Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 2, 89-100 (2001)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HZnanstveni empirieno-raziskovalni prispevekH Povezanost med razvojnim kolienikom dojeneka in malekaRter razvojno ravnjo njegove igre z igraeamiR UR.KA FEKONJA ¶ Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med najvi.jimi ravnmi, ki so jih dojeneki iU maleki dosegali v svoji igri z igraeami, ter njihovimi razvojnimi kolieniki. Vzorec je vkljueeval 23 slovenski . dojenekov in malekov, ki so se samostojno igrali s standardnimi igraeami. Globalni in parcialni kolieniko so bili ugotovljeni s pomoejo lestvice psihienega razvoja otroka v zgodnjem otro.tvu RT-R. Ravno samostojne igre otrok sem ocenila s kriteriji, ki sta jih za ocenjevanje igre oblikovala Belsky in Mostp Rezultati so pokazali, da obstajajo nekatere povezave med razvojnimi kolieniki (tako globalnimi ko1 parcialnimi) dojeneka in maleka in maksimalnimi ravnmi igre, ki jih otrok dosega v svoji samostojni igro z igraeami. Pri interpretaciji rezultatov sem izhajala iz nekaterih razvojno psiholo.kih teorij o razvojß govora, mi.ljenja ter igre v zgodnjem obdobju otrokovega .ivljenj a Kljuene besede: samostojna igra, igraee, jezik, mi.ljenje, otro.ka igra, razvojni kolieniki Relation between infants./toddlers. developmentalRstatus and their levels of object playR UR.KA FEKONJ . University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH Abstract: The purpose of the study was to establish the connection between the highest achieved level. of infant. and toddler.s object play and their developmental stage. 23 Slovenian infants and toddler. were included in the sample. They were engaged in solitary play with standard toys. Global and partia× quotients were established using the early childhood development scale RT-R. The levels of child. . solitary play were estimated using assesment the scale designed by Belsky and Most. The result. showed some statisticaly significant correlations between children.s developmental qoutients (globa× and partial) and their highest achieved level of object play. As the basis for the interpretation of thI results the theories of language, cognition and play development are usedp Key words: solitary play, toys, language, cognition, child play, developmental stages, developmenta× quotientsp CC=280 1 *Naslov / address: Ur.ka Fekonja, univ. dipl. psih., Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereevaH2, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: urska.fekonja@ff.uni-lj.siH 90RU. FekonjaH Otrokov kognitivni in jezikovni razvoj v prvih dveh letih .ivljenja V prvih dveh letih .ivljenja se po Piagetu (1953) v otroku razvija senzomotorien a inteligentnost. Gre za sposobnost re.evanja problemov s pomoejo aktivnosti, v kateri . sodelujeta percepcija in motorika. Razvoj poteka preko vee stadijev: od stadija reflekso . in navad, primarnih, sekundarnih in terciarnih reakcij do sposobnosti reprezentacije, ko se razvije na zaeetku drugega leta. Preko svojih dejavnosti si otrok izgrajuje vse bol . kompleksna spoznanja o objektnem svetu. Rezultati nekaterih novej.ih raziskav p a dokazujejo, da se nekatera dojenekova spoznanja o objektnem svetu razvijejo mnog 1 prej, kot je to predvidel Piaget. Pomembno vlogo pri izgrajevanju nekaterih zgodnji . fizikalnih spoznanj ima tudi opazovanje kontrastnih dogodkov (Zupaneie, 2000) p Prav tako se v prvih dveh letih intenzivno razvija tudi otrokov govor. Lp Marjanovie Umek (1990) pravi, da izgovorjave in aktivne uporabe prvih besed nI moremo izenaeiti z razumevanjem besed, saj otrok razume besede pribli.no tri mesecI prej, kot jih je sposoben aktivno uporabljati. N. Euturia (1987) navaja tri glavne faze . razvoju govornega izra.anja, ki potekajo od predgovorne faze, za katero je znaeiln 