Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota f7„ desembra 1938 Stev. 45. leto I. Cena VSO din § Bliže je čas, ki bo dober in nov. Mile Klopčič. Uredniitvo in uprava: Maribor, Kopaliika ul. 6 ■ Tel. 25-67 - lihafa vsako lobelo Vella letno K din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno 5G din Rokopisi se ne vračajo * Poit. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Dedščina preteklosti . Malo je menda narodov v Evropi, ki bi imeli za seboj tako dolgo obdobje najtežje politične, gospodarske in kulturne Podrejenosti, kakor mi Slovenci. Postavljeni na križišče in razpotje Evrope smo ze zgodaj prišli pod oblast tujega naroda, ki mu nismo bili niti po številčni moči, ni -po ]u’lturni stopnji, še manj pa po družbeni ureditvi dorasli. In človeku se ?di pravi čudež, da smo se sploh obdržali ln da nas naši močnejšr sosedje in gospodarji v tisoč letih, ko so nam vladali, nis° že davno vsrkali in nas potujčili. Bili s° številnejši narodi, ki jih je zgodovina v mnogo krajšem času izbrasala z zemeljske površine. Izguba polovice ozemlja, P' so ga naselili naši dedje pred tisoč leti je kakor je za nas boleča — vendar le majhen davek zato, da smo se v tako neugodnih prilikah sploh ohranili. Če se vprašamo po vzrokih tega zgodovinskega dejstva, ga bomo našli ne le y zunanjih okoliščinah in miselnosti, ki le zadrževala preveč smotrno in načrtno raznarodovanje, ampak predvsem v veliki odporni sili našega naroda. Ta odporna sda, ki je slonela na konservativnosti našega kmečkega prebivalstva, nam je ohranila običaje in jezik ter z jezikom našo narodno samobitnost. To krčevito vztrajanje pri starem in preizkušenem in odločno odklanjanje vsega novega, pa ‘Udi, če se je čez nekaj časa morda pokazalo, da je novo boljše od starega, je hilo dolga stoletja tista sila, ki nam je ohranila našo narodnost. Slovenci smo si v stoletjih najtežjega političnega, kulturnega in socialnega zaganja sicer ohranili svojo samobitnost 'n si celo izgradili svojo sorazmerno visoko kulturo, a smo v dobi svoje podrejenosti tudi mnogo izgubili. Naš narod je tako dolgo služil tujim gospodarjem, da je že popolnoma poza-oh, kako je nekoč sam odločal o svoji psodi, navadil se je, da drugi zanj mislijo ’n vladajo. Naš kmet, ki je stoletja tlačanil svoje-graščaku in še danes ni postal gospodarsko samostojen, ampak leze v vedno 'ezjo odvisnost, naš delavec, ki še bolj a.!,« L. t , i i 5 . 'itd i ■> vr‘ « t’h f i 1' iVe Ih i< Vo^Av- 1 'i 11: Pl Sl Te bistvene razlike se odražajo tudi v miselnosti in delu naših vzgojnikov. Ljudskošolski učitelj se v skladu z novimi načeli vedno bolj približuje narodni sredini, iz katere je izšel in v katero se popolnoma zavestno zopet vrača. Dobro se namreč zaveda, da so osnove za pravilno in uspešno vzgojno delovanje izključno v narodnem življenju in ne morda v kakšnih sistemih, prinešenih od koder koli. Ljudskošolski učitelj vzrašča radi tega vedno bolj z ljudstvom in postaja resničen ljudski ali narodni vzgojitelj. JLilAljjsDt.Ml,: llttJHttf M 1,1 I r-l ". 1 1J! i 1!T k ni! < rim rt n m l. m: (•‘ri« .* d.i' »D »iTAlih 's.* *Ti iv n. s it v1) UH M j:'»Hit* ^'>76111 uf lujš tu je v sltjen « auJ tj las. U Si v,HI iik v uV/ntTB. ‘i taji sia . HirM- ki.h.T* t >: Vni iti.f ndum.* »i hM -i i i* ni -arh' 7, t 'f 11 Al juI ■ i«' 1f'jAI sl* 1» ■ Ulličil 9,1 i * IZ VSEBINE Sodobna Francija. Mednarodno pravo. Kaj nam ima Cankar še danes umetniško, kulturno in politično povedati. (Izjava Ingoliča.) Nacionalizem in intemacionalizem v umetnosti. Pravda o zajcu. Naše vinogradništvo. N rti n B/flS i” k Ili^i M ii ir n jr ' 'r Pi St* 1U Ul. Nekako v sredini med Ijudskošolskim učiteliem in srednješolskim profesorjem ie meščanskošolski učitelj, posebno o«i v mnnišlh mestih in v trnih. Kakor ni vezi med posameznimi vrstami našega šostva, tako so tudi vz^oinik! med seboi strogo ločeni vsl^d načina in vsebine mišlienia ter dela. Da to ni koristno za slovensko vzeoistvo, je treba ponovno poudariti. Nastopa pa takoj vprašanie. kako vrste vzgoinikov vendarle združiti k sknnnemu delu, na kakšen nečip navezati stike med nomi. Popolnoma utemeljena ?e zahteva po ooenoteoiu slovenskega šolstva ln oo or-nanizaciii tega v takšni obliki, da bo ras-to iz resničnih potreb slovenskega naroda ter. da bo služilo edino temu. To mora h*tl Smoter vseh slovenskih vzgoinHcov. ?a nresničepie tega smotra pa Je treba načrtnega dela in pr? tem nnf se znakieJo vsi vzgolnikk ki RO že in. k? ?e bodo oriši! do snoznanin. da ?e notrebno preosno-van<’e slovenskega šolstva v njegovih temeljih. Er. Sodobna Slovenec, ki pride v Francijo, šele tu prav začuti, kako smo vklenjeni v nemški način mišljenja in zlasti gledanja na svet. V Franciji ga prevzame popolnoma novo občutje, tu se seznani z drugim gledanjem na svet in drugim načinom mišljenja, ki je mnogo manj tog, mnogo manj vtesnjen in vtirjen v gotovo smer, zato pa tem bolj svež in življenski, bližji stvar nosti. Nemčija in Francija sta dva svetova. Najbolj konkretno se da ugotoviti ta razlika v njunih odnosih do demokracije, saj je bila tudi weimarska Nemčija manj prežeta s pravim demokratičnim duhom kakor povojna Francija pod najbolj desničarsko vlado. V Franciji je demokratičnost vse bolj proniknila v zavest najširših ljudskih množic. Francija je še vedno, tudi danes še dežela stare meščanske demokracije, klasična dežela meščanskih revolucij, pri katerih je tudi francosko delavstvo odločujoče sodelovalo. Revolucionarne tradicije so v Franciji tudi še danes žive. Do-čim pri nas o demokraciji samo govorimo in sanjamo, čutiš v Franciji na vsakem koraku njihovo demokratično mišljenje in zavest. Po francoskih uradih, javnih predstavništvih np srečuješ podanikov, ki hodijo prosit, ampak državljane, ki odločno zahtevajo, kar jim po zakonu gre. V čem se izraža ta