UČITELJEV GLAS | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 57 POMEN PROSTE IGRE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU Nataša Satler, Osnovna šola Kungota Benefits of Free Play in Preschool IZVLEČEK V prispevku pišemo o pomenu proste igre v predšolskem obdobju. V prvem delu prispevka so podana teoretična izhodišča o igri in pomenu te za otroke v predšolskem obdobju. V empiričnem delu pa je podana analiza rezultatov, pridobljenih s spletnim anketnim vprašalnikom o pomenu proste igre v predšolskem obdobju, ki so ga izpolnjevali vzgojitelji in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako, kje in koliko časa dnevno je otrokom v vrtcih omogočena prosta igra in kakšna so stališča vzgojiteljev in vzgojiteljev predšolskih otrok – pomočnikov vzgojiteljev glede pomena proste igre in njiho- vega vključevanja otrok vanjo. Analiza zbranih podatkov izkazuje, da je veliki večini (96 %) vzgojiteljev in vzgojiteljev predšolskih otrok – pomočnikov vzgojiteljev (v nadaljevanju strokovni delavci) zelo pomembno, da otrokom v vrtcu omogočajo prosto igro, ki jo v 88 % primerov otrokom omogočajo vsakodnevno in za katero slaba polovica otrok porabi od 30 do 45 minut dnevno. V 54 % primerov strokovni delavci otrokom prosto igro omogočijo po vodenih dejavnostih, pri čemer ta najpogosteje poteka v igralnici vrtca ali na vrtčevskem igrišču, pri njej pa se otroci največkrat prosto igrajo s kockami. Ključne besede: prosta igra, predšolska vzgoja, vloga vzgojitelja, igralni material, čas igranja ABSTRACT This paper discusses the signifi cance of free play in preschool. The fi rst section provides a theoretical background on play and its importance for preschool children. The empirical part analyses the results of an online questionnaire on the benefi ts of free play administered to preschool teachers and teaching assistants. The goal was to determine how preschoolers played freely, where and how much time they spent doing so. The study also looked at the preschool teachers’ and assistants’ perspectives on the importance of free play and how they engaged children in it. According to the data, the vast majority (96%) of preschool teachers and teaching assistants (hereafter referred to as practition- ers) consider preschool free play, which occurs daily in 88% of cases, indispensable. Just under half of the children spend between 30 and 45 minutes a day playing freely. According to 54% of practitioners, free play time follows guid- ed activities. It most often takes place in the kindergarten playroom or playground, and children typically play with blocks. Keywords: free play, preschool education, role of educator, play materials, playtime UVOD Otroška igra je ena od pomembnih in specifičnih dejavno- sti, ki je na razli čne na čine vpletena v kurikulum za vrtce, tako v na črtovane dejavnosti kot v vsakdanje življenje otrok v vrtcu in doma. Vsi otroci potrebujejo igra čo ali predmet, ki jim predstavlja igračo, saj igrače spodbujajo njihov telesni in miselni ra- zvoj. Otrok se prek igre u či, prilagaja, giblje, razvija govor in se čustveno odziva. Otroška igra pa je tudi sredstvo, prek katerega se druži z drugimi otroki ali pa se zgolj igra v njihovi bližini. Velikokrat igro dolo čajo in usmerjajo odrasli, kar lahko na otroka deluje negativno, saj zavira njegovo domišljijo, ustvarjalnost in samostojnost. Taka igra ne kaže otrokove osebnosti in mu ne daje posebnega zadovoljstva. V časih pa je pomoč odraslih koristna, posebej pri otrocih, ki imajo veliko željo po igri, vendar si ne znajo pomagati pri iskanju in uporabi sredstev. POMEN IGRE IN PROSTE IGRE