1 eebljanje, ki se v eetrtem mesecu pove.e z emocijami in tako predstavlja oblik 1 glasovnega sporazumevanja z okolico. Med 9. in 15. mesecem se pojavi prva besedap Le-ta predstavlja skupino glasov, ki jih otrok izgovarja, in imajo doloeen pomen. Pribli.n 1 v 15. mesecu se pojavi prvi stavek, ki je najprej enostaven in sestavljen iz dveh besed ¸ kasneje pa zaene otrok v stavek zdru.evati vee besed. K. Nelson (1996) poudarja, d a se razlieni psihieni procesi razvijajo vzporedno. Glavne spremembe v kognitivne . razvoju so povezane z usvajanjem novih funkcij jezika. Razvoj otrokovega pojmovneg a sistema ni neodvisen od razvoja govora, temvee se razvijata skupaj in odvisno drug oB drugega. Tudi Gopnik in Meltzoff (1986, cit. po Marjanovie Umek, 1990) v svojo raziskavi ugotavljata, da se semantieni razvoj in razvoj pojmov .e v zgodnjem obdobjß prepletatap Zgodnja otro.ka igra V prvem letu .ivljenja prevladuje dejavnost otrokovih funkcij, ki niso povezane X znaeilnostmi igralnega materiala ali izrazno vsebino igrae. Piaget (1962) pravi, d a funkcijska igra vkljueuje prakticiranje senzomotornih shem na razlienih razvojnih ravne . ter raziskovanje predmetov. V 2. letu starosti se otrok vse pogosteje igra tudi simbolnop Razvoj simbolne igre odra.a malekovo sposobnost predstavljanja dogodkov, ki se v 2p letu intenzivno razvija (Fiese, 1990). S. Smilansky (1968, cit. po Marjanovie Umek iU Le.nik Musek, 1998) pravi, da je za prvo stopnjo simbolne igre znaeilna imitacij a dejavnosti odraslih, ko otrok uporablja replike predmetov na popolnoma enak naein ¸ kot jih uporabljajo odrasli. Z otrokovim razvojem pa postajajo konkretni predmeti vedn 1 manj podobni predmetom, ki jih v igri oznaeujejo. Avtorica meni, da je za najvi.j 1 raven igre znaeilno, da otrok za svojo igro ne potrebuje konkretnih predmetov, saj sI Razvojni kolienik ter raven igre z igraeamiH91R le-ta odvija na otrokovem predstavnem nivoju ter s pomoejo verbalizacije. Piage1 poudarja, da se v simbolni igri otrok pretvarja, da imata predmet ali akcija spremenjeU in drugaee pomen od obieajnega, realnega pomena (Piaget, 1951, cit. po Smith, 1994) p Da bi otrok v igro lahko vkljueil doloeeno reprezentacijo, mora doseei ustrezn 1 kognitivno raven, ki je pogoj za igro in se v igri tudi razvija. V igri prihaja do kro.neg a vplivanja med razvojem govora in mi.ljenja. M. Duran (1995) pravi, da razvoj govor a kot simbolnega sredstva v igri poteka v smeri poveeanja njegove kolieine in kvalitetep Jezik v zgodnji simbolni igriR Piaget (cit. po Bornstein, Haynes, O.Reilly in Painter, 1996) pravi, da tako jezik ko1 tudi simbolna igra odsevata razvoj simbolne sposobnosti in zaeetek reprezentacije . mi.ljenju. Tako sta npr. Kelly in Dale (cit. po Lyytinen, Poikkeus in Laakso, 1997Ö ugotovila, da otroci, ki v doloeenem obdobju razvoja .e niso uporabljali besed, tudi nis 1 kazali simbolne igre, medtem ko so tisti, ki so besede .e uporabljali, kazali predsimbolnI sheme ter samonana.alno in simbolno igro, ki se nana.a na partnerja. P. Lyytinen iU dr. (1997) so v raziskavi, v katero je bilo vkljueenih 110 18-meseeni otroci, ugotovilo pomembno pozitivno povezanost med pogostnostjo simbolne igre ter jezikovni . razumevanjem in izra.anjem. Jezikovno razumevanje je nekoliko vi.je koreliralo . pojavom simbolne igre pri otroku kot jezikovno izra.anjep A. Leslie (1987) ugotavlja, da sta tako sposobnost simbolne igre (otrok se nprp pretvarja, da je banana telefon) kot tudi namerna komunikacija odvisni od sposobnosto metareprezentacije. Avtorica poudarja, da ravno ta sposobnost le.i v ozadju odnos a med otrokovo sposobnostjo pretvarjanja in njegovim govornim razvojemp Mi.ljenje v simbolni igriR Mnogi razvojni psihologi (npr. Piaget, Vigotski, v Duran, Plut in Mitrovia, 1988) razlagaj 1 simbolno igro preko njene povezanosti s