Franc Švegelj-Budinko
Na pragu svobode v smrt
Letos, na dan borca, bodo krajani in KO ZB NOV Gunclje—Male Vižmarje, na Zadružnem domu v Guncljah odkrili spominsko ploščo domačinu, akti-vistu in borcu ŠVEGLJU FRANCU-BUDINKU.
švegelj Frano-Budinko je bil rojen 28. januarja 1917 v Guncljah, v revni družini. Izufll se je za mi-zarja in pred vojno delal in se soočal s težkim po-ložajem našega delavca v takratni družbi, zato se je že zgodaj odločil sodelovati v naprednem delav-skem gibanju. Vključil se je v Delavsko prosvetno društvo^>Vzajemnost« v Sentvidu, ki je imelo svoj sedež v gostilni Kratky, kjer se je bistri! in si širil ob-zorje. Komunisti iz tacenske celice KP so ga vkljudili v velike takratne protidraginjske akcije in Svegelj je za te akcije pridobil več somišljenikov iz šentviške »Vzajemnosti«. Na teh akcijah na tem območju je govoril Alojz Kebe, ki je pojasnjeval potrebo, da se delavci in kmetje organizirajo in uprejo proti naraš-čajoči draginji.
Prišel je zlom stare Jugoslavije in okupacija. Ker je tu bilo obmejno področje, je mrgolelo gestapovcev, orožnikov, obmejnih stražarjev in drugih, ki so izva-jali silen teror nad Ijudmi. Prav zaradi tega se je ustanavljanje organizacije OF zavleklo tja do leta 1942 in Svegelj je posta! odločen aktivist in glavna opora Partije pri nadaljnjem organiziranem delu OF.
In tako je delai v zelo težklh pogojih, v glavnem v globoki ilegali. Postal je sekretar OF za občino Šerv tvid, član rajonskega odbora OF za Medvode—Šen-tvid in pozneje še član škofjeloškega okrožja OF, sprejet je bil tudi v članstvo KP.
Po nemškem porazu f5ri Stalingradu in v Afriki je med Ijudmi rasla morala in vera v zmago. To so izko ristili tudi ilegalni aktivisti OF, med njimi tudi Švegelj. Uspelo jim je pregovoriti nekaj fantov, da so, name-sto v nemško vojsko, odšli v partizane. Imeli so tudi šapirografsko tehniko in izdajali so radijske vesti, le-take, pesmarice in drug agitacijski material in ga širili med Ijudmi.
Franc Švegelj je bil postaven fant, bistrega ra-zuma in hitre reakcije, med Ijudmi je užival zaupanje in spoštovanje, bil je silno aktiven, predan osvobo dilnemu boju ter borben.
Ker je bilo delo na tem področju zelo težavno, saj
je kar mrgolelo okupatorskih vojakov vseh branž in barv, katerim so se priključili še redki, a nevarni be-Ipgardisti in potem domobranci, so imeli aktivisti, s Svegljem na čelu, skrivališče pri Komanovih v Gunc-Ijah, v bližnjem gozdu pa še bunker. To je bilo v letu 1944—45.
Belogardisti v Guncljah so vedeli za delo OF v kraju in okolici, vedeli so zlasti za delo Franca Šve-glja-Budinka. zato se je moral vse bolj skrivati. In prav iz teh vrst je prišlo do izdaje in Nemci so napadli bunker. Pri begu je bil švegelj-Budinko ranjen. Nemci so ga zajeli in ga na nečloveški in sramotilni način skozi vas odpeljali v Ijubljansko bolnišnico. Kljub temu, da še ni bil ozdravel, ga je znani domo-branec Hlebec zasliševal, mučil in vsega pretepe-nega vrgel v ječo. Z ostalimi aktivisti so domobranci 5. maja 1945 odpeljali tudi Budinka vturjaške goz-dove in tam na pragu svobode napravili svoj zadnji, gnusni zločin nad našimi Ijudmi. Takoj drugi dan po osvoboditvi so domačini odšli na Turjak, odkopali svojega sovaščana Franca Šveglja-Budinka ga pri-peljali domov in ga pokopali na šentviškem pokopa-lišču.
Tako je Franc Švegelj-Budinko, ki je koval sebe v borbi za lepšo prihodnost Ijudi pred in med vojno, končal svoje bogato življenje in plodno delo na pragu svobode, po izdaji, mučenju in zasramovanju. Kon-čal je človek. še poln življenjskih sil. ki bi jih lahko v svobodi, skupaj s svojimi bogatimi izkušnjami, upo-rabil pri obnovi domovine in izgradnji naše družbene skupnosti.
Prav zaradi tega je prav, da mu tetos, ko slavimo štirideseto obletnico zmage nad fašizmom in ko po-teka štirideset let njegove tragične, vendar junaške smrti, odkrijemo spominsko ploščo v njegovi rojstni vasi, ki naj vsem pove in pokaže, kdo je bil Franc Švegelj-Budinko.                                    Vilko Kolar