demokratičnost, ki vsakega tujca v Franciji tako osvaja? Predvsem popolna svoboda mišljenja, govora, tiska. V tej svobodi rasteio in se razvijajo samostojno misleči in delujoči državljani. Na to svobodo naletiš povsod, pa če se postaviš v vrsto pred gledališko blagaino, ali pa če prisostvuješ velikemu političnemu zborovanju, na katerem nastopajo govorniki raznih strank, ki kot izredno spretni debaterji zagovarjajo vsak svojo tezo. V Parizu najde vsak pomembnejši dogodek v svetu svoj odmev ne le v tisku, ampak tudi na zborovanjih, kjer nastopajo predstavniki raznih narodov ter govorijo o svojih problemih. še en sad francoske demokracije je vreden omembe: demokratičnost uprave. Vsak uradnik se dobro zaveda, da je on tu radi naroda in ne narod radi njega. Zato je dostop do najvišjih uradnikov, tudi do ministrov nad vse lahek in enostaven. SJovenski študentje so se o tem mogli neštetokrat prepričati. ‘ Posebno poglavje v Franciji je svoboda kritike, ki gre tako daleč, da se lahko celo mati obrne s pritožbo do samega vojnega ministra in zahteva postopanje proti podčastniku, ki je šikaniral njenega edinca. Ta demokratična miselnost pa ni značilna le za delavca, ampak tudi za malo-meščana, čigar predstavnica radikalna stranka se smatra za dedinjo jakobincev. To malomeščanstvo je kakor 'drugod po svetu na poti proletarizacije, a kljub temu še vedno koleba med buržuazijo in delavstvom. Francoskemu kmetu je dala revolucija 1. 1793. zemljo in tudi on še danes odklanja plemstvo, monarhijo in politizirajočo cerkev. Ta prepojenost s tradicijami Velike Revolucije med najširšimi sloji je jamstvo, da si fašizem te zemlje ne bo mogel podvreči in da bo ostal narod zvest demokraciji. Kako to, da pri vsej tej globoki zakoreninjenosti demokracije v deželi francoski narod le nima tako neposrednega vpliva na vodstvo države, kakor bi pričakovali in o čemer smo se mogli prepričati zopet enkrat v septemberski krizi in pa pri sedanji zaokrenitvi Daladiera odločno na desno, kar ni v skladu z narodno voljo, izraženo pri volitvah leta 1936? Vzrok je v tem, da tudi francoska demokracija ni popolna demokracija, ampak ima tudi v Franciji »čaršija«, to je znanih 200 družin z gospodarsko premočjo v rokah tudi vodstvo države. Vendar pa demokratična ureditev države nudi francoskemu narodu gori opisano popolno politično svobodo, razen tega- pa tudi učinkovita sredstva za borbo za izboljšanje gospodarskega položaja širokih delovnih plasti. Dr. Vito Kraigher. * Mestni svet mariborski ima prihodnji torek zvečer svojo poslednjo sejo v tekočem koledarskem letu. Na dnevnem redu je med drugim tudi program del za ureditev cest v prihodnjih letih. Nova brzojavna in telefonska služba se je te dni otvorila pri pošti v Sv. Barbari pri Mariboru in pri pomožni pošti v Kapeli. Vinsko razstavo in vinski trg priredi Kletarsko društvo v Ormožu dne 20. t. m. Blago je poslati odboru do 19. t. m. dopoldne. ' Ur Nov most bo prihodnjo nedeljo ot-vorjen čez Kokro v Kranju. Hkrati bo posvečena tudi nova ljudska šola. številki 43. od 3. t. m. srno priložili položnico. — Kdor je na ročnino poravnal vsaj do konca leta, naj nakaže utsrezni znesek nikakor pa je naj ne zavrže! Zima je pravi čas za pridobivanje novih naročnikov. Vsak naročnik pridobi vsaj še enega novega naročnika. — Cenjenim zaupnikom se bomo — začenši v novim letom — nekoliko oddolžili za sodelovanje takole: Kdor ima na področju svoje pošte najmanj 10 plaču joči h naročni ko v, dobiva dotlej »Edinost« brezplačno, za vsakega nadaljnjega plačujočega naročnika pa povrh še 10 odstotkov plačane naročnine v gotovini ob zaključku dotičnega poslovnega leta. Vsak zaupnik lahko vsak čas zahteva izpisek iz imenika rednih naročnikov z domačega poštnega področja. Uprava »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6. 7 dni domaiSh veffi * Kraljevski dom je v sredo proslavil svojo krstno slavo. Dvor je zato prejel iz vse države nebroj čestitk. * Obtok bankovcev se je zadnji teden povečal za II milijonov in je bila papirnatega denarja v prometu za 6794.1 milijonov dinarjev. Bankovci so z zlatom in zlatimi devizami kriti do 26.99%, kar je precej višje kot z zakonom o denarju določeno. * Propagando za hamburško luko namerava Nemčija organizirati po Jugoslaviji Namen propaganda je, zainteresirati Jugoslavijo, da bi v čim večjem številu pošiljala blago v prekomorske kraje preko Hamburga in ne preko Francije, Italije in drugih držav. ' *■ Angleški funt je sedaj Narodna banka stabilizirala na jugoslovanskih borzah na 262 dinarjev, v kolikor gre za svobodni trg za plačilo raznega blaga državam, Vci z Jugoslavijo niso sklenila kliringa in morajo zato poravnavati račune z devizami. Vina je bilo v novembru izvoženega v inozemstvo, večinoma v Nemčijo (bivšo Avstrijo) 1070 hektolitrov, od novega leta pa do danes pa 6805 hektolitrov. Skoraj vse vino izvira iz okolice Maribora. * Prebivalstvo Jugoslavije jč po uradnih podatkih štelo koncem 1937. leta 15,400.177 duš. Sedaj računajo, da jih je 1,210.000. Beograd ima baje že nad 400 tisoč prebivalcev, seveda sta v tej številki všteti tudi predmestni občini £emun in Pančevo. * Prva vojaška bolnica v Srbiji je bila ustanovljena pred 100 leti. Ta dogodek se prihodnjo nedeljo v Beogradu svečano proslavi, obenem pa tudi 30Ietnica glavne vojaške bolnice v Beogradu. NTa dvorišču bodo odkrili spomenik organizatorju vojaške zdravstvene službe dr. Vladanu Djordjeviču. * Sezonski delavci iz Prekmurja iti Vojvodine, ki so delali osem mesecev na raznih posestvih v Nemčiji, se te dni vračajo domov. Ker jih je kakih 5000, se povrnejo domov s posebnimi vlaki. Da se ne bi še bolj zanesla slinavka in parkljevka v naše kraje, kakor se je lani, zato se morajo vsi povratniki s prtljago vred na kolodvoru razkužiti. Dviganje cen. Po podatkih Narodne banke so se cene v Jugoslaviji v veleprodaji povišale v tretjem četrtletju t. 1. za 1.9% in v prodaji na drobno povprečno za 10.6%. V prvih devetih mesecih so se cene povišale v veleprodaji za 7.8% in v prodaji na drobno za 12.1%. * Po uradni statistiki je bilo koncem 1937. leta v Jugoslaviji 150.590 obrtn:h podjetij s 70.601 pomočnikom in 53.097 vajenci. V Sloveniji ie bilo 21.697 obrtnikov z 11.008 pomočniki in 7998 vajenci. Industrija je imela pred enim letom 3054 obratov (leto poprej 2976), trgovina 104.065 ( 98.896) in gostinstvo 40.025 (37.998). Iz teh številk vidimo, da se gospodarske razmere tudi v naši državi polagoma boljšajo, čeprav ne v vseh banovinah enakomerno. + Nedeljo, 18. t. m., na zlato nedeljo, zadnjo pred božičnimi prazniki, ostanejo trgovine v Mariboru ves dan odprte, da si prebivalstvo, ki je čez teden zaposleno v delavnicah in pisarnah, lahko na.