in Franci Grmek pa so sprožili upravne spore. Vrhovno sodišče je tožbe prvih šestih v celoti zavrnilo, ker pa je zaradi tehnične napake iz lokacijske odločbe izpadlo ime Franca Grmeka, se je postopek z reševanjem njegove pritožbe zavlekel. Z gospodom Grmekom so se na občini intenzivno dogovarjali in usklaje-vali in, kot nam je zatrdil podžupan Mavsar, naj bi z njim v kratkem dosegli dogovor in sporazum o odkupu hiše in drugih spremnih objektov ter zemljišč, ki jih rabijo za posodobitev magistralke, v zameno pa naj bi Franci Grmek dobil drugo hišo z ustreznimi pomožnimi objekti. Manjka še 12 pogodb Ko bo ta problem rešen, bi bilo treba le še podpisati pogodbe in odkupiti še preostala zemljišča, vendar problem ni tako preprost Ko smo se pred dnevi (14. 3. ) pogovarjali z gospodom Mavsarjem, so imeli odkup-jenih po kvadraturi že približno 90 % za ureditev obvoznice potrebnih zemljišč , podpisanih pa še niso imeli 12 pogodb. V grobem bi tište, s katerimi še niso podpisali pogodb, lahko razdelili v dve skupini. V prvi so lastniki hiš, ki jih bo treba zaradi obvoznice rušiti. Ti so v glavnem vsi pristali na rušenje hiš in preselitev v iiadomestne nove hiše. Većina se jih je odločila, za selitev na parcele na zemljišču med industrijsko cono in novim naseljem Trzin (območje T 12).-Predvideno pozidavo tistega območja je treba vnesti v dolgoročne planske akte, saj bodo šele takrat za načrtovane gradnje lahko dobili zazidalne nacrte. Kot je zago-tovil podžupan, naj bi bilo to urejeno do konca marca (predvidoma že 26. t. m.). Ko bodo te stvari urejene, v občini mislijo, da za lastnike hiš, ki naj bi jih rušili, ne o več pravih razlogov, da ne bi podpisali pogodb. Kmetje so nepopustljivi Precej trši oreh pa bo verjetno skupina lastnikov zemlje, ki že ves čas nasprotujejo gradnji. Skupina je bila sprva precej večja, zdaj pa so pri svojem ostali le še štirje: Andrej Kepic, Peter Trojanšek, Janez Jemc in Ivan Kecelj. V občini so se večkrat skušali pogovoriti z njimi, vendar so kmetje ostali pri svojem. Na odkup zemlje so pripravljeni pristati po precej višjih cenah. ko jim jo lahko ponudijo, Kepic zahteva vrnitev nacionaliziranih zemljišč, Tro-janškovi pa bi želeli drugo hišo na nadometni parceli. "Bojim se, da dogovor z omenjenimi ljudini ne bo možen, in da bo potrebno sprožu CDSEV želi usem krajanom prijetne uelikonočne praznike in se príporoča Víka in Jože Kralj ZAVITOREPKA Korakov tristo do/ga cesta zdaj se viješ giadka vsa, tam, kjer potok imel je město, njegova si naslednica. Let že mnogo je mínilo, da prišla si lepotica, čeprav v krči h se kotila, sedaj si naša ti zlatica. Směl korak za stare, mlade, prožeň bo po teb ' - gotov, to so želje, up in nade, sreća mnogih še rodov. Emilijan Pevec MATERAM ZA PRAZNIK OD ZORE DO ZATONA Ko zažari se v dalji zore svit, ko sonce zlato pride v zenit, vsak čas naj troši ti veselje, so naše srčne, lepe želje. Mama, hvala ti za dar življenja, vsem, ki čuvate to pokolenje, prejmite šopek vse iz dna srca, za praznik, ki Ijubezen vam ga da. Emilijan Pevec Težave tudi z denarjem postopek razlastilve. To ni grožnja, vendar moramo iti naprej. Pustimo to, koliko časa lahko tak postopek traja, ampak časa ne nioremo več zapravljati, saj s strani last-nikov zemljišč ni popuščanja ali približe-vanja stališe. Čas, ki ga zdaj tratitmo za poďtuse usklajevanja, lahko tratimo tudi, ko ho postopek razlastitve že formalno sprožen. Menim, da je to ključen problem, ki zadržuje gradnjo obvoznice". Treba je povedati, da že izdana lokacijska mlločba za obvoznico ni veljavna, dokler ne bo odkupljen zadnji kvadratni meter potrebne zemlje. imeli zagotovljen v proračunu, vendar so ga izgubili, ker ga niso mogli porabiti. Pred-stavniki občine se za denar intenzivno poga-jajo z vlado, ministrstvom za promet in zve ze in z drugimi pristojnimi organi, vendar ti zahtevajo, naj se izkažejo z odkupljenimi zemljišči. Dokler tega ne bo, tudi denarja ne bo. Direkcija republike Slovenije za ceste in Družba za državne ceste sta nam dali skra-)ni rok (14 dni, tri tedne) za dosego spo-razumov z lastniki zemljišč. Po izteku tega roka bodo videli, kako je stvar resna. Poudarjajo, da je projekt žanje zanimiv v 'iperativnem smislu in tudi ena od prednos-roih nalog. Če bi do konca marca lahko pridobili zemljišča, bi lahko še letos začeli z <> delali nacrte, je Evropska banka za '^•ovo in razvoj za projekt obljubila poso-&",ka 56 vitraja pri tem projektu in ni - pravljena nuditi novih posojil, dokler ne -Tajo obljubljenih posojil, zapleta pa se ariu iz republiškega proračuna. V - si pnzadevajo, da bi iz letošnjega -,fWega Proračuna dobili 900 milijonov ; 1 a Obvoznico, vendar je še vprašanje, ;JT ,0 usPel° 'n kdaj bo proračun -hsprejet. Potreben denar za posodabl-' - magistralke M 10 so v prejšniih Ietih "Menim, da je letos zadnja, -dokaj realna možnost za gradnjo obvoznice, to pa pomeni, da imamo zdaj mesec dni in pol časa, da se dogovorimo, sicer bomo izpadli iz proračuna in potem zamudili vse," opozarja Simon Mavsar. Miro Štebe ASFALTIRANA JEMČEVA CESTA 1 4. marca je bil za nekatere Trzince lep dan. Tega dne so namreč po dolgih letih zapletov končno asfaltirali 313 ni dolg odsek Jemčeve ceste, ki je speljan po nekdanji strugi Pšate. Omenjeni krak ceste je nastal, ko so pred enajstimi leti, ob regulaciji Pšate, zasuli strugo mlinščice_, ki je dovajala vodo k tamka-jšnjemu mlinu. Že takrat se je porodila ideja, da bi z gradnjo ceste po trasi potoka lahko rešili problem več gospodinjstev na zahodni strani struge. Te hiše namreč niso imele lastnih dostopov do stanovanj, ampak so ti vodili prek sosednjih dvorišč. Upajmo, da je to začetek razreševanja Gor-dijskega vozla trzinske cestne problematike. CENO ZA RAST TRZINA PLAĆALI KMETJE Ko preklinjamo kolone stojećih avtomo-bi/ov, izpušne pline in sovražimo vse voznike, ki se ne prewaknejo naprej, pogosto grdo mislimo tudi o štiríh kmetih, ki ne při stane jo, da bi na njihovi zem/ji zgradi/i obvoznico. Toda, ali ste se že kdaj poskusili vživeti vanje? Sporainjajo se časov, ko so imeli še moćne kinetije, precejšnjo posest in se je dalo na njih ob trdem, poštenem delu tudi spodobno živeti. Že res, da je bilo življenje na kmetijah vedno trdo, vendar so se jim v srce zarisali tudi številni lepi trenutki in spomini iz tišti h časov. Po drugi svetovni vojni pa so na njihova vrata potrkali občinski funkcionarji in jim povedali, da so jim v interesu ljudstva odvzeli vso zemljo, ki je presegala za zasebne kmete določene norme. Marsikdo se je moral odreci lepemu kosu zemlje, toda kaj so hoteli, v socializmu ni bilo prostora za veleposestnike, treba pa je bilo urejati zadružna posestava, ki so jih umno vodili birokrati z belimi ovratniki in čistimi, nežn-imi ročicami. Potem pa so se pojavili nacrti za širjenje Trzina. Res je, da so za novo naselje izbrali precej nekakovostno in malo uporabno zemljo v trzinskih Mlakah, vendar je bilo med tistimi močvirji za kmete vseeno nekaj uporabnih parcel. Kmetje so v glavnem brez posebnih zadržkov pristajali na prodajo tište zemlje. Potem pa se je novo naselje nezadržno širilo. Vsako leto so dodali vsaj še vrsto hiš, pojavili pa so se tudi nacrti za ureditev obrtno industrijske cone. Kmetje so se morali po precej nizkih cenah odreći svojim gmajnam, novim kosom zemlje. Marsikat-era kmetija se je že tako skrčila, da so njeni lastniki morali po dodaten in lažje dosegljiv zaslužek drugam, v továrně, mogoče celo v pisarne. Zbodlo pa jih je, ko so viděli, da so občinski Ijudje zemljo, ki so jim jo odkupili po zelo nizkih cenah, prodajali naprej po nepri-merrio višjih cenah. Viděli so, da v tište cene ni vračunana le komunalna ureditev naselja, ampak še marsikaj več. Za kmete ni važno, ali je někdo predstavnik Sklada stavb-nih zemljišč, Razvojnega zavoda, Biroja 71, Samoupravne interesne skupnosti za ne veni kaj, vsi so občinski in vse so, vsaj v prejšnjem obdobju, poistovetili s komunisti in jih spoznali za svoje dedne sovražnike. Na parole o solidarnosti in enakosti kmetje prvi niso dali nič, pa čeprav se je med drugo svetovno vojno prav za to borilo precej kmetov. Ko so slišali za náčrte o gradnji obvoznice, so prvi dvignili glas, da Trzin obvoznice ne potřebuje. Počakati je treba do leta 1999, ko bo zgrajena avtocesta Ljubljana - Maribor in takrat naj bi viděli, da obvoznica ni potrebna. Ko jim različni strokovnjaki dopovedujejo, da bo avtocesta odvzela le 30 % tranzitnega prometa, kmetje odgovarjajo, da je potem treba le razširiti obstoječo magistralko, svoje zemlje pa ne dajo. Menijo, da bodo spet prevarani in da je zdaj mogoče zadnja priložnost, da še kaj dosežejo. Kaj je v interesu ljudstva Ce so nam zemljo odvzeli v imenu in interesu ljudstva, naj nam jo zdaj v interesu ljudstva vrnejo, pravijo. Mogoče imajo pri tem tudi delno prav! Pogovoriti bi se bilo treba! Za zemljo zahtevajo višjo ceno, kot jim jo je pripravljena plaćati občina. Ta ponuja ceno, ki naj bi veljala za kmetijska