strukturo otrokovega mi.ljenja. Nekateri avtorjo menijo, da se v zgodnjem otro.tvu preko simbolne igre odra.a otrokova kognitivn a sposobnost (Bornstein in O.Reilly, 1993; Howes, Unger in Matherson, 1992e MacDonald, 1993; cit. po Bornstein in dr., 1996) p Bornstein v okviru svoje raziskave ugotavlja, da stopnja otrokove pozornosto odseva osrednje mentalne kapacitete otroka. Avtorji, ki so raziskovali otrokov 1 pozornost, navajajo, da se dojeneki in maleki z veejo sposobnostjo za ueinkovit 1 habituacijo igrajo na bolj sofisticirane naeine (Kagan, 1971; Riksen-Walraven, 1978e cit. po Bornstein in Sigman, 1986) kot otroci, katerih habituacija na konstantne dra.ljajI v okolju je poeasnej.a. Hitrost habituacije sicer napoveduje inteligentnost otroka . kasnej.ih obdobjih, vendar W. H. L. Pan (1994) v svoji raziskavi, v katero so bilo vkljueeni otroci, stari od 41 do 78 mesecev, ni ugotovila pomembne povezanosti meB 92RU. Fekonja otrokovim inteligentnostnim kolienikom, dobljenim z Binetovim testom, in ravnjo njegovI samostojne igre. V raziskavi, ki jo v nadaljevanju prikazujem, sem ugotavljala povezavo meB dose.eno ravnjo otrokove samostojne igre ter njegovim razvojnim kolienikomp MetodaR Udele.enci V raziskavo je bilo vkljueenih 23 slovenskih dojenekov in malekov. Vsi so bili dono.eno in brez predporodnih ali porodnih zapletov. Vsi otroci so .iveli v urbanem okoljup Otroci so bili razdeljeni v dve skupini (pri prvem testiranju so bili stari 6 in 12 mesecev ¸ po enoletnem easovnem obdobju pa so bili ti isti otroci stari 18 in 24 mesecev), izenaeeno po spolu in izobrazbi materep Tabela 1: Starost in spol dojenekov in malekovH Starost Število Skupina 1. testiranje 2. testiranje Deeki Deklice I. 6 mes. 18 mes. 6 5 II. 12 mes. 24 mes. 6 6 Merski pripomoeki in gradivaR Lestvica psihienega razvoja otroka v zgodnjem otro.tvu RT-R (priredila N. EuturiY po Brunet - Lezine lestvici, 1973) je namenjena ugotavljanju psihienega razvoja otrok ¸ starih od 1 meseca do 6 let. Sestavljena je iz dveh delovç 1 del je uporaben za ugotavljanje psihienega razvoja otroka v zgodnjem obdobjß od 1. do 30. meseca starosti. Sestavljen je iz 16 podtestov, ki vsebujejo naloge z a obdobje 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 15,18, 21, 24 in 30 mesecev starosti. Vsak izmeB podtestov vsebuje 10 nalog. Prvih 6 nalog postavi otroka v kontrolirano poskusn 1 situacijo s pomoejo doloeenega materiala, zadnje .tiri naloge pa se nana.ajo n a vsakodnevno vedenje otroka, ki ga lahko opazujejo otrokovi star.i, nana.ajo pa se n a razvoj motorike, socialni razvoj in razvoj govora. Teh vedenj v easu preizku.anja nI moremo izzvati, zato jih ugotavljamo s pomoejo vpra.anj, ki jih postavimo mami. Vsa÷ izmed podtestov vsebuje naloge iz vseh .tirih podroeij, .tevilo nalog iz posamezneg a podroeja pa varira glede na pomembnost, ki jo ima doloeeno podroeje v doloeene . obdobju otrokovega razvojap 2. del lestvice se uporablja za ugotavljanje psihienega razvoja pred.olskih otrok ¸ starih od 3 do 6 let. Sestavljen je iz podtestov za starosti 3, 4, 5 in 6 let, vsak izmed nji . Razvojni kolienik ter raven igre z igraeamiH93R pa vsebuje .tiri naloge. Prve tri naloge so neverbalne, eetrta pa verbalna, vendaQ neodvisna od stopnje razvoja stavkov v otrokovem govorup Globalni kolienik razvoja, dobljen s pomoejo lestvice, prika.e razmerje meB otrokovo razvojno in kronolo.ko starostjo pomno.eno s sto. Z njim ocenimo celotno psihieni razvoj otroka. Lestvica nudi tudi mo.nost loeenega preueevanja otrokoveg a relativnega razvoja na .tirih podroejih njegovega razvoja: motorike, koordinacije, govor a in socialnosti. S pomoejo parcialnih kolienikov ocenimo otrokov razvoj po posamezni . podroejih. Rezultate ovrednotimo s pomoejo Priroenika za vrednotenje RT-R (Euturia ¸ 1978) p Igraee: 12-, 18- in 24- meseeni otroci so se igrali z naslednjimi igraeamiç dojenekom in otro.ko kuhinjo (realistieni igraei), avto telefonom (realistiena igraea) ¸ .katlo in malimi figurami-.ivalmi (polrealistiena igraea) in lesenimi kockamo (nerealistiena igraea). 