-havi božična darila za svoje drage. Med revne in brezposelne Maistrove borce je mestna občina mariborska v proslavo 201etnice Jugoslavije za Božič poklonila 15.000 dinarjev podpore. Večina obdarovancev jc zneske že prejela. $ Mestna občina mariborska je namenila 50.000 dinarjev, za katere bo kupila drva in premog in obdarovala 450 mestnih ubožcev za Božič. Razen tega jim bo priredila božičnico, kakor je to pri njej običaj. ^ Ameriški in francoski filmi se bodo v Jugoslaviji podražili. Po uredbi finančnega ministra bodo morali uvozniki plačevati za filme iz teh držav višje tečaje. Agencija Avala poroča, da je pri štetiu glasov v odstotkih nastala pomota. Prav se glasi: Dr. Stojadlnovič 54.7%, dr. Maček 44.3%, Ljotič 1.0%. število glasov, ki so bili v Sloveniji oddani za Združeno opozicijo, opredeljuje »Večernik« takole: V celem 19.075 glasov na skupno listo Kmečko-delavskega skupino 8.317, dr. Lončarjevo skupino 7.566, dr. Stanovnikovo 1821 in 1341 glasov, od tega odpade na dr. Kukovčevo gebania in dr. Stanovnikove skupine. Tu niso všteti oddani glasovi za socialiste in JNS. _________________________ O Franclja namerava, kakor je napovedal njen mornariški minister Campinchi, zgraditi do 1. 1942. brodovje od 700.900 ton. Obzorje se zopet oblači.. Med tem, ko so se češkosiovaškl-nem-ški odnosi že nekako uravnali in je videti, da med tem dvem državama v doglednem času ne bo spornih vprašanj, saj Čehi in posebno Slovaki izpolnjujejo vestno in marljivo vse želje svojih novih prijateljev, nastajajo na vzhodu Evrope nova vprašanja, ki pretijo, da postavijo Evropo znova v vojna razburjenja, iz katerih se letos Evropa ne more in ne more izmotati. V Klajpedi so imeli v nedeljo volitve v deželni zbor. Te volitve so se vršile v znamenju nekakega plebiscita za priključitev k Nemčiji. Klaipeda (nemško: Memel) je ozemlje, ki leži ob litavsko-nemškl meji in obsega 2.848 kv. km in ima 149.000 prebivalcev (od teh je po nemškem štetju kakih 100.000 Nemcev). Do nastopa Hitlerja in njegovega nacionalnega socializma so živeli ti Nemci s svojimi litavskimi sosedi v znosnem, če ne ravno prijateljskem razmerju. Kmalu pa se je tudi ta del inozemskih Nemcev politično opredelil in tako se je zgodilo, da so dobili pri zadnjih volitvah kakih 86% oddanih glasov, kar sicer morda odgovarja svetovno nazorski politični opredelitvi prebivalstva, nikakor pa ne narodnostnem razmerju. V celi Litvi, posebno pa v Kovnem, je nastalo veliko razburjenje. V Kovnem so Litavci demonstrirali po ulicah in zahtevali odstop vlade, ki je dopustila, da se je tuja propaganda na klaipedskem ozemlju tako zelo razširila, da je zajela tudi litav-sko prebivalstvo. Toda litavska vlada ni prišla v zadrego. Rešila je neprijetni položaj na kaj enostaven način: proglasila je obsedno stanje v Kovnem in okolici za do! leta ter se tako izognila odgovornosti. Med tem sta tudi Francija in Anerllja po svojih poslanikih v Berlinu zatrdili nemško vlado, da smatrata neizpremeriliivost dosedanjega stanja kot nuino potrebno in da na vsej stvari nista brez zanimanja. Kako se bo vsa zadeva uredila, je težko nrorokovati. Sicer pa imamo že vzgled, kako se taki sjfori poravnajo. V Romuniji ie po razpustu »železne garde« in po energičnih ukrepih proti skrajnih desničarjem mnogo razbitrjenia. še več s;a je morda izven Romunije, ker smatra Nemčija borbo proti romunskim desničarjem kot nekako izzivanje, sai so bili romunski desničarji najbolj vneti zagovorniki čim tesnejše zveze z Nemčijo. Ker ima Nemčija svoje namene z Romunijo, posebno pa z romunskim žitom in z romunskim petroleiom, je samo oo sebi umevno in razumljivo, da ji ne more biti vse eno, kako se njenim zaveznikom v deželi goui. Ker je romunska vlada posegla po precej nepriljubljenih sredstvih, je delo nemške propagande zelo olajšano. Nemški listi prinašajo članke, ki izražajo neprikrito simpatijo z ljudmi, ki jih smatrajo Romuni danes kot veleizdajalce. Poleg tega se nemški tisk obrača proti dosedanjemu mednarodnemu običaju (i ' n "i i ]/■ i jvuj?' kjj) 11 bi Fenirt "r r Ir. m, « , ’■'•■•*•«iofih življenj. Nihče ne skrbi /a zaščito tega od vseh Pr6y;ranef»a iri ' zaničevanega ženskega sveta. S nrenrivodin obratovanja bordelov, jim ni bilo nič pomagano, kajti iz Letošnji božič — v glavnem sjicen onemu sredi svetovne vojne, je zlasti za Maribor še posebno zgodovinsko pomemben. Takrat je širom sveta na milijone src ne le trepetalo za usodo svojcev na bojiščih, marveč je tudi sočustvovalo s tujim gorjem. še enkrat toliko milijonov skrbnih rok je navzlic pomanjkanju v malem pripravljalo veliko, nesluteno in neprecenljivo veselje popolnoma tujim ljudem, tudi po neznanih bojiščih, da, celo našim takratnim sovražnikom (ranjencem in ujetnikom). Letos živimo zavarovani pred vojno grozoto, imamo za cenen denar vsega v izobilju in naša skrb za božičnika je omejena le na svojce v ožjem pomenu. Ali pa so že iz naslova te hvaležnosti za letošnji božič naša