zemljišča, kmetje pa se spominjajo, kako so njihovo po nizkih cenah odkupljeno zemljo v naslednjem trenutku prodajali precej dražje. Osel gre le enkrat na led. Zahtevajo, naj jim zemljo od-kupijo vsaj_ po cenah, ki veljajo za stavbna zemljišča. Če je obvoznica v velikem interesu družbe, bi morala ta pristali tudi na takšno ceno, saj bi bil v končni fazi znesek plačila tudi v tem primeru zanemarljiv, v primerjavi z drugimi stroški gradnje obvoznice. Na občini pravijo, da bi sami pristali na višjo ceno, da pa jim več ne dovoli družbeni pravo-branilec, saj bi takšna izjema sprožila pravi plaz po vsej Sloveniji, kjer je treba za ceste odkupiti še precej zemlje. Mogoče imajo prav tudi glede tega, vendar bi se bilo treba n tem temeljito pogovoriti, poskusiti pa bi bilo treba tudi najti kako drugo elegantne-jšo rešitev. Kmetje vedo, da se odkupi in odvzem njihove zemlje z obvoznico še ne bodo ustavili. Že če pogledajo na predlog ureditve centra Trzina, lahko vidijo, da naj bi dolgoročno za razvoj Trzina žrtvovali kar tri kmetije. Urbanisti in načrtovalci gledajo širše v pn-hodnost in pravijo, da postajajo kmetije v Trzinu vse manj vredne in da bodo Na njihovem mestu bi lahko zgradili bolj dobičkonosne poslovne zgradbe, dar pri tem pozabljajo na ceno, ki jo imajo te kmetije za ljudi, ki živijo na njih, ki so njih zrasli in ki jih ohranjajo v potu obraza. Mogoče res niso tako donosne. vendar so njihove in radi jih imajo. Zs takšno Ijubezen pa pogosto ni cene. Ni problem nekaj arov zemlje, njihova cens je relativno majhna, gre za princip. S tem Ijudmi bi se bilo treba pošteno pogovoriti Mogoče ne bi bilo slabo, če bi poskusili tud popraviti kako nepravilno potezo iz pretefc-losti, pa čeprav tišti, ki so zdaj na položajih-osebno niso krivi in niti ne pristojni z> reševanje takih zadev. Če je v interesu širk družbe, bi morali najti ustrezne rešitve tud za to. Izogibanje pogovoru, iskanju rešitve if kompromisov ne pelje nikamor. Kmetje postajajo zadnji Mohikanci, ki se bodr utopili v morju novih priseljencev, če Trzif ne dobi obvoznice, pa bo podoben Mengšit ko pred desetletji ni želel železnice in ř zastal v razvoju. Miro Stel* CP5EV KJE IN KAKŠEN BO CENTER TRZINA? Trzin se je v zadnjem času razvil v iu-kakšno razpotegnjeno trojno naselje rW kakega pravega središča. Nekateri - .ani že dolgo opozarjajo, da bi bilo le Ce bi imeli pravo središče, kjer bi bilo .. pri roki - od sedeža krajevne skupnosti, ■ > ugiednejše večnamenske dvorane, jTimce, najrazlićnejših lokalčkov, pošte, lunke in mogoče celo zdravstvene arnbu-! rite. To naj bi bil prostor, kjer bi se I ranci srečevali in na katerem bi se odvi- jalo najpomembnejše družabno življenje kraja. Predslavniki krajevne skupnosti so že nekaj časa v predloge letnih delovnih planov uvrščali tudi izdelavo predloga za ureditev centra Trzina, o ideji pa so začeli bolj stvarno razmišljati sele, ko so urbanisti predstavili predlog za gradnjo obvoznice Trzina. Če bi z obvoznico odmaknili prometni vrvež na obrobje naselja, bi na osrednjem območju, nekako od gasilskega doma proti šoli in proti mostu preko Pšate, nastal praktično neizko- riščen trikotnik, ki bi ga lahko izrabili za ureditev središča. Arhitekti so izrisali nekaj predlogov za ureditev centra, o predlogu, ki ga je predstavila Regijska razvojna družba, pa naj bi razpravljal celo občinski svet občine Domžale. Na zahtevo trzinske krajevne skupnosti, ki je želela podrobnejšo sez-nanitev s tem predlogom, pa so razpravo o tem umaknili z dnevnega reda februarske seje občinskega sveta. Pomisleki ob predlogu Regijske razvojne družbe V vodstvu krajevne skupnosti se s predlo-gom niso strinjali, predvsem, ker je pred-videval povećanje obstoječe plinske postaje v Trzinu in napajanje bodočega centra z utekočinjenim propan-butanom iz te plinarne. V KS nikakor ne pristajajo na širitev plinarne, zavzemajo pa se za plin-ifikacijo Trzina s cenejšim zemeljskim plinom. Predstavnike KS je begalo tudi to, da so objekti, ki so predvideni v projektu, relativno majhni, in nekateri so mnenja, da v njih ne bo mogoče zagotoviti prostora za vse ustanove in dejavnosti, ki bi jih Trzinci radi imeli v centru. Pomisleke so imeli tudi zaradi pogojenosti gradnje centra z izgradnjo obvoznice, saj si nihče već ne upa zatrditi, da bo obvoznica v kratkem zgrajena. Na obvoznico bomo lahko še dolgo čakali, zato tudi na center ne bi mogli računati prav kmalu. Po predla-ganem projektu bi bilo treba rušiti več hiš, med drugim tudi gasilski dom. Kakor se Trzinci poznamo med seboj, vsi vemo, da smo se pripravljeni leta in leta pravdati zaradi krpice zemlje, če pa gre še za liišo povrhu, so pa stvari lahko precej bolj dol-goročne. Direktor RRD je pojasnjeval načrt Na sejo sveta KS so zato povabili direktorja regijske razvojne družbe Boruta Ulčarja, da je pojasnil osnovne zamisli in nekatera odprta vprašanja. Povedal je, da gre za zasnovo, splošen predlog, v katerem po- drobnosti še niso povsem predstavljene, saj bo marsikaj odvisno od investitorjev in pogo-jev, ki jim jih bo KS postavila. Gradnja bo etapna in bo potěkala postopoma, pogojena pa je z odmikom prometa na obvoznico. Sedanja magistralna cesta M-10 bi tako postala razbremenjena mestna ulica, ob njej pa bi lahko zrasli objekti, v katerih bi, po besedah gospoda Ulčarja, lahko uredili vse dejavnosti, ki bi jih KS želela imeti v svojem centru. Pravi, da tudi ureditev dvorane z 200 sedeži ne bi smela biti problem. Najprej bi se lotili gradnje objektov severno od magistralke, kasneje pa bi na vrsto prišla še ureditev območja južno od nje. Predlog predvideva, da bi šolo ločili od centra s širokim pašom zelenila, zelenje pa naj bi prišlo do izraza tudi drugje po območju centra. V projektu so zarisane široke dovozné ceste s parkirišči. V centru bi bile možnosti za ureditev poslovnih in drugih prostorov, v njem pa bi bila območja, kjer bi imeli dostop le pešci. Živahno življenje bi lahko potěkalo ob glavni "mestni" ulici, družabno življenje pa bi přenesli na prosto, na bregove Pšate, ki bi bila regulirana. Naročili so posebno študijo o inožnostih razbremenitve dotoka Pšate, kar naj bi preprečilo poplavljanja potoka. Je projekt zanimiv za investitorje? V Regionalni razvojni družbi pravijo, da bi s svojim projektom lahko zadovoljili vse potrebe in zahteve KS. Ta mora natančno opredeliti svoj seznam želja in priorileto nji-hovega razreševanja. S predlogom so zarisali možnosti za pestro življensko izrabo prostora, Ijudem pa nakazali možnosti bodočega razvoja kraja. Tudi če se lastniki nekaterih zemljišč s predlogom ne bodo strinjali, to za projekt še ne bo katastrofa. Projekt naj bi zdaj Ijudem samo jasno nakazal, v katero smer naj bi šel bodoči razvoj kraja Prepričani so, da bi se za njihov predlog lahko našlo investitorje, za predlog, kakršnega so na KS obravnavali prej, pa menijo, da ni življenjski. Predlog ponuja monumentalno zgradbo, nekakšen kulturni center, za katerega je mogoče res vprašljivo, kako bi ga izrabili in kako bi zanj našli investitorje. V Sloveniji je kar dosti praznih, neizrabljenih velikih kulturnih domov in dvoran, ki so jih zgradili po vojni, zdaj pa so neizkoriščeno breme svojemu okolju. Lahko, da se v Trzinu to ne bi zgodilo, prav pa je, da razmišljamo tudi v to smer. Predlog ureditve centra Trzina naj bi v kratkem dali v javno razpravo in šele odziv javnosti bo pokazal, kaj o njem mislijo Trzinci. Miro Štebe CISTOCfi čišćenje, vzdrževanje in varovanje objektov Vesele velikonočně praznike želi krajanom Trzina podjetje Čistoća KAKO POVEZATI OIC Z OSTALIM TRZINOM Povezava obrtno-industrijske cone z ostalim delom Trzina je ena od prednost-nih nalog, ki so si jih zadali v vodstvu krajevne skupnosti, saj je sedanje stanje že nevzdržno. Pred časom pa so prebivalci Kidričeve in okoliških ulic s peticijo naspro-tovali takšni povezavi, saj so se bali, da bi Kidričeva ulica tako prevzela še več prometa z magistralke M-10. Direktor Regijske razvojne družbe Borut Ulčar, ki je sodeloval pri oblikovanju pred-loga povezave med obema naseljema, nam je povedal, da je strah prebivalcev Kidričeve odveć, saj zdaj povezavo pogojujejo z ured-itvijo obvoznice M-10. Nova magistralka bo precej bolj prepustna, po njej bo mogoč hitrejši pretok vozil, tako da ne bo nobene potrebe po iskanju hitrejše vzporedne poti, razen če se bodo vozniki napotili po nakupili ali drugih opravkih po naselju. Povezava med naseljema je nujna Normalna povezava med obema deloma naselja pa je nujna. Že pred leti so načrtovali ureditev peš poti, vendar se je vse zapletlo pri odkupih zemljišč. Zdaj takih zapletov ne bi smelo biti več, vendar predlagana cesta ne bo speljana ravno, kot so si sprva zamislili, kar bi bilo mogoče najbolj racionalno, ampak bo nekoliko zvijugana. To bo nedvomno prispe-valo k upočasnitvi prometa na njej, kar niti ni tako slabo. Predlog povezave med naseljema je sprva predvideval, da bi odpravili uvoz in izvoz iz naselja pri avtopralnici, vendar so na zahtevo prebivalcev in bližnjih lokalov priključek It delno zaprli. Preselili so ga za avtopralnico v smeri proti Ljubljani, bo pa le uvoz naselje, za izvoz pa se bo treba peljati à katerega od križišč. Uvoz iz smeri Domža' bo za avtopralnico podoben sedajnemu, k da bo enosmeren. Bomo imeli dve bencinski črpalki Malo naprej načrtujejo gradnjo bencinskeg" servisa. Ker bo črpalka stala ob ravne® odseku, bo ob magistralki možno povsen" lepo urediti zaviralni pas pred njo i« pospeševalni za njo. Ker naj bi bila črpalk* tudi zadosti stran od naselja, lokacija zanj-ni sporna, zanimivo pa je, da so še vedno igri nacrti za postavitev bencinske črpail* - « „a koncu industrijske cone. Če borno v Trzinu drugo za drugo dve črpalk., ;, kot kaže, odvisno od investitorjev. Primeren prostor za dom za ostarele PnKtor med naseljem Mlake in OlC-jem je doslej neizkoriščen, po zazidalnem r..ičrtu T 12, pa naj bi ga zdaj izkoristili za >rtno-storitvene in poslovno trgovske de-..