6- meseeni otroci pa so se igrali z igraeami, primernimi zanje ¸ ki so bile izbrane v pilotski .tudiji (Zupaneie, 1996), in sicer: preproga, viseee figure ¸ kuhalnica in kocki, dojeneek, .lica in loneekp Kriteriji za ocenjevanje razvojne ravni igre Belskega in Mosta (1981) ç Raven igre: Primer: 1. raven: dejavnost roka-usta Otrok neselekcionirano vtika predmete v usta. 2. raven: enostavno manipuliranje Ogledovanje, tipanje predmeta, deluje z ali na predmet, ponavlja preprosto dejanje. 3. raven: funkciji predmeta primerno dejanje Vozi avto po tleh, kocke zlaga v .katlo, obraea pvolan na avtu. 4. raven: vzpostavitev neadekvatne zveze Puneko polo.i na .tedilnik, kro.nik polo.i pmedvedu na glavo. 5. raven: funkcionalno relacijska manipulacija (vzpostavitev funkcijsko adekvatne zveze) Predmete ureja, jih razvr.ea.p6. raven: pribli.evanje simbolupTelefonsko slušalko da na uho, vendar se ne oglasi. 7. raven: samonanašalna igra .lico da v usta in cmoka.p8. raven: simbolna igra se nanaša na partnerja Hrani medveda, dojeneka da spat v posteljo.p9. raven: substitucija Kocko uporabi kot slušalko, štedilnik obrne in uporabi za posteljo. 10. raven: sekvenciranje 10A. raven: ponavljanje posamiene fiktivne pdejavnosti 10B. raven: povezave vee simbolnih akcijskih pshem Najprej se pretvarja, da se hrani sam, nato hrani mamo in dojeneka.pPretvarja se, da nekaj nama.e na kruh, nato kruh ppoje. 11. raven: sekvenciranje s substitucijo Dojeneka polo.i spat v ko.aro, ki predstavlja pposteljo, in ga pokrije s papirjem, ki predstavlja odejo. 12. raven: dvojna substitucija Kocko, ki predstavlja dojeneka, polo.i v kozarec, pki mu predstavlja posteljo, in jo pokrije s papirjem, ki je odeja. 94RU. FekonjaH PostopekR Rezultati in podatki so bili zbrani v okviru raziskave z naslovom »The influence o . social and cultural environment on child.s playing in the first three years of life? (Zupaneie, 1998). Dve skupini otrok, ki sta bili vkljueeni v navedeno raziskavo, se . spremljala longitudinalno. Vsak maleek je bil dvakrat testiran z Lestvic 1 psihomotorienega razvoja otroka RT-R (Euturia, 1973), in sicer v razmaku eneg a leta. Otroci so bili z lestvico RT-R preizku.ani doma. Vsakega maleka smo v okviru raziskave z video kamero posneli na njegove . domu pri samostojni igri dvakrat, v razmaku enega leta. V prostoru, kjer se je otro÷ igral, je bila prisotna tudi mama. Snemalci so zaeeli snemati takoj, ko se je otrok zaee× igrati. Snemalu so pet minutne igre z vsako izmed igrae. Igraee so malekom dajalo drugo za drugo po nakljuenem vrstnem redu, najveekrat glede na njegovo zanimanjep Odrasli, ki so bili prisotni v prostoru, so otroku lahko le odgovarjali na njegova vpra.anj a ali sprejeli od njega ponujeno igraeo, v igro pa se niso smeli aktivno vkljueevati. V 3N minutnem intervalu sem s pomoejo kriterijev za ocenjevanje razvojne ravni igre Belskeg a in Mosta (1981) analizirala videoposnetke ter doloeila maksimalno in modalno raveU otrokove igre. Eas opazovanja igre in snemanja igre se je razlikoval, ker se vsi otroci ¸ posebej pa 6-meseeni, niso igrali vseh pet minut z vsako igraeo. Posamezno raveU igre sem zabele.ila vsakokrat, ko se je le-ta pojavila. V primeru, da se je otrok meB snemanjem nehal igrati ali pa zaeel negodovati ali jokati, sem z ocenjevanjem prekinil a in nadaljevala, ko je otrok spet zaeel kazati zanimanje za igraeo. Maksimalna dose.en a raven otrokove igre predstavlja najvi.jo raven, ki jo je otrok dosegel v 3-minutni igri . posamezno igraeop Povezanost med otrokovim RQ-jem in dose.enimi nivoji (modalnimi iU