srca ostala tudi za tuje gorje še čista, kakor so bila za medvojni božič, to dokazati nam nudijo najlepšo priliko baš ti predbožični dnevi v Mariboru. Zdaj ni čas za utemeljevanje, zakaj je naš božič naslovljen z Cankarjem., čim bližja bodo naša srca in naše darežljive roke medvojnemu božičniku za izven našega družinskega kroga živiče trpine, tem bolj se bomo pred širšim svetom in pred svojo vestjo izkazali vredni našega naj-večjega prijatelja tistih, ki ravno v teh največjih krščanskih praznikih trpijo največja pomanjkanja, ki pa jih moramo všteti med najbolj potrebne člane naše rodbine. Ni to pravi božičnik, če kdo kaj da od svojega izobilja, marveč naš Cankarjev božičnik bodi reš naša daritev, naša žrtev, odtegana od lastnih in pri-trgana od ust naših ožjih svojcev! Zato — da bodo letos te božične daritve saj malo delžni tudi gmotno oblagodarjeni — treba, da bodi njih božičnik tem bogatejši in obsežnejši, tako da ga bodo vsaj deloma tudi osebno občutili. Naš prvi Cankarjev božičnik se ne mora vmešavati med običajne in že vnaprej določene božičnice. Tudi se ne mara krajevno vezati — kar velja tudi za našo mejo. Ima namreč v mislih tudi vse naše, od našega skupnega ognjišča odtrgane svojce in to tem bolj živo, ker jih žal ne more razveseliti z obdarovanjem. In to pa naj bo naš božičnik še posebno iz tega naslova tem izdatnejši za vse nam bližje živeče svojce ob naši severni meji. Izberimo med potrebnimi najbolj potrebne, najbolj ogrožene in najbolj izpostavljene kritičnim očem sosedov, katerih božičnik bo letos še posebno otovorjen obiskal sleherno hišo ob celi meji in še celo slehe*-nega svojca, živečega med nami. Mislimo pri Cankarjevem božičniku posebno na Sv. Duh na Ostrem vrhu! Le v kolikor bomo tudi v dejanju, v lastni daritvi v razveseljitev in tolažbo trpečih praznovali ta božič, bomo praznovali tudi prvi Cankarjev naš božičnik! Potrebe €ml!a in okolice S prihajajočo zimo postajajo potrebe posebno predmestij in podeželja vsak dan bolj kričeče. Mraz, dež, naraščajoča brezposelnost in porast obolelosti nas opozarjajo na napake in zgrešenost marsikaterega podjetja; nas opozorijo na marsikaj, česar nimamo, pa bi lahko Izidi skupšiinskih volitev A. A. Po razglasu notranjega ministrstva je dobila lista dr. Milana Stojadino-viča 1,636.519 glasov (58.90%), Usta dr. VK Mačka 1,336.823 glasov (40.21%) in lista Dimitrija Ljotiča 30.310 glasov (0.89%. Po banovinah so izidi sledeči; Banovina: Stojadinovič Maček Ljotič v % glasov v % glasov v % glasov Dravska . • * 170.252 78.64 45.123 28.84 1.132 0.52 Savska . . • • 111.483 17.33 529.712 82.34 2.137 0.33 Dunavska . • 372.085 71.74 129.269 24.94 17.291 3.32 Moravska . • • 248.733 75.98 77.818 23.77 802 0.24 Drinska 4 • 189.291 57.47 136.297 41.38 3.806 1.15 Vrbaska • • 107.421 56.06 101.873 48.43 1.071 0.51 Primorska , • ■ . ¥ 42.781 20.91 159.428 77.92 2.387 1.17 Vardarska . • • 226.716 75.11 74.977 24.84 133 .0.05 Zetska . . • • 128.174 64.09 ‘ 70.765 35.39 1.041 0.52 Beograd , 39.683 76.68 11,56J 2?.34 510 0 98 Skupaj . •• • • 1,636.519 58.90 1,336.82 J 40.21 30.310 ~0.89 Pregled izida volitev v Štev. Glasov. Udel. volivcev v % JRZ volile. Črnomelj: 6789 5029 74.08 2946 Kamnik; 10429 7975 76.44 7016 Kočevje: 10710 7547 70.46 6089 Kranj: 10522 7746 73.52 6184 Krško: 12436 8572 68.93 6796 Litija: 10713 7807 72.87 6515 Logatec: 7323 5368 73.00 3858 Ljubljana-okolica: 16718 12405 74.21 10054 Novo mesto: 83081 10076 76.44 8718 Radovljica: 11434 8549 74.07 5194 Škofja Loka: 6169 4489 72.77 3958 Celje: 19404 12914 76.18 10342 Dol. Lendava: 10730 6542 60.97 5144 (lornji grad: 5010 3265 65.17 2943 Konjice: 5516 3750 67.98 Ljutomer: 10776 7074 Maribor-levi breg: 23609 16238 Maribor-desni breg: 16719 10129 Murska Sobota: 16372 8720 Dravograd: 9459 5304 Ptuj 19699 13032 Slovenjgradec: 7795 5382 Šmarje: 11244 7310 Brežice: 11113 7019 Laško: 11296 Ljubljana-mesto: 23695 Sloveniji Maček JRZ % 58.58 88.00 80.68 79.84 79.27 83.45 72.16 81.00 86.53 60.75 88.18 80.00 2082 834 1429 1479 1756 1214 1484' 2331 1341 3263 486 2450 1395 307 321 871 1647 1467 437 1380 2465 3239 3632 41.40 10.44 18.93 19.09 20.50 15.55 27.75 18.80 13.31 38.16 10.82 18.90 21.37 9.40 8.55 11.55 10.15 23.24 37.25 42.15 11.26 8.12 18.88 35.12 45.26 21.30 Ljotič vol. 1 125 17 83, 20 78 5 20 17 92 45 122 0 15 27 8 74 42 1 11 11 0 11 14 41 242 319440 451 20.84 1132 imeli. Mestna občina je stavila v proračun precejšne vsote za nove ceste in vzdrževanje starih, za mostove, kanalizacijo in socialne izdatke. Vendar pa se je vse to omiljevanje težkih gospodarskih in socialnih razmer izkazalo kot preskromno in nezadostno. Ceste so v izredno^ slabem stanju, mostovi isto, delavskih hiš ni, delavci, ki so zaposleni iz socialnega fonda, z družinami vred stradajo s podmininialnimi mezdami.'Vsi napori občine — in teh ji ne moremo odrekati —• so vpričo splošne in redne zimske brezposelnosti in polzaposlenosti komaj opazni.. »Delavski dom« v Celju je sicer lepo ;poslopje in potrebno, vendar pa svojega namena ne more doseči. Celjsko meščanstvo je dobilo prepotrebno javno kopališče in Borza dela prostore, spalnice pa potujoči brezposelni ne uporabljajo, kajti bolj so potrebni za pet dinarjev kruha in slanine, spat pa gredo kakor preje v seno. —. Mnogo se je pisalo in govorilo o delavski koloniji, kakršno ima n. pr. Maribor. Celo dve poskusni hišici je že postavila občina. Vendar pa dalje niso prišli, čeprav je to ena izmed prvih potreb celjskega predmestja. Revnejši sloji so radi ukinitve stanovanjske zaščite prepuščeni samovoljnemu dviganju cen stanovanjem. Marsikdo si je sezidal hišo s tenkimi stenami, slabimi vrati in okni ter na mokrem terenu in brez zavarovanja pred vlago, da »vleče« najemnino. Tej stanovanjski bedi bi se odpomoglo edino s širokopoteznim zidanjem delavskih hišic z