ZA RAZVOJ OTROKA V Kurikulumu za vrtce (1999) ima otroška igra pomembno mesto, saj je opredeljena v skupini na čel predšolske vzgoje v vrtcu, ki jo v širšem smislu razumemo kot na čin otrokovega razvoja in u čenja v zgodnjem obdobju. Prav tako kurikulum navaja, da je igra pomembna, ker je to dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same. Otroka notranje motivira, mu spremeni odnos do realnosti, v njej je lahko svoboden. V igri se prepletajo razli čna področja kurikulu- ma, npr. spoznavanje samega sebe, razvoj in učenje jezika ob pretvarjanju v simbolni igri, ko izvaja dejavnost, kot UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 58 da bi dobil svojo pomenskost in sporo čilnost ravno skozi rabo jezika, pridobivanje razli čnih izkušenj skozi igro, socialno u čenje. Igra je že sama po sebi otroku prijetna dejavnost, ker ustreza njegovi naravni potrebi po udejstvovanju. Precej vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligentnosti, na pridobivanje novih izkušenj in znanja, med drugimi tudi na njegovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Pri igri otrok uporablja svoje telo in čute, razvija pa si mišljenje in razum. Z igro raziskuje in odkriva nove stvari. Igra je že od nekdaj bila sestavni del otrokovega življenja, čeprav se je na čin življenja v zgodovini spreminjal. Otrokova igra je zelo povezana z njegovim delom, saj pri njej razvija svoje sposobnosti in delovne navade, zato se loteva vedno težjih nalog (Toli či č, 1973: 182; Leach, 2004: 184) Otrok se igra zaradi zadovoljstva, ki mu ga nudi igra, in ne zaradi zunanje prisile. Potek in smisel sta v njej sami, zato otroku ni toliko važen kon čni rezultat kot sam proces, uživanje in zadovoljstvo v igri (Horvat in Magajna, 1987). Poznamo številne razlage pomena otroške igre, ki izhajajo iz različnih psiholoških teorij, vendar se v vseh prepozna skupne značilnosti, ki opredeljujejo igro. V vsebini se odra- žajo: pomembni dogodki in odnosi iz otrokovega življenja, igrače oziroma igralni materiali pa sodolo čajo igro. Igra otroka notranje motivira, cilj je lahko igralna dejavnost sama, izraznost je lahko zelo velika, ker ga le-ta osebno- stno močno angažira. Pri igri gre za spontano prepletanje različnih podro čij otrokovega razvoja, od čustvenega, soci- alnega, gibalnega do spoznavnega. Ena izmed zna čilnosti je tudi visoka stopnja divergentnosti. Pri igri so pomembni še drugi dejavniki, kot so čas, prostor in vrsta igralnega materiala (Marjanovič Umek, 2010: 44). Med številnimi vrstami igre je za otrokov vsestranski razvoj še posebej pomembna prosta igra. Čas, ki ga otrok preživi ob prosti igri, ima pomembno vlogo pri razvoju samostojnosti, samozaupa- nja, kognitivnih sposobnosti, domišljije in kreativnosti ter obvladovanju stresa. Otrok, ki preživi ve č časa v naravi, ob prosti igri in spontanih dejavnostih, ima bolje razvite izvršilne funkcije. Prosta igra je namre č za otroka naraven način za učenje. V igri, v kateri odrasli niso prisotni, ima otrok ve čji nadzor in se lažje uveljavlja. V tem primeru se sam odlo ča, sam rešuje probleme, sam ustvarja in spoštuje pravila (Sandborn, 2014). Toličič (1981) poudarja, da pride druga čen pogled otroka na svet najbolj do izraza ravno v svobodni igri. Otroci se ne igrajo z nekim namenom, da bi razvijali svoje sposobnosti, vendar v igri dosežejo ravno to. Igrajo se, da zadostijo svojo notranjo potrebo. Treba je poznati vlogo igre v otrokovem razvoju, saj je v nasprotnem primeru ne znamo ceniti in jo vidimo kot nepotrebno igra čkanje. Napaka je, če odrasli igro prehitro nadomestijo z delovnimi nalogami ali pa va- njo