(uisti, lam naj bi zgradili trgovski center, ..rt pa predvideva tudi objekt, ki bi ga bhk«i namenili centralnim družbenim de-p.mislim, mogoče bi bil to kulturni center, pipvijajo pa se tudi predlogi, da bi tam «redili dom za ostarele. Lokacija v bližini u„zda in zelenja s sprehajalnimi potmi je pm' primerna Kot nam je zatrdil Borut l liar. želijo načrtovalci v tem osrednjem dělu med naseljema pustiti kar največ ze-l.nja. Gozdne poti naj bi ostale kot so, kako l>j ho urejeno športno-rekreacijsko obrno čjtf, ki ga v KS načrtujejo na oezmlju, ki w na vezuje na območje T 12, pa je še stvar njćrtuvanja. Na območju T 12 med OIC in Mlakami naj bi po načrtih dobili tudi možnost za postavitev stanovanjskih objektov za ljudi, U jim bodo zaradi gradnje obvoznice in drugih posegov porušili hiše. «■ načrtih za ureditev območja T 12 se l-"mo v naslednji šlevilki pogovarjali še z Mirjanom Tekavcem, saj je njegovo pod-jetje Biring zdaj glavni pobudnik za ureditev i'.tvezave med naseljema. Miro Šlebe ALI VESTE? i r/ n je postal del občine Domžale konec :1 1958, ko je le-ta polit ično-upravno ' oblîko, ki jo je imela do reforme lutine samouprave leta 1996. Najbolj ■ -:mivo pri vsern tem pa je, da Domžale k'ično do konca II. svet. vojne niso iako pomembne vloge, kot jo imajo - >- Sodni in upravni okraj za pretežni - današnje domžalske občine je bil imrcć v Brdu pri Lukovici. !; ■ " 'd železniške proge pod gasilskim " y Trzinu je bilo med prvo sve--'«no preprosto vojaško letališče. - ■ "i; so šest hangarjev in nekaj barak Pisama letališča je gostovala i; 7 kar v trzinski šoli. Tu je bila ; - ; « letal, kl so opravljala bojne • ^ soški fronti. 1, ' il 1 i III! j IOIOOJI ICII^I Zazidalni načrt T 12 severno od Ljubljanske ceste 12 ODS V OBRTNO INDUSTRIJSKI CONI SO PLAĆALI, DOBILI PA NE Ko so arhitekti in drugi strokovnjaki pred leti razgrinjali nacrte za bodočo industrijsko obrtno cono Trzin, je vsaj na papirju vse izgledalo kar urejeno in sprejemljivo za bodoče stanovalce in poslovneže, ki so jih želeli privabiti v naselje. Zdaj pa se tišti, ki so verjeli obljubam, spopadajo z vrsto težav, ki jih ne bi smelo biti ali pa bi morale biti odpravljene že v prvih obdobjih urejanja OIC. Nekatere težave so že takšne, da zavirajo nadaljni razvoj cone, vlivajo pa tudi vse več nezadovoljstva med stanovalce in vse, ki imajo opravka v OIC. Stanovalci in uporabniki so se že večkrat neuspešno obraćali s prošnjami in zahte-vami na različne ustanove v Domžalah, na probleme pa tudi ves čas opozarjajo vodstvo KS. Vendar do zdaj še niso dosegli praktično ničesar. V svojih protestih opozarjajo, da bi morale biti nekatere stvari po terminskih načrtih, ki so jih dali kupcem parcel ob nakupih, urejene že pred leti, vendar do zdaj še ni v celoti izpeljana niti prva faza izgradnje cone, kaj šele vse naslednje. V dopisu, s katerim so se obrnili na predsednika Sveta KS Trzin, med drugim navajajo nekatere najbolj perece probleme, za katere menijo, da bi jih bilo treba nemu-doma odpraviti. Dostop v OIC Stanovalce najbolj pesti dostop v naselje z glavne ceste M-10 ter povezava cone z novim delom Trzina na eni strani in Čr-nučami na drugi. Na križišču ceste M-10 in vpadne ceste bi bilo treba takoj postaviti semaforje, saj je vključevanje iz cone na glavno cesto praktično nemogoče, pred-vsem pa nevarno. Na območju križišča je površina asfalta že povsem zglajena, tako da ne nudi dovolj trdnega oprijema vozilom, zato ni čudno, da je v križišču vse več nesreč. Dovoz ljudi iz Ljubljane z rednimi avtobusi ni mogoč, saj na cesti M-10 ni avtobusnega postajališča, kot je bilo načrto-vano. Po načrtih bi morali OIC z novim delom Trzina in s Črnučami povezovati peš pot in kolesarska steza, vendar lahko v OIC o tem zdaj le sanjajo. Urejenost cestišč in pločnikov Finega, zgornjega sloja, asfalta še niso položili na celi vrsti cest, ki bi jih morali dokončno urediti že v prvi fazi urejanja OIC (Špruha od hišne številke 4 naprej, Peske od št. 7 naprej, spodnja cesta od podjetja Biring naprej). Na križišču cest Dobrave, Špruha in Peske raste drevje, zaradi spiranja vode pa je v tleh luknja v asfaltu. Pločniki v coni niso urejeni in asfaltirani, urejeni in asfaltirani pa tudi niso številni dostopi do parcel, čeprav so na njih že vseljene hiše. Razen v samem središču naselja javne razsvetljave ni, prav tako tudi niso urejene predvidene zelene površine, tam kjer so, pa jih, če tega ne storijo uporabniki cone, nihče ne vzdržuje. Komunalna služba ne skrbi za čišćenje cest v coni, zimska služba pa je zelo slabo orga- nizirana. Sneg odrivajo samo s cestišča na rob, ker pa to počno v glavnem šele v i poznih urah, največkrat sneg odrinejo tudi na že očišćene dovoze do parcel. Nadzor nad izkopi, odvozi izkopanega ma-teriala ter gradbenimi posegi na samem cestišču in pločnikih ni zadosten. Zaradi tega je cestišče pogosto zamazano in ga nihče ne očisti. Ce se kdo loti kakih opravil na cestišču, pa po opravljenem delu vsega enostavno ne vrne v prvotno stanje. Ni nadzora nad gradbeno dokumentacijo Zelo slab je tudi nadzor nad lokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Cona se iz primera arhitektonske urejenosti, kakršnega so ponujali na začetku, sprem-inja v pisano zlepljenko individualnih idej in "arhitekturnih umetnij". Izgled cone je že tako skrpucan, da bi ji le še kak čarovnik lahko dal skladen in urejen videz. Stanovalci cone opozarjajo, da so bile navedene stvari vračunane kot strošek že ob načrtovanju cone in kot take vključene v ceno uporabe zazidljivih parcel. Kupci par- « cel so to plaćali, zato pomanjkanje denarja t ne bi smelo biti vzrok za takšno stanje ^ Očitno gre le za bolj ali manj za lase-přivlečen izgovor, zakaj to ni narejeno. 1 PRENOVLJEN DISKONT V lOC-Dobrm 6 želi krajanom lepe velikonočne praznike in vabi k ugodnemu nákupu i/elikonočnih dobrot in ostalih stvari Se p/iporočamo Sašo Mehle s.p. FRANCI MUSIC: TRZIN SE JE MORAL SIRITI, CE SMO HOTELI ŠOLO, VRTEC, TRGOVINE, BANKO... \ « arsikdo od zdajšnjih Trzincev ne ve, iVlkakšen je bil naš kraj še pred de-. lietji. kako se je razvijal in zakaj je . Cn. kakršen je. Pogovarjali smo se z r. oď mož, ki o tem lahko največ povedo, f rukijem Mušičem, človekom, ki je vse od 1966, ko je prvič postal krajevni izbornik, vedno igral eno od vodilnih vlog v . .Wvu Trzina, bil pa je tudi funkcionar na . -vini in štiri leta republiški poslanec, f ranci se takole spominja začetkov širjenja Trzina: \ i-stih časih je imel Trzin 700 prebivalcev. »ih takem številu krajanov ni bilo mogoče ,riilniti vseh želja, ki smo jih imeli. Ni bilo i - i^iče imeti osemletne sole, vrtca, sodob-nili trgovin, banke, rekreacijske cone in :ruí>ťga. Postavljena so bila nekakšna mer-'. i '4lede številčnosti prebivalcev, da je bilo mogoče dobiti katero od ustanov. Na rrnmr, da bi uredili športno rekreacijsko . nu, je bilo potrebnih vsaj 5.000 prebivalcev. i . iiiska krajevna skupnost je, ko se je leta I'<72 izdvojila iz mengeške krajevne skup-nu.