nizko najemnino. Pereče je vprašanje mestnih revežev in mestnih delavcev, posebno onih, ki niso redno zaposleni. V skupinah stoje pred pisarnami, da izprosijo premog preko zime, izkaznico za živila za praznike in za^zdravila. Na borzi dela išče vsak dan več brezposelnih dela. Letos se je porast brezposelnosti radi lepega vremena nekoliko zavlekel, vendar le zavlekel, ne pa odpadel. Sredi decembra smo, ni pa še nobene akcije, ki bi someščanu — siromaku — prinesla za zimo toplo perilo, obleko, toplo hrano in otrokom vsaj trohico toplote in občutka- da so člani neke skupnosti, ki zanje tudi krbi. Pcfsamezno organizirane in predvsem osebne, in ozko društvene - akcije so vpričo splošnosti bede premajhne, Mestni svet pa letos o načinu organiziranega boja proti bedi šc ni splepal in menda sploh ne bo nabiralne akcije za revne someščane. Kajti lani so se celjski meščani, ki jih še ni zajela beda, zelo slabo odzvali klicu predstojnika občine . . . Tako pač bedi in boleznim prepuščenim družinam ne prestane drugega kakor otepati se vsak po svoje z revščino in čakati pomladi, ki bo prinesla malo večji procent zaposlenosti. Šffiin ..EDINOST" udobnih prostorov, so se morale izseliti v beznice, istočasno pa je bila odstranjena tudi redna zdravniška kontrola nad njimi. Dar.es se med njimi lahko neovirano Sinjo spolne bolezni vseh vrst. Pri nas je v teni pogledu slabo, drugod pa ni nič boljše. Povsod je moška, od- nosno splošna morala enaka, zakaj današ- j smrtonosnih kali, ki jih nosi družba v nja družba nosi v sebi najrazličnejša zla sebi. Zato bo ostalo vprašanje trgovine in eno izmed njih je tudi trgovina z.be-jz belim blagom, služenje kruha z lastnim' lim blagom. Tega zla ne. more iztrebiti, telesom in povpraševanje moških po pro-niti tozadevni odsek pri Društvu narodov,; lajajočih se telesih še vedno nerešeno, ki pa itak še kot celotna institucija ne mo-j Rešila ga bo šele moralno prerojena nova re reševati tudi drugih enakih, če ne hujših' družba. Er, •>' »Edinost« §tev. 45. Gospodarstvo Smrt z Sprememba določil lovskega zakona o zafcu in od ikodninskemu razsodišču je nujna Še o »zajčji pravdi" Na članek, ki ga je zadnja »Edinost« prinesla o pravdi med sadjarji in lovci, smo prejeli še dva dopisa, ki ju rade volje objavljamo, da pomagamo tudi mi k razčiščenju tega važnega vprašanja, Ta žival tudi uredništva naše miroljubne »Edinosti« ne pusti pri miru. O nobeni drugi živali posebno v poslednjih letih toliko ne govorimo in ne pišemo. Posebno slovenski dolgoušec si lahko mnogo domišlja. Naši kmetje in lovci se zanj najbolj zanimajo. Prvi obsojajo tega požrešnega glodavca radi njegove velike škodljivosti, drugi ga na vse pretege branijo in povzdigujejo malo ne nad vse drugo živalsko stvarstvo. Zadnjič nam je lovec E ko na tem mestu predstavil našega dolgoušca v članku »Lovci in sadjarji v vsakoletnem boju« tako rekoč kot nekakega dobrotnika za to zmučeno človeštvo, česar samo sadjarji še prav ne razumejo in ne vidijo. Dopoveduje nam, da zajec res lahko napravi ogromno škodo v mladih nasadih, da pa je treba upoštevati tudi stališče lovca, ki je tudi človek in ima veselje do lova, kakor ga ima sadjar do svojega drevja. Razlika pa je bojda ta, da ima lovec razen nekaj nedolžnega veselja samo izgubo z lovom, ki je sploh draga stvar in se ne izplača, ker je pač samo Šport, sadjarju pa je dobro, ker dobi škodo, ki jo napravi zajec, povrnjeno po zakonu. Dobro je tudi občini, ki prejema zakupnino za lovišče (lovščino). Krivica še godi samo lovcu in pa zajcu, ki mu že dolgo napovedujejo smrt. No, drugod Šo mu pa res že močno za petami . . . »Za svoj denar ima človek (lovec, pripisal Sotlski) tudi svoje pravice, ki so z zakonom zaščitene«. Ko nam lovec Eko to novico pove, nas seznani s členom 56. zakona o lovu, ki mu je kajpak najbolj važen za presojo škode in poravnave te škode po zajcu na sadnem drevju. Ta paragraf veli: »škodo, ki jo divjačina napravi na sadovnjakih, hišnih vrtovih, drevesnicah in na posameznem mladem drevju, mora lovski upravičenec poravnati samo tedaj (podčrtal lovec Eko), ako se dokaže, da je bilo storjeno vse, s čimer umen gospodar zavaruje take nasade. Taki ukrepi so: ograje vrtov in drevesnic v višini dveh metrov, beljenje, postavljanje plašil, ovitje sadnega drevja in debel s slamo najmanj 1.50 m visoko in temu enako.« Lovec Eko izvaja iz te zakonite določbe, da je vsakršen spor med lovcem in sadjarjem v tem pogledu prav za prav izključen. Saj ni drugega treba, ko da sadjar svoje drevje ustrezno zavaruje. Lovec Eko daje kmetu celo strokovna navodila za to s stroškovnikom itd. O nadaljnjem, precej zamotanem postopku za ugotovitev in povrnitev škode po divjadi lovec Eko previdno molči, ker gotovo ne bi hotel na glas povedati, da je tak postopek, dasi po zakonu mogoč, za sadjarja prav za prav vsekdar brezuspešen, povrh pa lahko prav draga šala. Ako ne verjameš, poglej še enkrat, kaj veli o teni že samo § 56. zakona o lovu, pa boš vse razumel! Lovec Eko je sploh velik prijatelj škodljivega živalstva, ko pravi: »Končno je zajec tudi žival, ki ima pravico do življenja, in če bi šlo vse za tem, da se uniči in ugonobi vse živali, ki delajo škodo, kaj bi ostalo živo?