preve č posegajo, da jo spremenijo v u čni proces. Ko ima otrok za prosto igro na voljo dovolj časa, ta prerase v bolj kompleksno ter postane bolj kognitivno in socialno zahtevna. Skoznjo otrok raziskuje materiale in odkriva njihove lastnosti, za igranje z njimi domiselno uporablja svoje znanje, izraža svoja čustva in razkriva notranje ob- čutke, ohranja čustveno ravnovesje, telesno in duševno zdravje ter dobro po čutje. Med prosto igro otroci razvijejo občutek, kdo so in kakšna je njihova vrednost, se drug od drugega u čijo socialnih veščin in delitve igra č. Z ukvarja- njem s konflikti se nau čijo reševanja problemov, razvijajo komunikacijske in jezikovne spretnosti (Santer, Griffiths, Goodall, 2007). Marjanovič Umek (2001) zagovarja smiselno umeš če- nost igre v kurikulum za vrtce, hkrati pa opozarja na pomembnost vrste preostalih dejavnosti, ki so glede na cilje, ki jih zasledujejo, lahko enako ali bolj primerne in strokovno upravičene. Avtorica meni, da bi bila strokovno nesprejemljiva trditev, da se predšolski otroci lahko vsega naučijo skozi igro, ter zagovarja razli čne dejavnosti ter različne metode in oblike vzgojnega dela. Ker je igra po definiciji spontana in svobodna aktivnost, je zelo pomembno, da je odrasli ne skušajo pretirano usmerjati z nenehnimi navodili in poskusi spreminjanja (popravljanja) otrokove aktivnosti (Casper in Thomas, 1999). DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IGRO Otroci se med seboj razlikujejo glede na vsebino in na čin igre, vrsto iger in igra č, čas, ki ga preživijo v razli čnih igrah itd. Na igro pa vplivajo naslednji dejavniki: • osebnostne značilnosti otroka: npr. živahnost, dru- žabnost, vztrajnost, samozaupanje itd.; • spol otroka: čeprav je vprašanje, koliko so razlike genetsko pogojene in koliko nanje vpliva okolje s kul- turnimi stereotipi o ženski in moški vlogi, je dejstvo, da se med spoloma že zgodaj kažejo razli čne preference v zvezi z izbiro iger in igra č, ki so skladne s stereotipno vlogo moškega in ženske v družini in družbi; • trenutno fizično in čustveno stanje otroka, npr. utru- jenost, bolezen, razigranost, jeza, žalost itd.; • trenutna situacija, npr. letni čas, prostor, vrsta in koli- čina igrač, možni soigralci, koli čina prostega časa (zlasti pri šolskih otrocih) itd.; • ožje okolje: otroke pri igri lahko spodbujajo odrasli ali pa si otrok pomaga z razli čnimi igralnimi materiali (npr. oblačila za preoblačenje, velike škatle itd.), na njihovo ustvarjalnost pa vlivajo tudi vse druge izkušnje, ki jih dobijo v okolju (npr. obisk živalskega vrta, letališča; kar je videl v knjigah itd.); • kultura: vpliva na razlike v možnostih in vrsti iger, ki so značilne za razli čna zgodovinsko-kulturna okolja. Psihologi ugotavljajo, da otroštvo traja vse dalj časa; v preteklosti je bilo bistveno krajše, obseg igre pa skro- mnejši (Batistič Zorec, 2002). Igra je zabavna. Otroci se v njej veliko nau čijo, vendar lah- ko s časoma postane ponavljajo ča se dejavnost. Dogaja se, da se otroci vklju čujejo v ene in iste igralne dejavnosti, prevzemajo ene in iste vloge ter enake oblike vedenja. Takrat je vloga odrasle- ga pri oblikovanju, razvoju in poteku otrokove igre ključna. Odrasli lahko otroka spodbudijo k razvojno višjim in zahtevnejšim ravnem igralnih dejavnosti. Vključevanje odraslega v igro pa je odvisno od značilnosti otrok, njihove aktivnosti in ciljev igralne dejavnosti (Marjanovič Umek, Lešnik Musek, 2001). CILJ RAZISKAVE Temeljni cilj raziskave je bil ugotoviti, kako, kje in koliko časa dnevno je otrokom v vrtcih omogo čena prosta igra in kakšna so stališča vzgojiteljev in pomo čnikov