-ti. v svoj dolgoročni plan postavila cilj, .m bnmo imeli svojo osemletko, vrtec, '"ftko, pošto, rekreacijsko cono. Skušali ■•mii pripraviti Napredek, da bi v Trzinu iprl novo trgovino, vendar nam ni uspelo, • ; za trgovce dohodkovno nismo bili zan-nni. Trudili smo se, da bi v Trzin dobili . Mjansko banko, vendar nismo bili zan-■ I. Šlo je celo tako daleč, da smo se • {«varjali že z Beograjsko banko, da bi ■'rli njeno podružnico. Ko so za to -.děli v domžalski Ljubljanski banki, so -tali na odprtje svoje podružnice v Trz-- Zt-leli smo urediti športno rekreacijsko "íiičje. zato smo v bližini trzinskega ba-• od Florjančiča za to že odkupili nekaj Tiíja in začeli delati nacrte, vendar je vse i'>k'pri tem. ^isiltv je bila v širjenju naselja 'mo se, da za to namenimo najs--frmljo v okolici Trzina - močvirni - 'OTeti pri odkupu zemljišč ni bilo ' • saj je šio za res nedonosno območje. Tam so bile sicer dolge parcele, na katerih je bilo, vsaj bližje naselju, še nekaj dobre zemlje, vendar je bila preostala zemlja zelo slaba. Kmetje so tište parcele takrat kar radi prodajali. V prvem obdobju smo se z Birojem 71 dogo-varjali o gradnji 40 hiš. Nekako takrat smo ustanovili tudi Sklad stavbnih zemljišč, ki je sprva deloval v sklopu SKIS, in se je začel ukvarjati s prvo gradnjo v novem Trzinu. Najprej je kazalo, da bodo na tistem območju postavili naselje hiš za RTV, ker pa se Sklad stavbnih zemljišč in Stanovanjsko podjetje ništa mogla dogovoriti, kdo bo od RTV-ja pobral denar za to; so se na RTV premislili in kupili zemljo pod Šmarno goro. Pri nas pa so bile stvari pripravljene že tako daleč, da smo morali naprej. Biro 71 in Sklad stavnih zemljišč naj bi projekt speljala do konca. Z najprej načrto-vanih 40 hiš so kmalu prešli na 45, nato pa že na 140 enot, saj je bilo tolikšno število še ekonomsko upravičeno zaradi vseh potrebnih komunalnih in izsuševalnih del. Potrebna oprema je bila zelo draga. Treba je bilo izsušiti močvirje, vse ceste so morali krepko nasuti in dvigniti. Ker pa je bila takrat inflacija zelo visoka, so cene astronomsko hitro rasle, tako da je Biro 71 v sili samo risal dodatne stanovanjske enote v naselju. Dodajal je nove vrste hiš in nazadnje smo pristali pri približno 300 enotah, ki so finančno pokrile projekt. Inflacija je požrla ogromno denarja! Danes si podpisal pogodbo, ko si mesec dni in pol kasneje podpisoval aneks k pogodbi, pa je bilo to že še enkrat dražje. Prostor so skušali čim bolj racionalno izkoristiti. Stanovanjske površine so bile večje od parcel. Parcela je bila na primer velika 126 kvadratnih metrov, na njej pa je bila postavljena stanovanjska hiša s 156 kvadratnimi metri staovanjske površine. Če so naredili več enot, so lahko pokasirali več denarja. Inflacija je žrla denar Ljudje, ki so se naseljevali v novo naselje, so zato to drago plačali. S tem denarjem so plačevali tudi druge projekte v občini, ne vem pa, da bi ta denar přišel tudi nazaj. Najlažje je bilo vrisati še deset novih enot v naselje. Če sta bili kje prvotno vrisani dve garaži, so ju enostavno črtali ven in namesto njiju v dobíjeni žepek vrisali novo stanovanjsko enoto. S tem so pridobili po 9 milijonov dinarjev, kar ni bilo malo. To se je dělalo zelo hitro. Zato smo lahko samo določene stvari çreprecili ali zavrli, vsega pa nismo uspeli. Širjenje naselja se je zaustavilo zaradi vode, ki jo je začelo primanjkovati. Na hribu nad naseljem so morali narediti rezervoar za vodo. To smo dosegli tudi zato, ker smo bili soustanovitelji podjetja Vodovod in smo z gradnjo rezervoarja na hribu nad Trzinom -na Zibretovem vrtu, pogojevali ustanovitev podjetja Hidrometal v Mengšu. Po tistem so nas pravzaprav ogoljufali z gradnjo še ene, zadnje vrste hiš v naselju. Obljubili so nam, da nam bo gradnja tište vrste hiš přinesla 180 milijonov dinarjev dobička, dejansko pa so tište hiše prodali in na koncu je krajevna skupnost imela 20 milijonov izgube. Večje naselje je bilo upravičeno do boljše oskrbe, šole ... V tistem času pa je naselje postalo zadosti močno, da smo lahko začeli graditi tudi objekte družbenega standarda, novo osemletko, vrtec, da smo začeli delati nacrte za rekreacijsko območje itn. Pojavijale pa so se želje, da bi se istočasno razvijal tudi stari del Trzina. Izrisane smo že imeli nacrte, da bi nasproti kullumega doma, kjer je sedež KS, zgradili veliko blagovnico, nad njo pa tudi 17 do 20 stanovanj, ki smo jih predvideli za učitelje osemletke, ki je takrat nastajala. Trzinci pa smo taki, da bi zemljo na vrtu še dali za gradnjo sinu, drugače pa zemlje ne damo. Zemlje enostavno nismo dobili, zato so nacrti padli v vodo. V starem delu Trzina so se zelo zavzemali, da bi bil vrtec nekje v starem delu naselja in niso hoteli podpisati soglasja za gradnjo v novem delu, hkrati pa ni bilo mogoče dobiti zemlje. Vedel sem, da mora razvoj naprej, zato sem podpisal za gradnjo vrtca tam, kjer je zdaj. Hoteli smo urediti pošto v poslopju stare trzinske šole, vendar takratna direktorica pošte na to sploh ni hotela pristati: "Saj tudi pošta v Mengšu ni rentabilna!" nam je odgovarjala. Seveda pa je bilo tudi nujno, da je novi del Trzina dobil nekatere potrebne objekte. Ko se je začela gradnja industrijske cone, pa so se interesenti za postavljanje takšnih objektov hitro našli, vsi so vedeli, da bo v industrijski coni denar. Miro Štebe (nadaljevanje o gradnji OIC v naslednji številki) 14 ODSEV ODLOČNO PROTI ŠIRJENJU PLINARNE Po tistem, ko smo v prejšnji številki Odseva opozorili na problem plin-ifikacije Trzina, so o tej problematiki večkrat zavzeto razpravljali v vodstvu krajevne skupnosti, pa tudi v nekaterih občin-skih ustanovah. V krajevni skupnosti zdaj deluje komisija za plinifikacijo, vodstvo krajevne skupnosti pa je sporočilo, da je od-ločno proti kakršnemukoli širjenju plinske postaje in da se zavzema za plinifikacijo Trzina z zemeljskim plinom. V krajevni skupnosti so na pian potegnili stare nacrte za plinifikacijo našega naselja s plinom, ki bi přitékal od razdelilne postaje pri Leku v Mengšu. Za te nacrte so pred leti drago plaćali, kasneje pa so jih tudi posodabljali in prilagajali novim razmeram. Ore za precej natančno obdelan projekt, ki bi bil še kako uporaben tudi zdaj. Na občinski ravni je zdaj slišati, da bi Trzin lahko plin dobil tudi z domžalske strani in da bodo naše naselje plinificirali že v prvi fazi plinifikacije občine. Nenavadno pa je, da nacrti za plinifikacijo občine govorijo predvsem o več kot de-setkratnem povećanju zmogljivosti obsto-ječe plinarne v Trzinu. Med drugim so v načrtih tudi predvideli, da bi z utekočin-jenim plinom iz plinarne oskrbovali bodoči center Trzina. V vodstvu krajevne skupnosti temu krepko nasprotujejo in to je bil tudi eden od vzrokov, zaradi katerih so Trzinci sami umaknili razpravo o ureditvi centra Trzina s seje občinskega sveta. Komisija za plinifikacijo Kot nam je povedal član skupine za plinifikacijo Trzina Ivo Nemec, ima komisija zdaj dve přednostní nalogi. Prva je pripel-jati zemeljski plin v Trzin, druga pa je urejanje lastniških razmerij z zdaj Interinino plinarno v Trzinu. Trzinci bi morali imeti kot vlagatelji ali sovlagatelji pri plinarni večje lastniške pravice in s tem tudi pravico do upravljanja ali soupravljanja s plinarno. Člani skupine zbirajo in preverjajo vso dokumentacijo o plinifikaciji in plinarni, sodelovali pa so tudi na sestankih odbora občinskega sveta za gospodarske javne službe. Dali so več pripomb na program plinifikacije občine in njihove pripombe so uvrstili v besedilo predloga. Kljub dokaj ugodnim odzivom v Domžalah so člani komisije previdni, saj se zavedajo, da je odbor občinskega sveta samo sveto-valno telo in občinski svet njegove predloge sprejme ali pa ne, v KS pa se zavedajo, da tudi, če občinski svet sprejme kakšen sklep, še ni vedno nujno, da bo sklep tudi uresničen. Komisija zdaj zbira vso dokumentacijo in podatke o plinarni in plinskem omrežju v Trzinu. Skušajo dobiti podatke o varnosti oziroma nevarnosti plinarne za okolje. Posku-šajo dobiti mnenja in ocene strokovnjakov, med drugim strokovnjakov zavoda za raziskave materialov in inštituta Jožef Štefan. Vsi sogovorniki so doslej spraševali, kakšne so cisterne, kakšne so njihove oblike - ali so podolgovate, okrogle, pokončne, kako narazen so postavljene in ali so med njimi betonske pregrade. Zanima jih, kako daleč stran so prve hiše. Ali plinarno sploh rabimo? Med laiki prevladuje mnenje, da je plinarna nevarna za okolje in da njena bližina celo vpliva na ceno okoliških parcel. Prepričani so, da Trzin plinske postaje zdaj ne potřebuje. V novem naselju je pretežni del lastnikov hiš, ki so priključene na plinsko omrežje, přešel na cenejšo kurjavo na trda goriva, saj niso pripravljeni plačevati 30 % od zemeljskega plina dražjo kurjavo. Opozarjajo tudi, če bi propan butan začeli prodajati po nižji ceni, ne bi pristali na povećanje zmogljivosti plinarne. Plin potřebuje predvsem industrija in če je plinarna res tako varna, kot zatrjujejo pred-stavniki Ine in nekateri pristojni, naj plinarno raje preselijo v industrijsko cono, pravijo nekateri. Ob tem pa tudi opozarjajo, da bi povećana plinarna, o kakršni se govori, imela takšne zmogljivosti, da bi lahko pokrivala potrebe celotne občine in ne le Trzina. V komisiji pa poudarjajo, da za izpolnitev svoje naloge potrebujejo kar največ podatkov in dokumentacije, še zlasti kar se tiče last- \r HRVATSKA KP*31** -TRZ-1 M ■0 • ništva in delovanja plinarne. Ko bodo zbrali najnujnejšo dokumentacijo, bodo lahko pre-sodili, kakšne so možnosti za uspeh revizije lastninskega postopka plinarne. Zvedeli smo zanimiv podatek, da plinarna celo stoji na zemljišču, ki naj ne bi bilo v celoti odplačano prejšnjemu lastniku. Nekatere podatke o tem in o varnosti plinske postaje bo morala komisija poiskati tudi pri Interim. Miro Štebe Ali smo se izognili katastrofi? Ste vedeli, da je lani malo manjkalo, da bi pri plinarni prišlo do katastrofe. Sredi lanskega poletja je prebivalce hiš nad Zare-brjo na poboćju hriba Onger vznemirilo votlo bučanje in nekakšno grmenje. Drago Poznan m Srećo Frantar sta prva opazila, da se iz ene od cistern znotraj žične ograde Inine plinarne, daleč pod njimi, dviga bel dim oziroma plinski oblak Iz cisterne je uhajal plin. Ovce, ki so pogosto v ogradi, so prestrašene bežale in druga za drugo omamljene popadale po tleh. Pojav so kmalu opazovali tudi drugi prebivalci Dane-tove (Bramarjeve) in okoliških hiš. Takoj so telefonirali na policijo in jim povedali, kaj se dogaja, vendar policija ni takoj reagirala. Šele, ko so klicali drugič in povedali, da fc vohajo uhajajoči plin, čeprav je plinska postaja več sto mestrov od njih, so policisti sprožili alarm Kmalu so prihiteli na kra! dogodka in zaprli cisteno iz katere je uhaja; plin. Opazovalci so čez čas lahko opazovak omotične ovce, ki so prihajale k zavesti se spraševali, kaj bi bilo, če bise v kritčneit ćasu na tistem območju kaj zaiskrilo ali & bi kdo prižgal plamenćek. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI - POKLJUKA 97 Uvnci petih razredov se vedno ze v „aprej veselijo vsakoletne zimske šole -,ruvi ki jo pripravljajo po vseh solah. X Sola že več let zapored organizira nje na Pokljuki, kjer so dobr, pogoj, a u^nje osnov alpskega smučanja in teka na imučeh. [ ;.is se je šole v naravi udelezilo kar • rkleset učencev - le šest jih je ostalo na Od 3. do 9. februarja smo bivali v nzkmu Jelka. Vsi učenci so pod vodstvom -• r.li učiteljev: profesorice športne vzgoje \mlreje Kavčič, učitelja Dušana (wrenca, študenta DIF-a Primoža AhaHČa in razredničarke Erike Benković ,.s,„jilj pnine alpskega smučanja in teka na •tlučc'h. Kyj su se naučili, so pokazali na koncu, na vtanah. ki smo ju pripravili v petek in U«itmi> jih dobili "na lastni koži" ali skozi opazovanje odnosov med »rstniki. O trpinčenju med učenci lahko govorimo, kadar je kak učenec v J il|$em časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivneinu veil "!)u oz. negativnim dejanjem, ki jih je povzročil njegov sovrstnik -kupina učencev. '"A-ška raziskovalka Besagova (1989) opozarja na štiri pomem-" vidike trpinčenja med učenci: Lihkoje: - hesedno (npr.: zmerjanje, vzdevki, draženje...) telesno (npr.: pretepanje, brcanje, porivanje...) ; psihološko (zavračanje, laganje, ustrahovanje...) ! rpinćenje se lahko pojavlja tudi kot sociálno sprejemljivo •edenje (npr.: velika tekmovalnost pri doseganju učnih, šport-'"'h ali socialnih dosežkov, ki manj uspešnim povzroča občutek ' .iîîjvrednosti in nelagodje.). Napadi se ponavljajo, zato učenci ne doživljajo nelagodja le ob v;'iom Posameznem napadu, temveč tudi zaradi groženj na-r-:tfnv v příhodnosti. fećilno je prevladovanje močnejšega učenca nad šibkejšim, ne • na okoliščine. 1. ,ahko vP)eteni v trpinčenje kot žrtve (doživljajo Ir-V) bodisi kot nasilneži (trpinčijo druge učence), nekateri pa Ako obe viogi hkrati. Dějstvo je, da se otroci z nasiljem srečujejo v družini, nato v vrtcu, šoli...Sprejemljivost za nasilniški vedenjski vzorec in potem posne-manje le tega sta odvisna od otrokové čustvene labilnosti. Otroci vzorce obnašanjav večji ali manjši meri prenašajo naprej, zato pride do interakcije. Trpinčenje med učenci je zelo celosten pojav, na katerega vplivajo mnogi dejavniki. Mednje sodijo: vrstniške skupine, značilnosti igre, različna vzgojna sporočila, spolna vloga in odzivi okolja na ve- denje... In kako z nasiljem na naši šoli? Med učenci 5., 6., 7. in 8. razreda sem lánsko šolsko leto izvedla anketo, s katero sem skušala ugotoviti: - koliko agresivnega vedenja se sprošča na naši šoli in katere oblike so najbolj pogoste; - ali obstajajo bistvene razlike med spoloma. Med navedeními oblikami negativnega vedenja (posmehovanje, pretepanje, zaničevanje, izsiljevanje, uničevanje, obrekovanje, otipa-vanje) je na prverii mestu posmehovanje, zatem obrekovanje, zaničevanje, otipavanje, uničevanje, pretepanje in izsiljevanje. Med spoloma je bistvena razlika pri obrekovanju in pretepanju. Deklice so doživele več obrekovanja, fantje pa so bili večkrat pretepeni. Da so bili žrtve nasilja, največkrat povedo sošolcu, nato staršem, nikomur, učitelju in svetovalnemu delavcu. Deklice povedo največkrat sošolki - prijateljici, fantje pa največkrat nikomur. Kot povzročitelje agresivnoga vedenja so navajali največkral šošolce, nalo druge učence, prijatelje in znance. Tukaj ni razlik med spoloma. Sami največkral izvajajo naslednje oblike nasilja: posmehovanje, obrekovanje, zaničevanje in pretepanje. Tukaj je razlika med spoloma, fantje se največkral posmehujejo, dekleta pa največkrat obrekujejo. Ko se jim dogajajo neprijetne stvari, največkrat oba spola pokličeta pomoč. Neprijetnosti doživljajo največkrat na šolskem igrišču, potem telovadnici, v jedilnici, med učno uro, po pouku... Tudi tukaj bistvenih razlik med spoloma. Trpinčenje med učenci je samo ena izmed mnogih oblik trpinčenja. ki so jim izpostavljeni številni otroci. Vendar mislim, da je področj, trpinčenja med učenci tisto, kjer lahko največ in najlažje ka naredimo, da ne bo le-to otrokom še dodatno grenilo življenja Ksenija Rojs OTROCI IZ Vsredo, 12. marca, so otroci iz trzinskega vrtca Žabica s svojimi vzgo-jiteljicami pripravili prisrčen nastop, s ka-terim so staršem pokazali, kako znajo zapeti, zaplesati in tudi nastopati v otroških igricah. Starši in drugi obiskovalci so jim navdušeno zaploskali, saj so se otroci res dobro odrezali, še zlasti vesele pa so bile mamice, ki so jih malčki obdarovali s svojimi, prav za to priložnost narejenimi izdelki. Vzgojiteljica Vanja Pančur je za naše glasilo o tej prireditvi zapisala: "Na to prijetno druženje s starši smo se z veseljem pripravljali kar nekaj časa. Otroci so z velikim veseljem in vnemo utrjevali pesmice, igrice in plese, ki smo jih predstavili staršem. Že dalj časa pred prired-itvijo so me vsak dan spraševali, koliko dni še manjka do nastopa. Těžko pričakovani dan je končno nastopil in za mnoge malčke je bil to prvi nastop. Prav vsi so se dobro odrezali! Vsem, še zlasti staršem, seveda V TRZINU ŠE VEDNO DELUJE ŽUPNIJSKA Karitas • Majhni smo, brez pravih prostorov in s skromnimi finančnimi sredstvi - prispevki naših dobrotnikov. Vendar smo pripravljeni nuditi skromno pomoč v hudi stiski, potrebi ali pomagati z nasveti, dobro besedo, spoštujoč člověkovo svobodo in anonimnost. Vodi nas Ijubezen do bližnjega - ki pomeni biti dober sosed, odprtega srca in radodarnih rok. Marsikaj slabega se je zgodilo zaradi slabih odnosov, ker Ijudje živijo drug ob drugem kot. tujci - ne da bi pokazali vsaj nekoliko medsebojnega razumevanja. Vabimo vse, ki bi želeli za dpbra delà prispevati svoi delež . da to store osebno v župnišču - pri gospodu žuoniku Krtu ali na naš žiro račun: 50120-620-149-05-1305115-10318 Karitas Trzin. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo še enkrat za vsak dar - podarjen iz srca in ljubezni do bližnjega, potrebnega pomoči. Lahko se nara pridružite. Pokličite na telefon župnišča: 713-877. Naj zaključim z mislijo filozofa Nietzsche-ja: "Najboljše sredstvo, da vsak dan dobro začneš, je: Ko se zbudiš, pomisli, ali lahko ta dan razveseliš vsaj enega člověka." Lep pozdrav! Vaša Karitas Tržio VESTICKE IZPOD ZAROMETOV r-y [eden v marcu je v kulturnem domu \J „-„vala mladinska gledališka skupina Homo umetniškega društva Tuhinj s dijo Hrup za odrom. n?ci so nas prijetno presenetih: igralci pjji sproščeni, tekst dovolj duhov.t, ,1 ,..n. tako da se več kot dve uri, kolikor predstava trajala, resnično nismo mogli _ zasiti. Seveda pa to lahko, na žalost, . ;i le za tistih nekaj deset ljudi, ki smo predstavo ogledat. ;. «mit storili, da bi bila predstava čim bolj» "hiskana? . vsem Trzinu smo nalepili kakih štiri-. -rt plakatov - teh pa, kot kaže, nihče več m ht-re. Objavo smo dali na radio - tudi . ÍW ne posluša nihče več. In' na koncu, javo smo dali tudi v časopis - v Delo, na ki turno stran - in jasno, kulturnih strani v -.pisih se izogibamo kot hudič križa. I..r»-| kaj zdaj? V .. rjamem, da je Cervantes poznal Trz-, m Trzin, pa vendar, če bi živel zdaj, bi . Don Kihota zagotovo postavil v ■. ni. Tako pa, mi gremo naprej! Impro liga k.mt-c marca, nekoliko bolj natančno: : '.