maksimalnimi) otrokove igre sem raeunala s pomoejo spearmanovega korelacijskeg a koeficienta »ro«. Korelacija je bila izraeunana v posameznih starostnih skupinah in z a posamezno igraeo, v vsakem testiranju posebej. RezultatiR Modalni nivoji igre, ki so jih otroci pri igri dosegali, niso pomembno korelirali z RQ-je . otroka pri nobeni izmed igrae in pri nobeni izmed starostnih skupin. Vsi otroci iX posameznih starostnih skupin so se najpogosteje igrali na nivoju, ki je ni.ji od njihoveg a najvi.jega dose.enega nivoja. Zaradi zelo nizke variabilnosti v dose.enih modalni . nivojih igre, korelacije z globalnim in parcialnimi kolieniki niso bile pomembne. 6N meseeni otroci niso presegali 2. ravni igre, t.j. ravni enostavne manipulacije s predmeti ¸ zato je variabilnost pri tako majhnih otrocih praktieno nieelna, korelacija med RQ-je . in parcialnimi kolieniki ter maksimalnimi dose.enimi ravnmi otrokove igre pa statistien 1 nepomembna pri vseh igraeahp Razvojni kolienik ter raven igre z igraeamiH95 Tabela 2: Korelacijski koeficienti med globalnim in parcialnimi kolieniki terHmaksimalnimi dose.enimi ravnmi malekove igre v skupini 12 meseenih otrok.H max kocke max kuhinja max škatla max telefon max skupni ro=0.07 ro=0.73 ro=-0.16 ro=0.32 ro=0.60 RK df=10 df=10 df=10 df=9 df=10 p=0.832 p=0.008 p=0.640 p=0.336 p=0.037* ro=0.11 ro=0.39 ro=-0.21 ro=-0.10 ro=0.16 MRK df=10 df=10 df=10 df=9 df=10 p=0.722 p=0.211 p=0.507 p=0.763 p=0.623 ro=0.10 ro=-0.11 ro=-0.50 ro=0.24 ro=0.22 SRK df=10 df=10 df=10 df=9 df=10 p=0.758 p=0.723 p=0.098 p=0.478 p=0.102 ro=-0.33 ro=0.58 ro=-0.19 ro=0.55 ro=0.50 KRK df=10 df=10 df=10 df=9 df=10 p=0.292 p=0.048* p=0.563 p=0.079 p=0.102 ro=-0.06 ro=0.40 ro=0.12 ro=0.68 ro=0.36 GRK df=10 df=10 df=10 df=9 df=10 p=0.855 p=0.201 p=0.714 p=0.021* p=0.249 Legendaç ** ¶ statistieno pomemben korelacijski koeficient na nivoju 0.1% tveganj a * ¶ statistieno pomemben korelacijski koeficient na nivoju 1 % tveganj a ¶ statistieno pomemben korelacijski koeficient na nivoju 5 % tveganj a max kockI maksimalna dose.ena raven pri igri s kockamo max kuhinj a maksimalna dose.ena raven pri igri s kuhinj 1 max .katl a maksimalna dose.ena raven pri igri s .katl 1 max telefoU maksimalna dose.ena raven pri igri s telefono . max skupno maksimalna dose.ena raven pri igri, ki ni vezana na konkretno igrae 1 R . globalni kolienik razvoj a MR . parcialni kolienik na podroeju motorikI SR . parcialni kolienik na podroeju socialnosto KR . parcialni kolienik na podroeju koordinacijI GR . parcialni kolienik na podroeju govor a skupini 12-meseenikov je povezava med globalnim kolienikom razvoja iU maksimalno dose.eno ravnjo igre s kuhinjo in maksimalno skupno ravnjo igre, ki no vezana na konkretno igraeo, visoka in statistieno pomembna. Povezava med parcialni . kolienikom na podroeju govora in maksimalno ravnjo igre je pozitivna in statistien 1 pomembna pri igri s telefonom. Tudi povezanost med parcialnim kolienikom na podroejß koordinacije in maksimalno dose.eno ravnjo pri igri s kuhinjo je pozitivna in pomembnap Trend pozitivne povezanosti med spremenljivkama se ka.e tudi pri igri s telefonom teQ maksimalno ravnjo, ki ni vezana na konkretno igraeo. V skupini 18-meseenih otrok je povezava med razvojnim kolienikom iU 96RU. FekonjaH Tabela 3: Korelacijski koeficienti med globalnim in parcialnimi kolieniki terHmaksimalnimi dose.enimi ravnmi malekove igre v skupini 18 meseenih otrok.H max kocke max kuhinja max škatla max telefon max skupni ro=0.38 ro= -0.27 ro=-0.16 ro= -0.33 ro= -0.60 RK df=8df=9 df=8 df=9 df=9 p=0.166 p=0.309 p=0.562 p=0.189 p=0.025* ro=0.24 ro= -0.11 ro= -0.39 ro= -0.25 ro= -0.35 MRK df=8 df=8 df=7 df=8 df=8 p=0.177 p=0.697 p=0.177 p=0.348 p=0.222 ro=0.37 ro= -0.15 ro=0.33 ro=0.05 ro=0.000 SRK df=8 df=8 df=7 df=8 df=8 p=0.170 p=0.603 p=0.260 p=0.851 p=1.000 