vzgojiteljev UČITELJEV GLAS | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 59 predšolskih otrok (v nadaljevanju strokovni delavci) glede pomena proste igre otrok in njihovega vklju čevanja vanjo. Pri tem smo izhajali iz naslednjih raziskovalnih vprašanj, ki smo jih razdelili v dva vsebinska sklopa. Prvi sklop vprašanj se nanaša na preverjanje prepri čanj in pojmovanj strokovnih delavcev o prosti igri (1–3), drugi sklop pa na pojavnost proste igre v vrtcu in vlogo strokovnih delavcev pri tem (4–7): 1. Kako pomembno se strokovnim delavcem zdi, da otro- kom v vrtcu omogo čijo prosto igro? 2. Katere so za strokovne delavce zna čilnosti proste igre? 3. Kako strokovni delavci v vrtcu pojmujejo prosto igro? 4. Kako pogosto in kdaj strokovni delavci otrokom v vrtcu omogočijo prosto igro? 5. Koliko časa dnevno v povpre čju traja prosta igra otrok in kje najpogosteje poteka? 6. S katerimi igralnimi materiali in igra čami se otroci naj- pogosteje igrajo v času proste igre? 7. Kakšna je vloga strokovnih delavcev v času, ko se otroci prosto igrajo? METODA Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno ali opisno me- todo raziskovanja. UDELEŽENCI V raziskavo z namenskim in priložnostnim vzorcem je bilo vklju čenih 163 strokovnih delavcev vrtcev, od tega 71,78 % vzgojiteljev predšolskih otrok in 28,22 % pomo čnikov vzgojiteljev iz vseh 12 statisti čnih regij Republike Sloveni- je. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok in pomočniki vzgojiteljev z razli čno delovno dobo v vrtcu: do 5 let 17,79 % anketirancev, od 5 do 10 let 20,25 % strokov- nih delavcev, od 10 do 15 let 22,70 % strokovnih delavcev, od 15 do 20 let 11,04 % strokovnih delavcev, od 20 do 25 let 9,20 % strokovnih delavcev, od 25 do 30 let 3,68 % strokov- nih delavcev, od 30 do 35 let 4,29 % strokovnih delavcev, od 35 do 40 let 9,20 % strokovnih delavcev in ve č kot 40 let 1,84 % strokovnih delavcev. OPIS VPRAŠALNIKA Vprašalnik je sestavljalo 10 vprašanj razli čnih tipov. Prva 3 vprašanja so bila enostransko izbirnega tipa, namenjena pridobivanju podatkov o strokovnih delavcih glede delov- nega mesta, delovne dobe in statisti čne regije zaposlitve. Prepri čanja in pojmovanja strokovnih delavcev o prosti igri smo preverjali s 3 trditvami, pri čemer so strokovni delavci o pomembnosti proste igre otrok v vrtcu morali izraziti stopnjo strinjanja na 4-stopenjski lestvici (1 – zelo pomembno, 2 – pomembno, 3 – manj pomembno, 4 – nepomembno), odgovoriti na vprašanje odprtega tipa in izraziti stopnjo strinjanja s posameznimi trditvami na 3-stopenjski lestvici (1 – se ne strinjam, 2 – deloma se strinjam, 3 – strinjam se). Pojavnost proste igre v vrtcu in vlogo strokovnih delavcev pri tem smo preverjali s 3 vprašanji ve čstranske izbire in 1 trditvijo, pri čemer so morali strokovni delavci izraziti stopnjo strinjanja s po- sameznimi trditvami na 4-stopenjski lestvici (1 – vedno, 2 – pogosto, 3 – redko, 4 – nikoli). POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV Empirični podatki o pomenu proste igre v vrtcu so bili pridobljeni na podlagi anonimno izpolnjenih spletnih anketnih vprašalnikov s pomo čjo spletnega orodja 1KA, v času od 5. 8. 2020 do 17. 8. 2020. Podatke, dobljene z vprašalnikom, smo statisti čno obdelali v Microsoftovem programu Excel, rezultate pa predstavili grafično in opisno. REZULTATI IN RAZPRAVA V nadaljevanju so podani rezultati o pomenu proste igre v predšolskem obdobju, ki so razdeljeni v dva sklopa. 