-etega marca in šestega aprila, gremo ■ iprtj z impro ligo v Trnovo. S kom bomo ' muvali, si preberite v sobotnem Delu na »nii strani pod naslovom Impro liga. Ulično gledališče Zdaj pa, prosim, malo posluha! Če se boste v aprilu slučajno kaj mudili v naši prestolnici in bodo vaše oči pred magistratom zagledale kakšnega požiralca ognja, glumaca, dvornega norčka, vedeževalko, zoboderca ali celo biriča, vedite, tam nekje bomo mi. In če se boste magistratu in stari Ljubljani izognili, se BTC-ju ne boste mogli upreti, in tudi tam, na srednjeveški tržnici, bomo mi. Skahespeariada V prejšnjem Odsevu sem vam povedal, da pripravljamo novo predstavo, ki zahteva ogromno odpovedovanj in naporov. Projekt že dobiva svojo podobo, tako da smo za prVih 16 predslav že določili datume. Predstave so razprodane in "AH", končno bo tudi gledalcev dovolj. Shakespeariado - tak bo naslov našega projekta, si bodo za nagrado (bralno značko - lepo prosim), lahko ogledali naši tako imenovani - perspektivni kadri. Za peščico naših dragih obiskovalcev iz Trzina, tako rekoč Trzincev, ki bi si predstavo radi ogledali, pa po želji pridemo tudi na dom. No ja, če že ne čisto na dom, pa vsaj v vašo ulico, draga gledalka, gledalec, skoraj zagotovo! Verjetno ste zdaj že sami ugotovili: naša gledališka smer pelje vse bolj krepko v poulični teater, ki so mu v Sloveniji zaorali ledino člani gledališča Ane Monroe. Pa lep (čeprav malo zagrenjen) gledališki pozdrav! Jože Štih ^yVeverjetnoí /predstavnika trzinskih gUfialcev vidim.' PLANINCI VODIJO IZLETE PO MERI VSAKOGAR Vi'-'fek, 18. marca, so se člani ' '■minskega društva Onger zbrali na n rednem. slabo obiskanem, letnem ■ -m zboru. To je bil za društvo 14. ' zbor, za planince, ki sestavljajo jedro "i«ga vodstva trzinskega društva pa že •'i. saj so temelje društvu postavili na " zboru planinske sekcije, ki je eno kovala še v sklopu planinskega . • knezTrdinaMengeš. : '•"-"-něm občnem zboru so ugotavljali, •ruMw v nekakšni organizacijski krizi, ' J'- Po drugi strani v preteklem letu ; kar nekaj lepih uspehov. Člani -^a odseka so organizirali " vko Umovanje Mladina in gore rdili svoje prvenstvo med mladimi •• be enkrat so osvojili naslov " Prvakov. Clani društva so se udeležili trekinga v Tibet, opravili pa so tudi celo vrsto drugih zanimivih vzponov in akcij. Ugotavljajo, da društveni vodniki praktično vsak konec tedna vodijo vsaj po en izlet -včasih vsak vodnik vodi svojo skupino na svojo turo. Izletov je zelo veliko, le da o njih ne poročajo in tudi ne pišejo plakatov žanje. Skoraj vsak vodnik ima svojo skupino, s katero se po prijateljsko sproti zmenijo, kam bodo šli. Na društvu pa bi se radi izognili takim, že povsem zasebnim izletom. V svoje vrste vabijo vse. ki bi želeli v hřibe. Ob tem poudarjajo. da na izlete, ki jih vodijo nekateri vodniki. lahko gredo praktično vsi. Ljudje pogosto rečejo: "Ja, z vami, ki ste tako trenirani, pa ne grem. Vi greste na pretežke ture zame, z vami ne bi držal koraka!" Vendar to ni res. Izleti, ki jih vodijo nekateri društveni vodniki, so primerni tudi za tište brez kondicije, za otroke in celo za stare mame. Na izletih PD Onger skoraj nikoli ne divjajo in vsak, ki začne turo s skupino, jo tudi konča z njo. Zato vabijo vse, ki jih zanima, naj se obrnejo na katerega od društvenih vodnikov in jih povprašajo za skupno hojo v liribe. Če vodnik ne bo ustrezal, vam bodo priskrbeli Zdaj aktivni planinski vodniki PD Onger Trzin so: Rudi in Grega Schoss, Sandi Čičerov, Jože Jerman, Janez Žnidar in Tone Žižek, mladinski planinski vodniki Dušan Kralj, Emil Pevec, Irena Muči-babić, Tomaž Mesar, Simon Kralj in gorski vodnik Janez Rupar. VRTCA POZDRAVILI POM LAD pa tudi meni, je bil v resnično veselje pogled na njihove si-joče in ponosne obrazke. Treba pa je reči, da je tudi naš vsakdan v vrtcu podoben tistemu popoldnevu, le da smo takrat v skupinah brez gledalcev. Nikoli nam ni gčas! Vsak dan nas spreml-jajo pesem, nove pravljice, zgodbice, deklamacije ter srečanja s čim novim. Gibanje, predvsem po svežem zraku, je naša prvenstvena dejavnost. Lepe in sončne dni izkoriščamo za sprehode v naravo, saj je stik z naravo otrokovo na-jprimernejše okolje za razvijanje novih spoz-nanj, predvsem pa za pozitivno razvijanje otroških čustev. Vzgojiteljice v vrtcu se bomo še naprej trudile, da ohranimo otrokom smeli in vedrino." O maškaradi v vrtcu smo že poročali. Bilo je res živahno in norčavo. Toliko lepih, prisrčnih, izvirnih in sploh najboljših mask na kupu res těžko srečaš! V dokaz objavl-jamo skupinsko sliko ene od maskiranih skupinic v vrtcu Žabica. IZLET NA VIŠARJE ZA VSE TRZINCE Planinsko društvo Onger Trzin in Krajevna skupnost Trzin bosta v soboto, 19. aprila, v sodelovanju s trzinskim žup-nijskim uradom organizirala planinsko invalidski izlet na znamenito romarsko goro Svete Višarje (Monte Lussari, 1766 m) v Zahodnih Julijcih v Italiji. Izlet bo primeren ludi za starejše in tište, ki so povsem brez kondicije. Z avtobusom se bodo ob 8. uri odpeljali iz Trzina mimo Kranja do Rateč. Skozi Trbiž, že na italijanski strani, se bodo pripeljali do spodnje postaje žičnice v Ovčji vasi, približno 2 km od Trbiža. Z žičnico se bodo odpeljali na vrh Višarij, kjer si bodo ogledali znamenito romarsko cerkvico. Kdor bo želei, pa se bo lahko udeležil tudi svete maše. Z vrha se odpira prekrasen razgled po naših, ilalijanskih in avstrijskih gorah. Tišti, ki bo želei olajšati denar-nico, pa bo imel za to obilo priložnosti v tamkajšnjih tr-govinicah s spominki in v lokalčkih. Okrog 13. ure se bodo vrnili v dolino in se po želji za krajši čas ustavili v Trbižu, da bodo tišti, ki bodo želeli, opravili kakšen nakup. Po kosilu se bodo predvidoma ob 18. uri vrnili v Trzin. Cena izleta, v katero je zajet avtobusni prevoz, žičnica in kosilo, bo predvidoma 3.500 SIT, prijave pa zbirajo v tajništvu KS (tel.: 711 - 060), pri Rudiju Schossu (tel.: 722 - 807) ali v župni-jskem uradu Trzin. Ob prijavi je treba pokazati veljaven potni list, za tište, ki putnih listov še nimajo, pa bodo za to lahko priskrbeli skupinski potni list Akontacija ob prijavi je 1.000 SIT. Invalidom bodo na izletu pomagali vodnik PD Onger. MLADI PLANINCI nanje Športne občine Domžale. Fant je pa so se prejšnji četrtek izkazali pri pospravljanju in čišćenju društvene hišice. Ker nam vreme jeseni ni bilo naklonjeno, smo z izleti planinske skupine začeli šele pozimi. Z mlajšo skupino smo se januarja odpravili na Rasico in se skoraj do leme zabavali £ z vožnjo na vrečkah po zas-neženem bregu. Bilo je super. Zato smo podobno ponovili s starejšo skupino. Do primernega brega pa smo takrat přehodili daljšo pot: Dobeno - Rašica - Gobavica. Nazadnje, 8. marca, smo kondicijo nabirali na poti od Stahovice do Velike planine. Bilo nas je devet. Sara je proti koncu "vozila z rezervo", Sandra in Alja sta celo pot molčali, Tomaž je razmišljal o kuhanju, Tjaša se je po krátkém premisleku odpovedala převozu s helikopterjem, Anja in Metod pa sta bila zgovorna prav do vrha. Kljub utrujenosti smo Pri snežni kraljici na poli na Rašico Tudi v lem šolskem letu imamo na OŠ dve planinski skupini. Z mlajšimi osnovnošolci se srečujemo vsako sredo ob 17.00. Srečanja starejših osnovnošolcev ob četrtkih ob 17.30 so trenutno v bolj fantovski zasedbi, saj dekleta prisegajo na pomlad, ki se je menda začela že decembra in bo očitno trajala vse do poletja. Jerneja, Kalja, Nika in Urša, ki so pod Emilovim mentorstvom novembra lani zmagale na državnem tekmovanju Mladina in gore, so planitiskemu društvu "prislužile" še priz- Na podelitvi priznanj Športne zveze imeli še dovolj energije za slalomski tek pt meltkem snegu, kjer sta tavorila Tomaž Metod upravičila zaupanje navijačev. Dar nam je kar prehitro minii in bili smo edini, da moramo kmalu spet na kakšeč zanimiv izlet. Če nam bodo na vremenski upravi naklon jeni, se bomo do poletja povzpeli še Polhograjsko Grmado, Blegoš in Do brčo. Poleti pa gremo na tabor. Kam, p; naj bo zaenkrat še skrivnost. ZMAGATI PRI ŠAHU VEDNO OSTAJA IZZIV ŠPORTNIKI STRELSKA DRUŽINA TRZIN Strelska družina Trzin tudi v strelski sezoni 96/97 sodeluje v štirih državnih ligah. \f novo oživelem športnem društvu , daj največ pozornosti namenjajo orga-. i-kemu utrjevanju svojih vrst in ko-naćrtov za naprej. Konec aprila bo v . dolini, kjer so pozimi ob trzinskem ■ -cu postavili novo brunarico, zelo ži-■ Uli. 4. bodo brunarico, ki jo bodo ' ikij še dodatno uredili, slavnostno • " in predali namenu. Poskrbeli bodo za hišice. Ob tej priložnosti bo piknik -oianjem. Kot zatrjujejo, bo v Dolgi • ' m listo popoldne in večer res prijetno. i maja, 16. in 17. 