ro= -0.03 ro=0.11 ro=0.0000 ro= - 0,25 ro= -0.25 KRK df=8 df=8 df=7 df=8 df=8 p=0.922 p=0.697 p=1.000 p=0,348 p=0.383 ro=0.37 ro= -0.11 ro=0.03 ro= -0.42 ro= -0.45 GRK df=8 df=8 df=7 df=8 df=8 p=0.171 p=0.698 p=0.911 p=0.112 p=0.117 Glej legendo pod Tabelo 2p Tabela 4: Korelacijski koeficienti med globalnim in parcialnimi kolieniki ter maksimalnimiHdose.enimi ravnmi malekove igre v skupini 24 meseenih otrok.H max kocke max kuhinja max škatla max telefon max skupni ro=0.43 ro=0.53 ro=0.75 ro=0.73 ro=0.61 RK df=10 df=10 df=10 df=10 df=10 p=0.163 p=0.076 p=0.005** p=0.008** p=0.034* ro=0.02 ro= -0.08 ro=0.32 ro= -0.20 ro=0.07 MRK df=8 df=8 df=8 df=8 df=8 p=0.950 p=0.819 p=0.371 p=0.572 p=0.857 ro=0.26 ro=0.11 ro=0.64 ro=0.45 ro=0.21 SRK df=8 df=8 df=8 df=8 df=8 p=0.466 p=0.766 p=0.046* p=0.189 p=0.561 ro=0.55 ro=0.55 ro=0.73 ro=0.72 ro=0.63 KRK df=8 df=8 df=10 df=8 df=8 p=0.101 p=0.096 p=0.016* p=0.018* p=0.050* ro=0.62 ro=0.65 ro=0.70 ro=0.62 ro=0.79 GRK df=8 df=8 df=8 df=8 df=8 p=0.056 p=0.041* p=0.024* p=0.058 p=0.007** Glej legendo pod Tabelo 2p Razvojni kolienik ter raven igre z igraeamiH97R maksimalno dose.eno ravnjo, ki ni vezana na konkretno igraeo, negativna in statistien 1 pomembna. Prav tako se ka.e trend negativne povezanosti med razvojnim kolieniko . na podroeju govora ter maksimalno ravnjo pri igri s telefonom in kuhinjo. V skupini 24-meseenih otrok obstaja pozitivna povezanost med razvojni . kolienikom in maksimalno ravnjo igre, ki ni vezana na konkretno igraeo, ter maksimaln 1 dose.eno ravnjo pri igri s telefonom in .katlo. Maksimalna dose.ena raven igre . .katlo je statistieno pomembno in pozitivno povezana s parcialnimi kolieniki na podroejß socialnosti, koordinacije in govora. Prav tako obstaja pozitivna in statistieno pomembn a povezanost med parcialnim kolienikom na podroeju koordinacije ter maksimaln 1 dose.eno ravnjo pri igri s telefonom ter katerokoli izmed igrae. Trend pozitivnI povezanosti med spremenljivkama se ka.e pri igri s kockami in kuhinjo. Povezava X razvojnim kolienikom na podroeju govora in maksimalno dose.eno ravnjo igre pa jI pozitivna in statistieno pomembna pri igri s .katlo in katerokoli izmed igrae. TrenB povezanosti med spremenljivkama pa se ka.e pri igri s kockami in telefonom. RazpravaR 6-meseeni otroci skoraj ne presegajo 2. nivoja igre, t.j. nivoja enostavne manipulacijep Dobljeni rezultati ustrezajo Tolieieevi klasifikaciji igre (v Horvat in Magajna, 1987), k 1 pravi, da se otrok v 6. mesecu .e igra z igraeo ali s predmetom, jo otipava in opazuje ¸ kar predstavlja drugi nivo igre . enostavno manipulacijo in eksploracijo. V skupinah otrok, starih 12 in 24 mesecev, je povezanost med globalni . razvojnim kolienikom in maksimalno ravnjo, dose.eno pri samostojni igri s katerokolo igraeo, pomembna. Dobljeni rezultati podpirajo ugotovitve nekaterih avtorje . (Bornstein, O.Reilly in Painter, 1993; Howes, Unger in Matherson, 1992; McDonald ¸ 1993; po Bornstein in dr., 1996), da se v zgodnjem otro.tvu preko simbolne igrI pomembno odra.a otrokova kognitivna sposobnost, saj psihieni razvoj otroka je . prvih letih .ivljenja ozko vezan na razvoj motorike, senzomotorne koordinacije, govor a in razvoj socialnosti (Euturia, 1973). V nasprotju s tem rezultatom pa je statistieno pomembna negativna povezanos1 med globalnim razvojnim kolienikom in maksimalno ravnjo, dose.eno pri samostojno igri s katerokoli igraeo, v skupini 18-meseenih otrok. V skupini 18-meseenih otrok sI je deklica z najni.jim RQ-jem (103) igrala na najvi.jem nivoju (10), deeek z najvi.ji . RQ-jem pa se je igral na najni.jem nivoju (7) glede na ostale otroke. Ti dve ekstremno vrednosti (oba nivoja predstavljata simbolno igro) sta zaradi majhnega numerusa (11Ö verjetno vplivali na pomembno negativno korelacijo, saj so vsi ostali 18-meseeni otroco