1. Prepričanja in pojmovanja vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojiteljev (v nadaljevanju strokovni delavci) o prosti igri. V Grafikon 1 je razvidno, kako pomembno se strokovnim delavcem zdi, da otrokom v vrtcu omogo čijo prosto igro. 96 % 4 % zelo pomembno pomembno manj pomembno nepomembno  GRAFIKON 1: Pomembnost omogo čanja proste igre otrokom v vrtcu 96 % strokovnim delavcem, ki so sodelovali v raziskavi se zdi zelo pomembno, da otrokom v vrtcu omogočijo prosto igro, in le 4 % se to zdi pomembno. Za nikogar od vklju če- nih v raziskavo se omogo čanje proste igre otrokom v vrtcu ne zdi manj pomembno ali celo nepomembno, kar pomeni, da se strokovni delavci zavedajo pomembnosti proste igre otrok. V Grafikonu 2 je prikazano, katere so za strokovne delavce v vrtcih značilnosti proste igre. UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 60  GRAFIKON 2: Značilnosti proste igre otrok po mnenju strokovnih delavcev Velika ve čina strokovnih delavcev se strinja, da prosta igra spodbuja domišljijo otrok (99 %), da otrokom omogo či spro- stitev (98 %), da vpliva na njihov vsestranski razvoj (95 %), da spodbuja interakcije med njimi (98 %), da omogo ča njihovo medsebojno sodelovanje (97 %), da jim omogo ča izražanje njihovih pozitivnih in negativnih čustev (95 %) in da lahko otroci pri prosti igri sami dolo čajo pravila igre (86 %). Ve čina strokovnih delavcev se deloma strinja, da prosta igra spodbuja konflikte med otroki, ne strinjajo pa se, da prosta igra pomeni, da strokovni delavec dolo či, s čim se bodo otroci igrali, in da ta povzro ča pojav nasilja med otroki. Rezultati raziskave izkazujejo, da strokovni delavci v vrt- cu poznajo zna čilnosti proste igre, kar je zelo dobro, saj je prosta igra izjemno pomembna za otrokov celostni ra- zvoj. Izjemno pomembno je tudi, da se strokovni delavci zavedajo, da prosta igra ni vnaprej na črtovana dejavnost, za katero bi bilo treba pripraviti sredstva, ampak izhaja iz otrokove notranje motivacije in predstavlja aktivnost otro- ka, ki jo je izbral sam. Na vprašanje, kako strokovni delavci pojmujejo prosto igro, so ti odgovarjali zelo razli čno. Njihove odgovore smo kategorizirali v 9 skupin in so prikazani v Preglednica 1. Odgovori strokovnih delavcev izkazujejo, da jih najve č, to je 22,62 %, prosto igro pojmuje kot igro, kjer se otroci igra- jo sami, strokovni delavci pa se vklju čujejo le v dolo čenih primerih, med prosto igro otroke opazujejo in spremljajo, temu z 18,45 % sledi pojmovanje, da je prosta igra vsaka igra, kjer se otroci se igrajo sami, strokovni delavci pa se vklju čujejo le pri nezmožnostih reševanja konfliktov ali pri nevarni igri. 17,26 % strokovnih delavcev meni, da je prosta igra tista, kjer si otroci sami izberejo igra če, na čine igre in soigralce, 16,07 % jih meni, da je prosta igra vsaka igra, ki ni vodena. Strokovni delavci v vrtcih so tisti, ki lahko najve č pripomo- rejo h kakovostni otroški igri in s tem spodbudijo otrokov razvoj in pozitivno samopodobo, vendar morajo za to imeti ustrezna znanja o prosti igri otrok, o njeni vlogi in pomenu za razvoj otrokov ter njihovi vlogi. Glede na rezultate naše raziskave menimo, da strokovni delavci v vrtcih nimajo dovolj znanja o razli čnih vidikih proste igre. Prav s tega vidika bi bilo nujno strokovne delavce bolj ozaveš čati oza- veš čanja o nujnosti in pomembnosti proste igre v vrtcu in jim omogočiti nadaljnje izobraževanje in usposabljanje na tem področju. 