5., ko bo osnovna ■ pripravila dan odprtih vrat, bodo tudi športniki. Pod geslom "Šport ••■kc" bodo pripravili več tekmovanj, tem tekov, v sklopu prireditve pa - » Suit obudili nekdanji trzinski tek, kros zdnih poteh v okolici Trzina. Tek bo ' ■ "nsil ime Petra Levca, saj se želijo "sl lako pokloniti spominu na svojega • 'K-aa neutrudnega predsednika, ki je naredil zelo veliko za razvoj športa •P rtnega društva imajo v nacrtu tudi " ; '~ri*ća ob šoli in tamkajšnje "" Ucd drugim bodo na novo zarisali -icer Pa ves čas tečejo rekreaci-e • -"v. ki se jih lahko udeležujejo vsi '' ' Ponedeljkih v šolski telovadnici >;irko (od 20.30 do 22.00), ob 1 - zhirajo ljubitelji malega nogometa ' ' d<'20.30), ob sredah pa imajo Zt-nske (od 20.30 do 22.00) PIONIRJI Največji napredek smo naredili v najmlajši konkurenci pionirjev. Redno sodelujemo v državni ligi pod nazivom "Pokal prijateljstva". Vidnejših uspehov v tej ligi še nismo imeli, saj pionirji streljajo prvo sezono 1er se s konkurenco šele seznanjajo. Omeniti pa moramo, da so pionirji, ki so zastopali Osnovno šolo Trzin, občinski prvaki, s prvim mestom Anžeta Blažiča ter drugim mestom Tineta Kolenca. Kot občinski prvaki smo se kasneje udeležili prvenstva osnovnih šol gorenjske regije. Tudi tu smo premagali vso konkurenco. Zmagal je Tině Kolene, s tretjim mestom pa je zmagoslavje potrdil Anže Blažíc. Tako smo se kot ekipa uvrstili na državno prvenstvo. ČLANI IN ČLANICE Člani in članice nastopajo v 2. ter 3. ligi s puško. Trenutno smo v drugi ligi na 6. mestu, vendar z zelo dobrimi rezultati, saj je letos Andreja Perne dosegla rezultat 575, Irena Perne 574 ter Božo Habjan 570. Za primerjavo naj omenimo, da Raj-mond Debevec doseže rezultat okoli 590. V 3. ligi so Strelsko družino Trzin zastopali mladinci; vseh 7 tekem so izgubili. Na zadnjih dveh tekmah smo postavili v ekipo boljše střelce: Mojco Habjan, Urbana Oradišarja 1er Damijana Klopčiča in obe tekmi zmagali ter si zagotovili obstanek v Iretji ligi. V njej se naši mladinci lahko razvijejo v odlične střelce. PIŠTOLAŠI Pištolaši tekmujejo v 2. ligi ter so trenutno na 6. mestu. Omeniti pa moramo, da smo tudi tu pridobili odličnega mladinca Sanela Hadžiča, ki za prvo sezono dosega odlične rezultate ter rešuje člansko ekipo. V ekipi nastopajo še Franci Mušič, Tomaž Pevc, Gojmir Pevc ter Bojan Perko, ki je ob mladincu že izpolnil normo za državno prvenstvo. VETERANI Ne smemo pozabiti na odlične střelce, ki so nekdaj krojili vrh slovenskega streljanja. To sta Andrej Perne ter Franci Brečko. Oba še vedno nastopata v veteranski ligi in še vedno odlično zastopata Strelsko družino Trzin. Oba sta aktualna državna prvaka, ravno sedaj pa se pripravljala na finale veteranske lige. DRŽAVNO PRVENSTVO Do sedaj je normo za državno prvenstvo doseglo 13 strelcev, na državnem prvenstvu pa pričakujemo nastop najrnanj 15 strelcev iz Strelske družine Trzin. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti podjetju B1RING d.o.o., ki nam je do sedaj finančno pomagal pri razvoju pištolske sekcije, zato že tretjo sezono na vseh tekinovanjih nastopamo pod imenom B1RING TRZIN. Damijan Klopčič Svelovni šahovskih prvak Gari Kasparov v Ljubljani, decembra 1995, na turnirju najboljših evropskih šahovskih ekip. X, ja tudi v Trzinu ustanovimo svoje ( ;:;,vsko društvo. Največja ovira, ki jo . - . pri tem prebroditi, je primeren . . kjer bi lahko igrali, se učili m p,.. ,ii turnirje enkrat na teden, . jnma vsako sredo od : Ju osmih zvečer. Prostor p- .ral biti kje v pritličju, tako ij N Hl dostopen tudi invalidom, i.- znano, da le-ti najbolj . . T' i'ujejo sprostitev ob umem sportu. ■■:■» ne bo konkurenca ša-tSumu krožku na osnovni šoli, • .ć ga bo le dopolnilo, zlasti - iirakso starejših in bolj .. vvnih šahistov. Kot pri •h športih, tudi tu velja • •.da sta teorija in praksa nujno potrebni za dober uspeh. Vse, ki vas zanima, in še zlasti tište, ki ste se že prijavili za članstvo v trzinskem šahovskem društvu, vabimo na Kl BQ V SREDQ, 2. APRILA 1997, V PROSTORIH KRAjEVNE SKUPNOSTI NA MF-NGF.ŠK1 9. Na zboru se bomo pogovorili o de-lovnem programu, sprejeli statut in izvo-lili organe društva, posebno pozornost pa bomo namenill tudi prostorski problematic. Od vaše udeležbe bo odvisen uspeh društva, tako na ustanovnem zboru kot na rednih tedenskih srečanjih, za katere se bomo dogovorili. Vabljeni! Milan Prešeren 20 ODSft BOJEVITI TRZINSKI DUH SE NI POZABLJEN Trzinci so včasih sloveli kot bojeviti fantje, ki se niso ustrašili nobenega nasprotnika. Trzinska skirca je dostikrat pokazala svojo moč! S širjenjem in razvojem naselja pa je v Trzin prišlo precej novih ljudi, nove krvi in novih navad. Stari Trzinci pravijo, da Trzin že dolgo ni več tisto, kar je bil, vendar pa bojeviti trzinski duh še ni povsem zbledel. Ste vedeli da imamo v Trzinu kar dva državna prvaka v karateju? Luka Vrančić je naslov najboljšega v državi osvojil že večkrat, David Tekavec pa brani dva naslova državnega prvaka. Se zlasti David je s svojo nadarjenostjo kot kornet presenetil karateiste. Zdaj trenira šele dobri dve leti in pol, pa je že nosilec zelenega pasu, po dobrem letu in pol treniranja pa je prvič osvojil absolutní naslov državnega prvaka v svoji kategoriji. Na državnem prvenstvu lani, 15. junija v Murski Soboti, kljub hudi konkurenci, praktično ni imel enakovrednega nasprotnika. Gladko je zmagal v vseh bojih, tako da njegovi nasprotniki niso dobili niti ene točke. "V vseh spopadih sem bil ves čas na-padalen. Nisem se dal zmesti različnim karate stilom nasprotnikov. Vedel sem, da lahko uspem le z napadalnostjo, hitrostjo in dobro taktiko," je po zmagi povedal. David pa je nizal zmage in uspehe tudi na drugih tekmovanjih. Njegovo sobo krasi že 9 medalj - 5 zlatih in 4 srebrne, ter 6 pokalov. Naslov državnega prvaka je osvojil ludi na državnem prvenstvu karateislov sankukai šole. David pravi, da je težje zmagati na sankukai turnirjih kot pa na turnirjih, kjer nastopajo tudi karateisti drugih šol. "Smo pač najboljši! Največ državnih prvakov prihaja prav iz vrst karateistov, ki trenirajo sankukai stil." David našteva tekme, s katerih se je vrnil kot zmagovalec ali vsaj kot drugi najboljši, slabši ni bil nikoli. Bořil se je v Kamniku, Ljubljani, Ljutomeru, v Grosupljem, Kočevju, Lenartu, Murski Soboti, Domžalah in Trbovljah. Sko-raj vedno je zmagal, osvajal pa je tudi pokale kot najboljši borec. Večkrat je za nasprotnike dobil tudi karateiste z višjimi pasovi, vendar se samo višjega pasu ni nikoli ustrašil. Dobro mu je ostala v spominu mednarodna tekma 14. in 15. decembra v Trbovljah. Čeprav je bil lažji in bi se moral boriti največ v kategoriji do 40 kg, se je moral za naslov potego-vati med starejšimi dečki v kategoriji do 45 kg. Ni se ustrašil večjih fantov in tudi iz Trbovelj se je vrnil z zlato medaljo. Sicer pa je 12-letni David odličen učenec 6. razreda. Čeprav karate trenira 3-krat tedensko, dvakrat v Domžalah in enkrat v Ljubljani, ob rednem pouku hodi še k dodatnemu pouku angleščine, k pevskim vajam, se uči angleščine, obiskuje tudi věrouk, v zadnjem času pa še pleše. Pravi, da mu karate napolnjuje življenje in da ga jemlje bolj kot hobi. Prizna pa, da ga je treniranje karateja spremenilo. Res, da si je že kot otrok želel znati karate udarce, vendar je takrat mislit bolj na pretepanje. Zdaj, ko karate redno trenira in se je naučil deliti in sprejemati udarce, pa je njegova agresivnost, razen v pravih borbah pred sodniki, povsem splahnela. Zdaj bi mu bS navadno pretepanje že pod častjo. Karate mu prinaša tudi marsikaj lepegs Zelo rad hodi na vsakoletne poletne tabore karateistov ob morju, že v naprej pa ^ veseli svoje prve udeležbe na svetovnen; prvenstvu v karateju, ki bo v Kanadi, kamo-bo šel letos novembra. Ob koncu pogovora pa mi je še rekel, da t> rad ta pogovor izrabil tudi za zahvalo svojim trenerjem, prijateljem in še zlasti staršema Povedal je, da je zelo vesel in ponosen, ker> ga na vseh tekmah spremlja očka, seveifc pa tudi mamica nerada zamudi Davidow borbe. Miro Štebi Pesmi pesnikov samorastnikov Ste vedeli, da so ined nami tudi pesniki? Skriti talenti! Člani uredništva Odseva smo jim na sledi. V tej številki predstavljamo dva: F.milijana Pevca in Milana Kufer-šina. Emilijan Pevec je od navdušenja nad novo asfaltirano Jemčevo cesto po strugi stare Pšate napisal Zavitorepko, ob ma-terinskem dnevu pa pesem Od zore do zatona, ki jo je posvětil vsem materam. Iz zbirke Sto inisli in besed Milana Kuferšina pa predstavljamo pesem Darovi. Tudi naslednje številke Odseva borno poskušali popestriti s pesmicami in drugimi zapiski naših sokrajanov. DAROVI - Milan Kuferšin Vdaljavi grozeče udarjajo topovi, požirajo, razdirajo vse tisto, kar je napravi! čio vek, kar je lepo, kar je toplo. Kot lačen trop volkovše bolj grozeče grme nje je topo v. Odhajajo ijudje, zap ušća jo domove, bosih nog, iačnih us/ tavajo okrog. V starce odraščajo otroci. Vedno bliže grmenje je topov, z vsakim stre/om več svežih je grobov. Orožje zveri divjih oštri so zobje, še hujši od zveri včasih so Ijudje. Le kdaj nasilje ugnal človeški bo razum -le kdaj srčnost, edino bo orožje ljudem in um? Se res nic a, življenje in pravica deli, še nekje samo skozipuškine cevi. V daljavi grozeče udarjajo topovi, v starce odraščajo otroci. Le koliko sirot bo od číoveških teh dobrot? Čuden, čuden je ta svet. Se preden odpre se cvet, otrok kot popek že v trnje je ujet. Kot da vse tisto, kar je nežno in lepo, rojeva se boleče in ko zagleda luč sveta, življenje z bolečino in v trnje ga obleče. Le koliko sirot bo od človeških teh dobri in koliko grobov odgrozečih teh topov? Ot>SEV PRSTOZNO KNJIGO, PROSIM! VODAZAPERITEKS -, >mo lahko opazovali, kako po polju mimo Depale vasi iarek za vodovodne cevi, zdaj pa so mojstri že prišli do ceste v Trzinu. Mnogi so se spraševali, kaj kopljejo. '.f • pa so se že veselili, da polagajo cevi za cenejši zemeljski nenjen Trzinu. Čeprav ne bi bilo iežko istočasno v jarek ali ! rcd'eti jarek položiti tudi cevi za plin, so polagali le cevi za J. namenjen industrijski obrtni coni oziroma tamkajšnjemu ,>u. Z nenačrtovano širitvijo obrtne cone in še zlasti potem, začel delovati Periteks, se je v OIC poraba vode močno ii'i in je že ogrožala preskrbo vseh porabnikov. Zaradi ijkanja vode tudi ne morejo zaključiti oziroma zaokrožiti , )aj obrtne cone, zato bo novi vodovod zelo dobrodošel, čeprav Opravljanje posledic nenačrtovane in neusklajene gradnje. PRODAJAJO VETER IN SRAMOTO ■ ' m.' je marsikatera gospodinja rada ustavila v kiosku za «t etenjavo ob Mlakarjevi cesti, čeprav so nekateri vihali nos, i - A-.