dosegali maksimalno 8. raven igre. Tudi M. Zupaneie (1999) je v ugotovila, da 18N meseeni otroci, za razliko od 12-meseenih otrok, vsi .e izra.ajo simbolno igro, vendaQ pa vsi ne dosegajo ravni substitucije, ki se pojavi po 24. mesecu (Tomasello, 1999) p Eden izmed mo.nih vzrokov te negativne povezanosti je lahko tudi dejstvo, d a 98RU. FekonjaH so se mame kljub navodilu, naj se z otrokom ne igrajo, veekrat vkljueile v igro, posebe . .e pri tistih otrocih, ki za samostojno igro niso bili motivirani. Tako so matere te otrokI vodile do vi.jih ravni igre, kot bi jih otroci samostojno dosegali, oz. so otroke dvignile . obmoeje proksimalnega razvoja. Tisti otroci, ki pa so se samostojno igrali, so na koncß dosegali ni.je ravni igre. Vendar so se nekatere mame vkljueevale v igro svojih otro÷ tudi v drugih starostnih skupinah. Socialno interakcijo, predvsem 18-meseenih otrok, X njihovimi mamami bi bilo potrebno nataneneje analiziratip Maleki z vi.jim parcialnim kolienikom na podroeju govora so v skupinah 12-iU 24-meseenih pri igri z nekaterimi igraeami dosegali vi.je maksimalne ravni. V skupino 12-meseenih otrok se je pokazala pomembna povezanost, pri 24-meseenikih pa trenB pozitivne povezanosti pri igri s telefonom. Otroci so se na nivoju funkcijske igre igralo s telefonom tako, da so ga vlekli po tleh kot avto, tisti z vi.jim parcialnim kolienikom n a podroeju govora pa so se najveekrat igrali simbolno in se po telefonu pogovarjalip Rezultati podpirajo Piagetovo tezo (1962; cit. po Lyytinen in dr., 1997), da tako govoQ kot simbolna igra odra.ata razvoj sposobnosti simbolne reprezentacije. Podobno tudo P. Lyytinen in dr. (1997) ugotavljajo, da se otroci, ki so prej spregovorili in pri kateri . je razvoj govora potekal hitreje, pomembno pogosteje igrajo na simbolnem nivoju ko1 tisti, pri katerih se je govor razvijal poeasneje in so kazali vee funkcijske manipulacijep Tudi parcialni kolienik na podroeju koordinacije je pri igri z nekaterimi izmeB igrae pozitivno koreliral z maksimalnimi dose.enimi ravnmi igre. Koordinacija sI nana.a na otrokovo sposobnost ravnanja s predmeti in ima pomembno mesto . psihienem razvoju otroka. Otroci z bolj razvito sposobnostjo prijemanja iU spu.eanja predmetov, raziskovanja in uporabe igrae, imitiranja in opona.anj a gibov in gradnje iz kock so pogosto dosegali vi.je nivoje igre kot tisti otroci ¸ katerih sposobnosti koordinacije so manj razvite. M. Puklek in M. Zupanei: (1999) sta ugotavili, da rezultati na podtestih koordinacije napovedujejo kasnej. o kognitivni razvoj, zlasti prostorsko sposobnost ter tudi razvojne ravni otrokovI igre. V skupini 18-meseenih otrok se, podobno kot z globalnim kolienikom, ka. I trend negativne povezanosti med parcialnim kolienikom na podroeju govora iU maksimalnimi dose.enimi ravnmi pri igri s telefonom ali katerokoli izmed igrae p Zaradi majhnega vzorca, ki je posledica dolgotrajnega zbiranja rezultatov, svoji . ugotovitev ne morem posplo.evati, vendar pa rezultati podpirajo ugotovitve in zakljuekI avtorjev, ki razlagajo, da lahko s pomoejo opazovanja in ugotavljanja ravni otrokovI igre, ki predstavlja najpogostej.o aktivnost otroka v zgodnjem obdobju, ob poznavanjß teoretienega ozadja, v doloeenem obsegu sklepamo tudi na otrokov razvoj v prvi . dveh letih .ivljenja. Raven otrokove igre pa ni odvisna zgolj od otrokove zrelosti, nanj 1 vplivajo tudi igraee, njihova vrsta in stopnja realistienosti. Znaeilnosti igraee, s kater 1 otrok rokuje, vplivajo na naein njegovega igranja in razvojno stopnjo igrep Razvojni kolienik ter raven igre z igraeamiH9j LiteraturaR Belsky, J. in Most, R.K. (1981). From exploration to play: A cross-sectional study of infan1 free play behavior. Developmental psychology, 17, 630-639p Bornstein, M.H., Haynes, O.M., O.Reilly, A.W. in Painter, K.M. (1996). Solitary