2. Pojavnost proste igre v vrtcu in vloga strokovnih delavcev V Grafikonu 3 je razvidno, kako pogosto strokovni delavci v vrtcu otrokom omogočijo prosto igro. Iz Grafikona 3 lahko razberemo, da 88 % strokovnih delav- cev otrokom v vrtcu omogo ča prosto igro vsakodnevno, 4 % 4-krat na teden, 5 % 3-krat na teden, 2 % 2-krat na teden in 1 % le 1-krat na teden. V otrokovo najve čjo korist je seveda, da se otrokom v vrtcu vsakodnevno omogo ča prosta igra, kar je po poro čanju strokovnih delavcev tudi prevladujo ča praksa. Prosta igra omogoča, da otroci sami oblikujejo pravila pri igri. Prosta igra otrokom omogoča izražanje negativnih in pozitivnih čustev. Prosta igra pomeni, da vzgojitelj določi, s čim se bodo otroci igrali. Prosta igra omogoča pojav nasilja med predšolskimi otroki. Prosta igra otrokom omogoča medsebojno sodelovanje. Prosta igra spodbuja interakcije med otroki. Prosta igra spodbuja konfl ikte med otroki. Prosta igra vpliva na vsestranski razvoj predšolskega otroka. Prosta igra predšolskemu otroku omogoči sprostitev. Prosta igra spodbuja domišljijo otrok. 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % se ne strinjam se deloma strinjam se strinjam  PREGLEDNICA 1: Kako strokovni delavci pojmujejo prosto igro otrok Pojmovanje proste igre Odstotek (%) Je vsaka igra, ki ni vodena. 16,07 Otroci sami izberejo igrače, načine igre in soigralce. 17,26 Je igra, pri kateri si otroci sami izberejo igrače, načine igre, soigralce in so omejeni le s pravili vedenja v igralnici ali na prostem. 14,29 Otroci se igrajo sami, strokovni delavci pa se vključujejo le pri nezmožnostih reševanja konfl iktov ali pri nevarni igri. 18,45 Otroci se igrajo sami, strokovni delavci pa se vključujejo le v določenih primerih, med prosto igro otroke opazujejo in spremljajo. 22,62 Pripravljeno učno okolje, kjer otroci uporabljajo nestrukturiran material in se igrajo igre vlog. 2,38 Razvoj delovnih navad, spodbujanje kreativnosti, krepitev socialnih veščin. 4,76 Je dejavnost, v kateri otrok razvija pomembne možganske funkcije, se razvija na vseh področjih, ob prosti igri se povezuje z naravo, išče pomočnike v igri, razvija samostojnost. 2,98 Je ustvarjalna, širi otrokov socialni krog, je čuječa, strokovni delavci ob prosti igri spoznavajo interese, nadarjenost in sposobnost otrok. 1,19 UČITELJEV GLAS | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 61 V Grafikonu 4 je razvidno, kdaj strokovni delavci otrokom v vrtcu najve čkrat omogočijo prosto igro. 54 % strokovnih delavcev otrokom v vrtcu vsakodnevno omogoča prosto po vodenih dejavnostih, 18 % po zajtrku, 12 % pred zajtrkom, 9 % po po čitku, 5 % pred kosilom in 2 % po kosilu. Pri opredelitvi časa omogo čanja proste igre otrokom je treba izpostaviti, da je to potrebno otrokom omogo čiti tak- rat, ko so vsi, ki so tisti dan v vrtcu, le-te deležni. Nekateri otroci namre č v vrtec prihajajo tik pred zajtrkom ali domov odhajajo pred kosilom ali po njem in v takih primerih pro- ste igre v vrtcu niso deležni. V Grafikon 5 je razvidno, koliko časa v povpre čju traja pros- ta igra, ki jo strokovni delavci v vrtcu omogo čijo otrokom.  GRAFIKON 3: Pogostost omogo čanja proste igre otrokom 88 % 54 % 42 % 23 % 35 % 5 % 2 % 9 % 12 % 18 % 4 % 5 % 2 % 1 % 0 % vsak dan 4-krat na teden 3-krat na teden 2-krat na teden 1-krat na teden nikoli do 15 minut 15 do 30 minut 30 do 45 minut več kot 45 minut pred zajtrkom po zajtrku po vodenih dejavnostih pred kosilom po kosilu po počitku  GRAFIKON 4: Opredelitev časa, ko strokovni delavci otrokom v vrtcu najve čkrat omogočijo prosto igro.  