Nekoristne živali, ki povzročajo zadružnikom veliko  škodo
Voltihar je med vsemi živalmi, ki biva-jo pri nas, največji ikodljivec. Izpodje-da 6adna drevesa, tako- da jim ogrize stranske korenine, glavno korenino pa ogloda do lesa. Obgrizuje polj6ke sa-deie, izpodjeda korenine razni povrtnini. N&padene rastline ovenejo, se posuše in se lahko izruvajo iz zemlje. Vsako leto naredi za tisoče in tisoče škode.
Ako> hočemo s pridom uničevati to škodljivo žival in odvrniti nepTece»ljivo škodo, ki jo napravi, morsmo dobro poznati   njegovo  življenje.
Voluhar je noimalna zival krtov« ve-Iikosti. Dolg je 17—26 cm vitevSi rep. Je zalitega valjastega teiesa, pokritega s surovo mehko dlako, lcratitih nog s precej dolgim in droboim, z redkimi dlačicami obraslim repom. Debela crkrogla glava konča L> topim goWkom. Ima majhne oči in v dlaki skrita uhlja. Dva para dolgih, ostrih dletastih zob mu slu-i: za glodanje. Voluhar je glodalec, ka-kor zajec, miš ali podgana. Vendar ga ]e povsod dosti. Po vrtovih, njivah, trav-nikih, vinogradih, gozdovih, po hribih in dolinah, v 6uhi in mokri zemlji. Pod zemljo ima na vse strani rove ali luknie
kakor krt. Le malo večje so kakor krto-ve. Nekatere so tako obširne, kot je otrokova pesL Rovi so navadno izpelja-ni za ped globoko pod površino, nekaj jih pelje tudi globlje. Mnogo jih je izpeljanih tft pod površino, da se vidi privzdignjena zemlja. V rovih ima maj-hne ehrambe. Na več krajih spravlja ži-vež, korenine različnih rastlin, na nekate. terih mestih za pest na d&belo stlačene, včasih tudi za poln klobuk. Te koreni-me so v hr«no mladičem za zimo, ko je zcmija tako zmrznjena, da žival ne mo-re kopati novih rovov. Nekoliko glob-lje 9! pcd koreninami napravi gnezdo, postlano z mehko suho travo. V tem mehkem in gork«m bivališču ima 4—7 mladičev, trikrat do štirikrat na leto. Množi se torej zelo hitro, ne trpi pa drugega para v svoji neposredni bližini. Včasih izruje na površino zemlje maie kupčke zemlje, da so videti kakor krti-ne. Toda krt dela velike kupe ali krti-ne L drobno, zrahljano prstjo, voluhar pa majhne kupčke in prst ni tako zrah-ljana. Ker živi voluhar pod zemljo in dela rove in krtine, slične krtovhn, pri-pisujejo  kmetovalci    vso    škodo,   ki   jo
dela voluhar, krtu ln ga preganjajo. To-da krt je koristen, saj se hrani in iovi po svojib rovih črve, ogrce, m:ši m drugo tako škodljivo golazen. voiuhai pa ogrizuje krompir, korenje in druge polj6ke sadeže ter korenine različnih rastlln ln sadnega drevja. Razkopavati njegovih številnih rovov zaradi 7atira-nj; vedno ni mogoče in tudi ni u^pešno de!o. S 6trihninom zastrupljenega, ovsa vcluhar ne žre, zastrupiti ga torej ne moremo zlahka. Kjer nastopa na večjih površinah, se rabijo razne vabe, kakor n pr. zelio pasta. Krompir. korenie. ja-bolka itd. prerežemo po sredini ter !z-stisnemo na izrezano ploskev iz tube približno 1 cm zelio paste Nato obe po-lovici sklopimo skupai ter prebodpmo z leseno šibico, da se držita 6kup3i. Takc vabo potisnemo v voluharje rov čirn globlje in rov narahlo zagrnemo. Teh vab ne smemo na6tavljati z roko ke' voluhar ovoha duh po človeku. Nekate-ri postavljajo v rove velike lonce. .7 katerih voluhar ne tnore splezati. Pa tudl to sredstvo je malo uspešno. Pozna-mo še drug, izdatnejši način pokonča vanja. Opazilo se je namreč, da voiuhaj v svojem podzemeljskem bivališču ne trpi prepiha. Ce mu odpremo rove. Iih kmalu zopet zakrije, posebno ob hlad-nem vremenu, torej pozimi, spomladi in jeseni. Zato tudi vemo, kako mu priti do živega. Pamladi ali je6eni ter pozimi je zemlja pretrda ali zasnežena. Z lopa-to ali motiko odkrijemo za ped globnko voluharjeve rove na večih krajih Vo-luhar pride kmalu zakrivat rov, ki je blizu njegovega bivalisča. Tak zakrit rov je dokaz, da po tem rovu hodi volu-har in da ni daleč njegovo stanovanie Zamašeni rov z lopato zopet odpremo ter nekoliko korakov oddaljeni z napeto puško v roki mirno čakamo. Kmalu pn-de, včasih prej, včasih pozneje voluhdi da bi ponovno zamašil odprti rov Pred-no pa začne zakrivati rov, pogleda sko-zi odprto luknjo, malo povoha, v tetn trenutku ga je treba ustreliti Toda *al< način uničevanja je zamuden, ker je t^e-ba čakati včasih dolgo časa Za lov vo-luharja je pa zelo pripravna puška sa-mostrelnica, ki se 6ama sproži in ni tre-ba čakati.
Voluhar ima rad korenje. Če položimo pred odprt rov samostrelnico in natak-nemo kos korena, tedaj voluhar kj pri-de zapirat rov, to svojo slaščico opazi, zgrabi in sprožl samostrelnico kj mu razbije glavo.
Samostrelnica-voluharka    ima    30   cm dolgo cev_  ki ima na  enem   koncu   na žici pritrjeno   vabo (kak   koren  ali   ka; podobnega). Voluhar se vabe na  občut-Ijivo nastavljenf žici dotekne,   nakar  se priprava sproži  ln  petelin  udari  na  na-boj,  ki   volubarja   ubije    Pokončevame voluharja* s  samostrelnico    je   lahko  in zelo uspešno ter ni zamudno   Voluhar le majhna   žival,  zato   naboja   ni   potrebno popolnoma    napolniti     Zadostuje    maio. smodnika   in  nekoliko  šiber   SamostreJ^ nico pa moramo nastaviti  v  voluharjev^ rov in  jo pokriti  z  de«ko.  da  se ne bi ubila kakšna dniga koristna žival.
Naši sadjarji pa za lov voluharja upo-rabljajo tudi posebne klešče Ta pripra-va je že stara in izkušeni lovci trdijo, da )'- najbolj učinkovita. ker kolikor to-liko spreten lovec polovi na dan tudi do 20 volubarjev. 1'ekateri pa uporab-ljajo 2C cm doige cevne pasti z zadovo-ljivim uspebom. Na splošno je ugotovlje-no, da uspeb lova zavisj od spretnosti lovca. Mnogim sadjarjem pomagata za-tirati tega. glodalca tudi domači pes in mačkaj tudi velika in mala podlasica sta voluharjeva sovražnika.
Voluharjev rov ugotovimo najzaneslji. vejf, na ta način, da pred odkritega na-stavimo kakšen koren. Ce čez neka) časa korena tara več ni, rov je pa zo-pet zaprt, je to zanesljiv znak. da )e to voiuharjev rov. V tem slučaju rov po-novno odkrijemo ter nastavimo past. ali pripravimo zgoraj opisane primere zatiranja.