and collaboN rative pretense play in early childhood: sources of individual variation in thI development of representational competence. Child development, 67, 2910-1919p Bornstein, M.H. in Sigman, M.D. (1986). Continuity in mental development from infancyp Child development, 57, 251-274p Euturia, N. (1973). Priroenik: Ljestvica psihiekog razvoja rane dijeeje dobi Brunet-Lezine.H[Manual: Brunet-Lezine Eary Childhood Development Scale]. Ljubljana: Zavod Sy Slovenije za produktivnost delap Euturia, N. (1978). Psiho-motorni razvoj djeteta u prve dvije godine .ivota, sa normamaHrazvoja. [Development in the first two years of life with developmental norms].H Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost dela, Center za psihodiagnostien a sredstvap Euturia, N. (1978). Priroenik: Ljestvica psihiekog razvoja rane dijeeje dobi Brunet-Lezine.H Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost delap Duran, M. (1995). Djete i igra. [Child and play]. Jastrebarsko: Naklada Slapp Duran, M., Plut, D. in Mitrovia, M. (1988). Simbolieka igra i stvarala.tvo. [Symbolic playH and creativity]. Beograd: Zavod za ud.benike i nastavna sredstvap Fiese, B. H. (1990). Playful Relationships: A Contextual Analysis of Mother-ToddleQ Interaction and Symbolic Play. Child Development, 61, 1648-1656p Leslie, A.M. (1987). Pretense and representation: the origins of .theoty of mind.. Psycho-Hlogical Review, 94, 412-42a Lyytenen, P., Poikkeus, A.M. in Laakso, M.L. (1997). Language and simbolic play in todN dlers., International journal of behavioral development 21, 289-302p Marjanovie Umek, L. (1990). Mi.ljenje in govor pred.olskega otroka. [Preschool child.sHlanguage and cognition]. Ljubljana: DZSp Marjanovie Umek, L., Le.nik Musek, P. (1998). Kako igraee in igralni material doloeaj 1 naravo domi.ljijske igre? [How the toys and playing material determine the nature o . symbolic play]. Sodobna pedagogika, 115 (2), 154-166p Nelson, K. (1996). Language and cognitive development. Cambridge: Cambridge UniversitW Pressp Pan, W.H.L. (1994). Children.s play in Taiwan. V J.E. Johnson in F.H. Hooper (ur.), Chil-Hdren.s play in diverse cultures (str. 31-50). Albany, NY: State University of N.Yp Pressp Piaget, J. (1962). Play, dreams and imitation in childhood. New York: Nortonp Piaget, J. (1953). The origins of intelligence in children. London: Routledge & Kegan Paulp Smith, P.K. (1994). Play and uses of play. V J.R. Moyles (ur.), The excellence of play (str. 15N 26). Buckingham: Open University Pressp Tomasello, M. (1999). Imitative learning in the second year of life. Prispevek predstavljeU na IX. evropski konferenci o razvojni psihologiji, Spetsesp Zupaneie, M. (1996). RSS interim research report. Ljubljana: Open Society Fundp Zupaneie, M. (1998). The influence of social and cultural environment on child.s playingH 100RU. FekonjaH in the first two years of life. Buadpest: Electronic Publishing Companyp Zupaneie, M. (1999). Zgodnji razvoj otrokove igre z igraeami: struktura, predmetn 1 obna.anje in vsebina. [Early development of child.s play with toys: structure ¸ object-behaviours and contents]. Psiholo.ka obzorja 8 (2-3), 115-135p Zupaneie, M. in Puklek, M. (1999). Napoved uene uspe.nosti ueencev v prvem razredß osnovne .ole. [Predicting school achievement of children at the end of the firs1 grade of primary school]. V M. Zupaneie (ur.), Razvojnopsiholo.ke znaeilnostiHrazlieno starih otrok ob vstopu v .olo. [Psychological characteristics of childrenHstarting school at different ages] (str. 76-92). Ljubljana: i2p Zupaneie, M. (2000). Spoznavni razvoj v prvem letu .ivljenja: izziv Piagetovi teoriji. [CogniN tive development in the first year of life: challenge to Piaget.s theory]. Psiholo.kaHobzorja 9 (2), 7-32p Prispelo/Received: 16.11.200a Sprejeto/Accepted: 22.02.200b