GRAFIKON 5: Povpre čno trajanje proste igre otrok, ki jo v vrtcu otrokom omogo čijo strokovni delavci. Iz Grafikona 5 lahko razberemo, da 42 % strokovnih delav- cev otrokom v vrtcu omogo ča prosto igro, ki traja 30–45 minut, 35 % več kot 45 minut in 23 % 15–30 minut. Pomembno se nam zdi, da vsi strokovni delavci otrokom v vrtcu dopuščajo prosto igro, ki je daljša od 15 minut. Zelo težko lahko rečemo, koliko časa otrok potrebuje za prosto igro, saj je to odvisno od njegove starosti, vsebine, so- igralcev, materiala in interesa (Marjanovi č Umek in Lešnik Musek, 2001). Griffing (1983, v Mrjanovi č Umek in Lešnik Musek, 2001) pravi, da je priporo čljiv časovni okvir proste igre otrok med 30 in 50 minutami. Podatki o dolžini proste igre, ki jo strokovni delavci, vključeni v raziskavo, omogo čajo otrokom v vrtcu, so spod- budni, saj otrok prav v času proste igre razvija svoje funk- cije, medsebojno sodelovanje z vrtsniki in se u či reševanja konfliktov. Nadalje nas je zanimalo tudi, kje najpogosteje poteka pros- ta igra, ki jo strokovni delavci v vrtcu omogo čijo otrokom. UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 62  GRAFIKON 6: Najpogostejši prostor, ki ga za prosto igro izberejo strokovni delavci v vrtcu. Podatki izkazujejo, da prosta igra otrok pogosto poteka v igralnici in na igrišču vrtca. V 12 % pa prosta igra pogosto poteka tako na travniku kot tudi v gozdu. Prosta igra v ve čini primerov redkeje poteka v drugih prostorih vrtca in v parku. Pod drugo so strokovni delavci zapisali še: na obali, na terasi vrtca, na igriš čih okoli vrtca, v atriju vrtca in pozimi na snegu. Menimo, da je izbira prostora, ki ga strokovni delavci v vrtcu izberejo za prosto igro, odvisna tudi od okolja, v katerem se vrtec nahaja, in ali imajo strokovni delavci posledi čno sploh možnost, da omogo čijo prosto igro zunaj notranjih in zunanjih prostorov vrtca. Spodbudno je, da velik del proste igre poteka v naravnem okolju, ki otrokom omogoča učenje prek igre z vsemi čutili. V Grafikonu 7 je razvidno, s katerimi igralnimi materiali in igračami se otroci najpogosteje igrajo v času proste igre. Iz Grafikona 7 lahko razberemo, da se 42 % otrok v času proste igre najpogosteje igra s kockami, 19 % z naravnimi materiali, 5 % brez igra č, 4 % z materialom za ustvarjanje in risanje in 1 % z družabnimi igrami ter 29 % z drugimi igralnimi materiali in igra čami, kot so npr. vse igrače v igralnici, različni kotički in ljubkovalne igra če, igre vlog, ne strukturiran material, ki ni samo naravni material, kom- binacija igrač, ve č materialov hkrati, igra če od doma itd. Pomembno je, da so vzgojiteljice dosledne pri spreminjanju vrste in števila igra č, saj lahko pride do prepogostega ponavljanja igralnih si- tuacij z istimi igra čami (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 2001). V Grafikonu 8 je razvidno, kakšna je vloga strokovnega de- lavca v času, ko je otrokom v vrtcu omogo čena prosta igra. Iz Grafikona 8 lahko razberemo, da 57 % strokovnih de- lavcev v času proste igre otrok pogosto opazuje otroke in njihovo igro in da se ve čina njih (65 %) le redko vklju čuje v prosto igro otrok. 35 % strokovnih delavcev v času pro- ste igre otrok nikoli ne ureja dokumentacije, 52 % jih to počne redko, 13 % pogosto in 1 % vedno, kar pa je malo zaskrbljujoč podatek, saj tako ne morejo takoj opaziti, kdaj je pri prosti igri potrebna njihova intervencija, kakor tudi ne morejo spoznati, kakšne so interakcije med otroki v skupini v času proste igre in kako le-ta poteka. Le 20 % strokovnih delavcev otrokom nikoli ne pripravi igralnih materialov in igra č. 54 % strokovnih delavcev redko, 22 % pogosto in 3 % vedno, kar pa pomeni, da to ni ve č prosta, ampak usmerjena igra. SKLEP Ugotovitve so pokazale razlike v razli čnih vidikih, poveza- nih z igro, med strokovnimi delavci. Pogosto smo odrasli prepričani, da morajo biti dejavnosti za otroke vodene, če želimo z njimi dose či, da se česa naučijo, ob tem pa pogosto lahko pozabimo na poglavitno otrokovo dejav- Prosta igra poteka v igralnici. Prosta igra poteka v drugih prostorih vrtca. Prosta igra poteka na igrišču vrtca. Prosta igra poteka v parku. Prosta igra poteka v gozdu. Prosta igra poteka na travniku. Drugo 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % nikoli redko pogosto vedno  GRAFIKON 7: Igralni materiali in igra če, s katerimi se otroci v času proste igre najpogosteje igrajo. 