« Ko smo to brali, se nam je vzbudila v duši vroča želja, da bi bili deležni take ljubezni vsaj vsi dobri, pravični in pošteni ljudje iz sodobnega sveta v taki meri, kot jo lovec Eko naklanja škodljivim živalim. Lovcu Eku je tokrat slučajno nasedla »Edinost«, ne bo mu pa nasedel zavedni slovenski sadjar. Tlaka je že davno odpravljena in sc ne sme v nobeni obliki več pojaviti. Zakon o lovu se tiče v veliki meri kmeta in kmetstva, očetje pa so mu čisto drugi ljudje, ki so premalo upoštevali resnične potrebe podeželja. Razprave o tem pa sodijo najbolj v gospodarske in strokovne liste. To sta pri nas zlasti glasilo sadjarjev in glasilo lovcev, namreč »Sadjar in vrtnar« in pa »Lovec« v Ljubljani. Za ne povsem resne in ne dovolj stvarne razprave, kakršna se je po naključju vtepla v zadnjo številko, pa tudi v »Edinosti« za naprej — upamo — ne bo več prostora. Naj še napišemo iz nedavnega razgovora ražhoritega župana neke občine iz mariborske okolice z nekim uglednim lovcem športnikom iz Maribora, ki je branil zajca in poudarjal veliki pomen lovščine za občinsko blagajno, izjavo tega župana ob naši navzočnosti: »Ne potrebujemo vaše lovščine. Mi vam enak znesek in še nekaj povrh takoj radi izplačamo, samo nas rešite te zajčje nadloge!« Navsezadnje je stvar taka, da oba, lovec in sadjar, strežeta zajcu po življenju: prvi radi lovskega veselja, drugi radi velike škodljivosti dolgoušca, eden ko drugi pa tudi zavoljo dobre zajčje pečenke in toplega zajčjega krzna. Rešeno ni glavno vprašanje, kdo ga naj redi. Doslej ga redi kmet. Kmečka samopomoč zato venomer in vedno odločneje terja: Smrt zajcu! Resnica je, kakor citamo tudi v de-cemberski številki »Sadjarja in vrtnarja«, da se sadjarji borijo samo proti tistim točkam zakona o lovu, ki se tičejo zajca in pa odškodninskega razsodišča. Sicer pa predlaga pisec dr. BI. v navedenem mesečniku spremembo lovskega zakona v tem smislu: »Ako se nam ne dovoli, da se branimo zajcev tako ko vseh drugih škodljivcev, naj se naloži lovcem, da sami skrbe, da nam zajci ne bodo delali škode, če jo pa že narede, naj nam bo omogočeno dobiti polno odškodnino po isti lahki poti, kot se to doseže za vsako drugo škodo.« Zajčja pravda je stara zadeva, ki težko čaka pravične rešitve. Sotlski. Pismo »Edinosti"! Ljuba, draga Edinost! Brez tebe ni nič, s teboj je vse! Pa vzamimo katerikoli sloj, katerikoli panogo preuživanja, katerikoli poklic! In tako ste g. urednik, pravo zadeli zadnjič v Vaši »Ednosti«: »malo več uvidevnosti in popustljivosti, pa se bo to nasprotstvo med lovci in sadjarji zgladilo!« Tudi jaz sem bil strasten lovec in priznan sadjar, skozi 50 let! Zato imam tudi tozadevne izkušnje. 1 meni je sneg plot zametel, da so zajčki objedli drevesca. Pa sem iznašel sredstvo. Ovil sem je z debelci solnčnic, katere sem na obeh koncih na navadno »kuhano« žico napeljal. Pa okoli drevesca ogrnil. Takle »plašč« trpi 10 let in še dalje. Ima pa pred vsemi drugimi sredstvi še to prednost, da ne prezimuje v njem nobeden škodljivec, ker je stebeljce oljnato in ima svoj zopern duh. Steblovje se pusti lahko do 2 metra dolgo, da do te višine sneg ne zapade nikoli. Taka ovijača ostane tudi čez leto okoli drevesc. Pa imata sonce in zrak poljuben pristop k deblu. Probatum est! — B. J. O našem vinogradništvu V vinogradništvu je Jugoslavija med evropskimi državama na šestem mesru. Okrog 210.000 hektarjev njene površine je zasajene z vinsko trto, kar predstavlja 1,6% vse obdelane zemlje in le 0,2% celotnega zemljišča v naši državi. Z ozirom na dejstvo, da so pri nas zelo ugodne razmere za rast grozdja in, da je povpraševanje po tem iz leta v leto vedno večje, moramo vsekakor ugotoviti, da je procent s trto zasajene površine mnogo premajhen in se nažalost celo manjša, posebno v Sloveniji, kjer vinograde na veliko opuščajo, ker je vinska produkcija vedno manj rentabilna. Danes se posebno ceni trpežno namizno grozdie, ki ga je dokaj lahko spraviti v promet. Takšnega grozdja pa je v naši državi zelo malo. V večji meri ga gojijo le okrog Smedereva, Novega Sada, Subotice in Niša; iz teh predelov izvažajo največ namiznega grozdja. Letošnja sezona je bila za vinogradništvo zelo ugodna, tako v kakovosti kot po količini. Letošnji pridelek je bil povprečno za 15% večji od lanskega. Kljub tej uspešni bratvi, pa je bil letos izvoz dokaj šibek. Običajno smo ob ugodnih letinah izvozili 5000 do 6000 ton in to največ v Nemčijo in češko. Letos pa smo prodali komaj 4000 ton. Temu je, krivo v prvi vrsti to, da nam je dala povečana Nemčija silno majhen kontingent za sveže grozdje, dočim je bila češka radi politic-nih hoinatij dokaj slab kupec. Po časopisnih poročilih sodeč, pa je kupila Nemčija mnogo več namiznega grozdja v Bolgariji, od koder ga je odpeljala blizu 70.000 ton, torej skoraj 20 krat več kakor od nas.' Bolgarija je namreč dobila velik reden in precejšen izreden kontingent za sveže namizno grozdje. V splošnem nam je Bolgarija v trgovini 1*. i ♦ni/mor* 'A T* mineč, silvanec, grk, smederevsko in pro-šek iz suhega grozdja. V letih 1930, 1931 in 1932 je znašal izvoz naših vin od 100.000 do 170.000 hektolitrov letno, kar je predstavljalo vrednost 20 do 50 milijonov dinarjev, v letih 1934 do 1937 pa je bil izvoz med 10.000 in 30.000 hi v vrednosti 3 do 6 milijonov dinarjev. Tu vidimo, da se je izvoz našega vina katastrofalno zmanjšal. Posledica te ugotovitve mora biti poštena preusmeritev naše vinske produkcije in trgovine. Treba bo pospeševati gojenje namiznega grozdja vseh vrst in organizirati zadruge za njegov izvoz. Potrebne bodo še v večji meri kot jih imamo doslej prostorne in vzorne vinske kleti ter kletarske zadruge, ki bodo vino skrbele za dobro oskrbo in prodajo vin. Z močnimi organizacijami vinogradnikov bo treba odstraniti ovire, ki bodo skrbele za dobro oskrbo in vini na poti. Pri tem pa mora biti princip prav isti kot povsod drugod: V skupnosti je moč! Naš uvoz In Izvoz v prvih de-se? h mesecih tekočega leta V tem času je znašal uvoz po količini 1,048.254 ton (lani v enakem razdobju 904.734 ton, po vrednosti pa 4.199 mili jonov dinarjev!) Izvoz je dosegel v prvih 10 mesecih tega leta po količim 3,077.067 ton (lani 3,772.432 ton), po vrednosti pa 3.993,2 milijona dinarjev (lansko leto 5.116,6 milijona dinarjev!!) Iz tega sledi, da nam daje računski sklep za prvih 10 mesecev v 1. 