-n kiosk s tištim okoljem ne ■• > n: t Zaradi lastniških in najemniških sporov so prodajo v kiosku zdaj pa nad njegovim izgledom lahko vihamo nos prav vsi. .-■j vandali so svojo "korajžo" pokazali s kamenjem, ki so ■ no metali v steklo, dokler ga je še kaj bilo, trava, trnje pa so si vzeli nazaj, kar jim je člověk pred leti vzel. -.i kiosk zdaj sramotno razkazuje svojo goloto in spravlja SSPPr v obup vse, ki bi hoteli dokazati, da je Trzin prijetno, urejeno naselje. Pravijo, da so izjeme, ki potrjujejo pravila, ampak v Trzinu bi lahko našli še nekaj takšnih izjem. NAPAKA PA TAKA Mojstri, ki radi kopljejo jarke in rijejo po zemlji, so pred leti prizadevno urejali infrastrukturno omrežje novega Trzina. Hiteli so polagati cevi za vodovod, plin, elektriko, telefon, kanalizacijo, v svoji ihti pa so vse skupaj pozabili narediti kakovostno. Čez svoje razkopavanje so na hitro nasuli nekaj zemlje in zadovoljno odhiteli razkopavat ] drugam. Po Trzinu pa so marsikje zazijali kraterji, ki so , že začeli zanimati jamarje, saj j ni izključeno, da ne bi tu našli kake spodobnejše podzemne jame. Med čakanjem, da kdo ■ odkrije novo Postojnsko jamo, pa bi bilo prav, da bi kdo poklical na zagovor in-špeklorje in strokovnjake, ki so nadzorovali polaganje vseh tistih podzemnih vodov. Za ' svoje malomarno delo bi bili lahko kaznovani vsaj tako, da bi jim dali v roke lopate, pa naj delo dobro opravijo. Vdore sicer pridno polnijo prizadevni okoličani z odpadki, ne bi pa škodovalo, če bi jame vsaj označili z opozorilnimi trakovi, da v katerega od kraterjev ne bi pomotoma pádel kak otrok. OČISTIMO VRTOVE IN ZASVINJAJMO GOZD Vodstvo domžalske občine se je še pred kratkim hvalilo, da je v domžalski občini relativno malo divjih odlagališč odpadkov. Kaže, da so,podobno kot že več-krat, pri tem pozabili na - _ , Trzin. V našem kraju se i ' okolica sko-raj vsake | poti v gozd ! spreminja v ~ od hi- j- . gališče od padkov. Di- vja odlagal- UmStlS^mM^SSS^^S^^ . . ' a^KL išča so še zlasti obiskana spomladi, saj številni ljubitelji urejenosti okolice svojih domov šaro in navlako vozijo v gozd. Redni sprehajalci po gozdnih poteh ob robu Trzina nekatere prizadevne smetarje že poznajo, zapisali pa so tudi nekatere registrske številke avtomobilov, s katerimi so dovažali nesnago. Opozarjajo pa tudi, da je v potočku, ki teče mimo novega naselja, pogosto videti naftne madeže. Samo upamo lahko, da gre za nafto iz naravnega nahajališča pod Gva-jškom. Trzin bo drugi "A Bi Da Bi"! V nasprotnem primeru pa deponija odpadkov. Pravijo, da se zdaj dobro zasluži tudi z deponi-jami, da o nosu in zdravju ne govorimo. ■ FIZIO CENTER TRZIN Brezplačni preventivni pregledi otrok in zdravljenje z manualno terapijo SKOLIOZA - NEVARNOST, KI GROZI NAŠIM OTROKOM Skolioza je ena najpogostejšili deformacij hrbtenice, ki se prav-iloma pojavi v dobi rasti v starosti od 10 do 12 let tudi kot posledica nepravilne drže pri sedenju v šoli in doma, nepravilnega nošenja šolske torbe, premalo gibanja... Skolioza je lateralna deviacija (odklon) hrbtenice z istočasno rotacijo (zasukom) vřetene, do katere pride zaradi neskladnega delovanja globokih kratkih hrbtnih mišic. Posledica tega je nas-tanek rebrne deformacije - grbice, zaradi česar je prizadeta tudi funkcija prsnih in trebušnih organov. Klinično sliko skolioze delimo na I., II. in III. stadij. Če bolezen ni odkrita in zdravljenje pravočasno, se stopnjuje, kar ima za posledico spremembe na hrbtenici, ki jih le s težavo zdravimo. Pri težjih oblikah so v većini primerov potrebni zahtevni kirurški posegi. Izjemno pomembno je torej, da v dobi aktivnejše rasti otrok redno potekajo natančni pregledi hrbtenice in se takoj prične z ustreznim načinom zdravljenja. Kot zelo uspešna metoda se izkazuje manualna terapija; ta s svojimi tehnikami vpliva na nefiziološko rotacijo vřetene in se kombinira s fizioterapijo, ta pa poskrbi za mišićno ravnovesje. Za zgodnje ugotavljanje skolioze so izjemno pomembni redni preventivni pregledi otrok, saj je le zaćetne stadije skolioze še mogoče uspešno zdraviti. V Fizio centru Trzin smo se odločili, da organiziramo brezplaft preglede otrok, pri katerih je skolioza že ugotovljena in lahko tu zdravljena, pa tudi za tište, katerih starši ugotavljajo slabo držo ; celo hrbtenično deviacijo. Preglede bo izvajal ruski zdravnik specialist manualne medicine! Victor Vasiljevič Svinarev. I.O.C. Trzin, Hrastovec 10, tel /fax: 061/721 386. I.O.C.Trzin.HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/721 386 SE O PROMETNI PROBLEMATIK! T CVETJE ZA LEPŠI DAN, LEPŠI DOM IN LEPŠE ŽIVLJENJE i|ť je najprimernejše ín najlepše dařilo praktično za vse priložnosti iti vse čase - za rojstvo, poroko, osebne družabne praznike, za zmage, prijateljstvo, ljubezen in slovo. Za vse naštete in še številne druge prilike lahko izbirare cvetje v cvedičarni Ciklama v novem delu Trzina, na Mlakarjevi 7, tam kjer je tudi trgovina s sadjem in zelenjavo Pri Martinez. V cvedičarni, ki je odprta vsak dan, razen ob nedeljah, non-stop, prijazna Marija Vehovec ali njena ličerka ponujata zelo bogato izbiro cvetja, zelenja, lončnic in okrasnih dodatkov za vsako priložnost. Najrazličnejše rezano cvetje, od vedno lepili popkov vrtnic, jjelji'v, doek50tičnih orhidej, strelicij in drugih cvetic bolj ali manj znanih imen pritegnejo vsakega ljubitelja pťga. /akaj ne bi tudi povsem navadnega dne polepšali s šopkom lepih pomtadnih cvetic, ali zgolj z eno cioiO vejico? cvedičarni Ciklama vam bodo radi priskočili na pomoč pri bir». vam svetovali in aranžirali šopek. Darilo, ki ni okusno jviio m okrášeno s pentljo, cvenco ali kako drugače, ni darilo. V .i tluarni Ciklama vam bodo domisleno okrásili kakršno koli arilo. da ga boste lahko s ponosom dali iz rok. Pripravljajo tudi akšen vzvišen in ignorantski odm nny cvetlične aranžmaje, poročne šopke. pogrebne vence in predstavnikov Direkcije RS-a za ces Republika Slovenija Ministrstvo za promet m zveze Direkcija Republike Slovenije za ceste SI-61109 Ljubljanu. Uunajska 48 Štev: 34-17/97-ll/PZ-obcdom6(iks 80260) Datum 13.02 97 Zadeva Postavitev sema!or;a na M10. odsek 286 v križišču industrijsko obrtne do izjemno žgočega problema prebivalo OIC Trzin je zbodel tudi našo župan Cveto Zalokar Oražern. Na nedavni tiskov konferenci se je krepko potegnila za Tr ince in zagotovila, da bo tudi občina pot pria napovedano niotenje prometa magistralki M I0 v Trzinu, če bo do tef res moralo priti. Saznanjem smo s problematiko navedenoga križišča Zaradi omejenih sredstev v prvi polovici leta 1997 (začasno Imaciranie) ne moremo zagotoviti nrti potrebne tehnične dokumentacije. V letošnjem lelu je predviden začetek gradnje že predviđene štiripasovnice Ćrnuče - Trzin Zato da bi se moral problem navedenega križišča resiti v okviru te novogradnje. Projekt semafonzactje predvidenih novih križiš je že bil v revizijskem postopku Sestavit Zdenko Podreka ing Oružba za državne cesle, d.o.o a omenjenem odeku štiripasovnice Ćrnuče - Trzin Anton ŠAJNA, dipt. ing. Direktor Popravek • i'^o vse pa vam po želji tudi dostavijo na željeni naslov. Ciklami lahko kupite tudi zemljo, zaščitna sredstva, seme najrazličnejšilf "rož in zelenjave, sadike. potaknjence i drugo. Prav zdaj, ko se začenja spomladansko sajenje cvetja in zelenjave, lahko praktično vse potrebno dobite 11 c iMami. Tam lahko izveste tudi za marsikak korišten nasvet ali napotek.Velik del ponudbe Vehovčevi ^ri\ajo z lastno pridelavo. Imajo kar dva rastlinjaka v katerih vzgojijo nešteto potaknjencev, sadik in okrasnih v ^ »klami boste zagotovo dobili potrebno cvetje za okrasitev vaših oken, balkonov in okranih gredic. V prejšnji številki Odseva nam je ponag tiskarski škrat. V članku o sanitetni Simp'S smo narobe izpisali kratico Zav za zdravstveno zavaravanje Slove (ZZZS), ki tudi lahko izda naroćilnicol recept za nabavo sanitetnih in ortopctsl sredstev ter pomožnih zdravilnih sred pri Simps'S-u. Za napako se opravičuje" Bi radi Trzince in okoličane seznanili s svojo dejavnostjo, možnostmi nakupa pri vas, obvestili sokrajane o čem pomembnem? 1. ' «! i > Oglašajte v Odsevu! Oo|)ra i"'v'ama Je P°1 uspeha, daiga polovica pa je priložnost. da ste z objavo oglasa v časopisu uspe.šni! i- a*., reklamne članke in druga obvestila lahko naročite ali sporočite na uradu KS Trzin, Mengeška 9. tel./fax.: 711 060. ali pri poverjenikih in članih uredniškega odbora Odseva.