29 % 42 % 19 % 4 % 5 % 1 % brez igrač kocke materiali za risanje in ustvarjanje naravni materiali družabne igre drugo UČITELJEV GLAS | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 63 nost – igro. Sklenemo lahko, da je igra nujno potrebna za duševni in telesni razvoj. Ker je to spontana dejavnost, ki jo otrok izvaja zaradi svojega zadovoljstva, predstavlja zelo pomemben del otrokovega življenja, saj se prek nje nau či spoznavati sebe in svet, ki ga obdaja. S pomo čjo igre otroci poskušajo razumeti druge, jih posnemati in se jim prilaga- jati. Pri tem uporabljajo igra če, ki poosebljajo ideje, ljudi, živali in stvari, ali pa se prosto igrajo brez igra č, zato je prav, da jim pustimo, da se igrajo na svoj način, da jih pri tem spodbujamo in da se vklju čimo v prosto igro le takrat, ko otroci potrebujejo pomo č. Strokovni delavci bi otrokom v vrtcu morali dati dovolj časa za prosto igro predvsem v naravnih okoljih. Prosta igra namre č ne sme biti manjvre- dna, pač pa vsaj enakovredna na črtovanim in vodenim de- javnostim. Prav s tega vidika bi bilo nujno treba strokovne delavce bolj ozaveš čati o nujnosti in pomembnosti proste igre v vrtcu in jim zagotoviti ustrezno nadaljnje izobraže- vanje in usposabljanje. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % vedno pogosto redko nikoli Aktivno se vključujem v prosto igro otrok. Otrokom za prosto igro pripravim igralni material in igrače. Otroke med prosto igro spodbujam k igri. V času proste igre le opazujem otroke in njihovo igro. V času proste igre ne počnem ničesar. V času proste igre urejam dokumentacijo ali izdelke otrok. Drugo VIRI IN LITERATURA Batistič Zorec, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. Interno gradivo s predavanj. Casper, V., Thomas, C. (1999). Infant and toddler de- velopment. Step by step – a program for children and families. Children‘s Resources International, Inc. Cvetko, I., Bahovec, E. D. (1999). Kurikulum za vrtce. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Horvat, L., Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Državna založba Slovenije. Leach, P. (2004). Otrok od rojstva do šole. Domus. Marjanovič Umek, L., Lešnik-Musek, P. (1998). Otrokov razvoj in učenje v simbolni igri. Psihološka obzorja. Marjanovič Umek, L., Lešnik-Musek, P. (2001). Igra v Kurikulu za predšolske otroke. V: Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Znanstveni inštitut Filozof- ske fakultete. Marjanovič Umek, L. (2010). Psihologija predšolske- ga otroka. V: Marjanovič Umek, L. (ur.) Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 26–55). Obzorja. Sandborn, D. (2014). Play: One of the most impor- tant factors in a child’s development. Michigan State University Extension. http://msue.anr.msu. edu/news/play_one_of_the_most_important_fa- ctors_in_a_childs_development (1. 8. 2020). Santer, J., Griffiths, C., Goodall, D. (2007). Free Play in Early Childhood. National Children’s Bureau. Toličič, I. (1973). Otroška psihologija. Mladinska knjiga. Toličič, I. (1981). Pomen igre za otrokov razvoj. V: Če- rin, A. (ur.). Igra in igrače. Zveza prijateljev mladine Slovenije.  GRAFIKON 8: Vloga strokovnih delavcev v času, ko otrokom v vrtcu omogo čijo prosto igro.