1938 celih 205,8 milijona dinarjev, dočim je bila v istem času naša trgovina lansko leto aktivna za 844,6 milijona dinarjev. To vsekakor niso mačje solze, če pomislimo na naše gospodarsko stanje, u tl j, Minuli cL t«j j. L ii 'i IrAiJti lil). MM 'i m «hv.,JllUi l, f»u,r ii . 'jjviin.lnl mmLVil Viri električne sile v Jugoslaviji Malokje na svetu so tako ugodni pogoji za ceneno pridobivanje električne energije, kakor ravno pri nas v Jugoslaviji. Poglejmo si, katere so te naravne pogonske moči: če vzamemo v račun naše vode takrat, ko je njihovo stanje najnižjo, potem lahko ugotovimo, da imamo na razpolago 3,474.000 konjskih sil; več kot 9,000.000 konjskih sil pa lahko dajo vode pri svojem srednjem stanju. Od tega je izkoriščanih vsega 200.900 ks, ali samo 5,9% moči pri nizki vodi in le 2,25% pri srednji vodi. Najbolj se izkoriščajo vode v Sloveniji in Dalmaciji, ki imata 73% moči vseh obstoječih hidroelektričnih obratov. Drugo važno gonilno sredstvo je p r e-m o g, ki je enakomerno razdeljen po vsej državi in čigar rezerve se cenijo na 6 mi lijard in 370 milijonov ton, ki jih je veči sadja in zelenjave zelo resen tekmec, kar^ pa kaže samo na to, da je tamkaj toza-j noma mogoče izkoriščati na licu mesta, devna produkcija mnogo bolj smotrno or-j Od tega pa znaša letna produkcija samo . . • : ____ c :i:: j j«xi — :« loT ganizirana, nego je to pri nas. Pri nas prevladuje grozdje, ki je silno primerno za predelavo v vino. Po vi'1^ produkciji, ki znaša na vsem svetu 160 milijonov hektolitrov, je Jugoslavija na osmem mestu. V ugodnih letinah znaša naš vinski pridelek tudi 5 milijonov hektolitrov. Doma konzumiramo letno okrog 3,5 mil. hi, tako da je za izvoz še dovolj velika količina. Žal pa je izvoz vina do-icaj otežkočen in omejen, radi česar j« vinska cena precej nizka, ker »morajo« zaslužiti prekupčevalci za carino in za druge dajatve že pri nakupu iz prve roke, t. i. pri vinogradniku. Najboljši odjemalci naših vin so Italjta. Nemčija z Avstrijo in češka. Naša v;na so po kvaliteti priznano dobra. Med najvažnejšimi vinskimi vrstami, ki prihajajo za izvoz najbolj v poštev, so od črnih vin viško, dinpač, burgundec, nenmtinsko. župsko. ružicn, cviček in karlovški vermut, od belih vin pa žilavka, rizling, tra- 5 milijonov ton, dočim je porabljeno letno za električne obrate celo manj kot pol milijona ion. Poleg tega se lahko izrablja na licu mesta tudi nase gozdno bogastvo, ker je letni prirastek v gozdovih 8,5 milijonov kubičnih metrov. Premnoge odpadke, ki se jih ne izplača prevažati, je mogoče porabiti tam, kjer so za pogon kaloričnih central. Kot četrto gonilno sredstvo prihaja v noštev še zemeljski plin, ki ie bil naiden doslej na celo maihnem prostoru, na zato tam v obilnih količinah. Zemeljski nlin se nahaia po do^edaniih ugotovitvah nri Tuzli. T.ioiku, Kutini in V°tikl čoriri. torej na obeh breoovih reke Save ririktično na unnrablialo le v Bulavim pri 1 ioiku in v Kutini. Produkcija znaša 5 mi-,;iard k"hičn:h metrov ntina ččisteva vnetna. k' ima s'-orai pono knjm-ll) od česar na ni izr^Onn tori Prion kubični meter za proizvodnjo elektrike! Vse to pogonsko bogastvo naše države pa izrablja samo 790 električnih central, ki so dale 1937. leta 912,575.000 kilovatnih ur, od česar je bilo porabljenih za javno- razsvetljavo -2,44%, za privatno 8,2%, za motorje 79%, ostalo pa ie sm v izgubo. Upati je, da bodo sčasoma za to Poklicani intenzivnejše načeli problem e>e*" trifikacije naše zemlje, kajti zakai ne i imel naš delovni človek na razpolago elektrike, ko je pa pri nas njeno ceneno pridobivanje več kot dovolj možnosti. NASE TRŽIŠČE IN CENE tioveia živina: voli 4—6.50 din kg, krave 2.50—5 50 din, biki 3.25—4.50, teleta 6—« din, telice 3—6 din. Podrobna prodaja: Meso: goveje salo i —16 din, slanina (Špeh) 14—15 din, pljuca 8—9 din, jetra 8—10 din, reberca 12 din, svinsko meso s kostmi 12—13 din, brez kosti 13—15 din, riba 16—17 din, belice 8—a din, ščuke 16 din, morske ribe 10—13 din, raki 34 din, zajec 13—14 din kg. Zelenjava: krompir 0.65—1 din kg, čebula 2—4 din, česen 6—10 din kg, glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zelja 3 din, ---n komadov repe 1 din, kg kisle repe 2 din, komad karfijole 1—8 din, komad ohrovta O.o 1.50 din, kg hrena 8—9 din, komad zelene 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, šopek peteršilja 0.50—1 din, komad glavnate solate 0.50—1.50 din, komad endivije 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, špinače in vrtnega korenja 1 din, komad pora 0.25—1 din, -kolerab 1 din, liter luščenega graha 7.50— 12.50 din, 2—5 redkev 1 din, šopek majarona 0.50—1 din. . Sadje: kg jabolk 3—6 din, hrušk 4—» din, suhih sliv 8—12 din, grozdja 10—14 din, celih orehov 9—10 din, luščenih urehov 2»— 32 din, liter kostanja 2—3 din, liter pečenega kostanja 6 din, liter šipka 3 din. _ žito': pšenica 1.50—1.75 din, rz 1.50— 1.75, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 din, ajda 1—1.25 din, din, smetane 10 din, kg surovega masla i* din, kuhanega masla 30—32 din, čajnega masla 28—32 din, domačega sira 8—10 din, jajce 0.70—1.25 din, konzervirano jajce 0.85—1 proseno pšeno 4 din, ajdino pŠeno 3.50—4 din, fižol 2—3 din. Mlečni izdelki: liter mleka 1.50— dinar. , Perutnina: kokoš 18—25 din, par Piščancev 20—65 din, gos 40—60 din, puran 30—75 din, raca 15—2C din. Krma: 1 kg sladkega sena 0.65—0.70 ain. Cene lesa »Trgovski list prinaša sledeče cene, ki jih je dosegel les na ljub ljanski borzi dne 9. t. m.: Smreka, jelka Hlodi 1., II., monte . , , . Brzojavni drogovi .... Bordonali merkantilni . . . Filerji do 5/6.................. Trami ostalih dimenzij . . Škorete, konične od 16 cm dalje ........................ škorete, paralelne, od 16 cm dalje ........................ Škorete, podmerne, od 10— 15 cm ........................ Deske-plohi, ‘kon., od 18 cm dalje .......................... Deske-plohi, par., od 16 cm dalje ......................- Brusni les za celulozo . . Kratice za 100 kg . . Bukev: Hlodi od 30 cm naprej, 1., II., Hlodi za furnir, čisti od 40 cm naprej ....................... Deske-plohi, naravni, neob-robljeni monte .... Deske-plohi, naravni, ostro- robi, 1., II................ • • Deske-plohi, parjeni, neob- robljeni, monte................. Deske-plohi parjeni, ostrorobi 1., II........................ Hrasf: Hlodi L, II., premera od 30 cm dalje ..................... Bordonali ...... Deske-plohi, boules .... Deske-plohi neobrobljeni, I. in II......................... Deske-plohi, ostrorobi (pod- nice)......................... Frizi I./H., širine 5, 6 in 7 cm Frizi I./II., šir. od 8 do 12 cm Oreh: Plohi, neparjeni, neobrobljeni 1., II........................ Plohi, parjeni, neobrobljeni I., II............................ Brest: Plohi, neobrobljeni 1., II. . , Javor: Plohi, neobrobljeni I., II. .. Jesen: Plohi, neobrobljeni 1., H. . . Lipa: Plohi .neobrobljeni I., H. . . Parket!: hrastovi, za kv. meter . . . bukovi, za kv. meter . . . 35.- železn. pragi 2.60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad . . . bukovi, za komad .... Drva: bukova, za 100 kg . . . . hrastova, za 100 kg . . , . Oglje: bukovo, za 100 kg . . , . din din 125.— 175.— 120.— 160.— 160.— 185,— 180,— 200.— 170,— 190,- 390,— 430.— 450.— 490.- 370.— 400.— 340,— 370.— 370.— 410.— 120.— 140.— 38.— 42.— 90.— 130.— 200.— 230.— 250.— 300.— 420.— 510.- 340.— 390'— 540.— 640.— 170.— 300.— 750,— 850.— 850.— 950.— 700,— 800.— 800.— 900.— 730.— 800.— 850,— 950.— 800.— 920.— 1000.— 1100.— 430.— 470.— 500,— 600.— 800.— 900.— 450,— 550,— 58,— 68.— 35,— 45.— 38,— 48.— 24,— 28-— 12.— 14.—• 9.— 11.— 42.— 52.— Kulturna obzoria Govor prof. Branka Rudolfa na Cankarjevi spominski predstavi „Kralj na Betainovi“ v Mariboru Francoski dramatik Charles Baudelaire “ rekel: Narodi imajo velike može samo vkljub sebi. Velik človek je torej zmagovalec svojega naroda«. Za nikogar niso te besede tako resnične kakor za Ivana Cankarja. Boril se je z vso silo svoje duševnosti, svojega talenta in na svoji poti tudi zmagal. Ni vsega dovršil, kar se je bil namenil, tega ne moremo trditi o nobenem velikem umetniku. Preveliko je bilo njegovo hotenje, preslabe njegove sile in premalenkostne razmere, ki so ga dušile. Vendar nam je s svojimi slabotnimi rokami v neumornem delu zgradil mogočno stavbo svojih čustev in misli. Rekel je: »Delal sem«, in to je sveta resnica. Prav tako je rekel: »Ne v areni literature, v areni življenja sem stal«. Tudi v tem je resen opomin. Kakšne pa so bile duševne osnove Ivana Cankarja, odkod je jemal moč za bojevanje? Ob prvi obletnici Cankarjeve smrti se je dr. Tavčar nekam zaničljivo uprl mnenju nekaterih mladih ljudi, ki so trdili. da je Cankar »nekakšen drugi Prešeren«. Takrat se je okoli problema vnela polemika, ki je končala z zmago Cankarjevih pristašev. Danes spet pogostokrat cujemo o treh kulturnh mejnikih: Preše-ren-Levstik-Cankar, Levstikovo hotenje je bilo veliko, njegov značaj krepak in cist, vendar pa se njegova umetniška oila ne da primerjati z dovršenostjo Prešerna ali Cankarja. Prešeren je živel v začetku! stoletja, Cankar ob koncu, a to je bil tudi' v duševnem oziru začetek in konec stoletja. Po prvem duševnem zaletu evropske romantike sledi doba ustaljenosti meščanskega realizma, sijajnih romanopiscev in impresionistov v slikarstvu. Z novo pridobljenim duševnim orožjem se širi pogled v veliki svet realnosti. Na koncu stoletja pa umetniki iz zelo razumljivih razlogov ne verujejo več . v red realistov in iščejo novih poti v sebi in izven sebe. V celem protestirajo proti brezdušnosti nove dobe v imenu istih duševnih vrednot, ki so jih tako strastno izpovedovali romantiki ob začetku stoletja. Glavne poteze Ivana Cankarja najdemo zato tudi že pri Prešernu, ki je sebi samemu zaklical: »------ stanu se svojega spomni, trpi orez miru!« O svojih pesmih je rekel: »želje, da vzbudil bi slovenščno celo, da bi vrnili k nam se čas! sreče, jim moč so dale rasti neveselo.« Oba motiva bi lahko stala tudi nad vsem Cankarjevim življenjem. Evropska romantika, ki ji je Prešeren pripadal, je ?ačela v imenu človečanskih idealov,_ v "nenu enakopravnosti duše z dušo, člo-veka s človekom. Vedno spet opevalo romantiki motiv človeka, ki se je notranje odločil in ki tudi v propasti še zmaga, 'er je sledil zakonu svoje duševnosti, kakšni so bili Byron, Shelley, Puškin in Judi naš Prešeren. Beethoven je v imenu bratstva vseh ljudi komponiral konec svoje devete simfonije... Na obzorju teh romantikov se je pojavil nov ideal skupnosti med ljudmi, ideal, ki ga je izpovedoval tudi Ivan Cankar. Obenem je ta doba, kakor se je nekdo duhovito izrazil, iznašla simpatijo. Puški Cankar zbuja zvestobo do samega sebe in tudi sam v svojem življenju ni samega sebe izdal. Iz dna srca obsoja brez-dušnost in materialno nasilje, ki se je takrat šopirila prav kakor danes. Kakor mi je Cankar veroval, da so vse proti-človeške sile obsojene na propast, ker so greh proti človeški duševnosti. Danes proslavljamo njegov spomin z dramo »Kralj na Betajnovi«; nasilje zmaga, to je res, a propali nosilec ideje še v smrti triumfira s tem, da je zadal nasprotnikovi vesti rano, ki je ta ne bo nikdar prebolel. Na dnu te drame je isti motiv kakor v noveli Edgarja Poeja »William WiIson«. Tu nastopa poleg junaka vedno njegov istoimeni popolnoma podobni dvojnik, ki se pojavi vedno tedaj, kadar hoče William Wilson izvršiti kak zločin, in ga prepreči.1 Končno prisili ta, prvi William Wilson svojega dvojnika na boj in ga zabode A v zadnjem trenutku se umirajoči še enkrat dvigne in mu govori kakor iz ogledala: »Zmagal si in jaz sem propadel. Vendar zanaprej si tudi ti mrtev — mrtev za svet, za nebo in za upanje. V meni si živel in zdaj v moji smrti, glej, v tej sliki, ki je tvoia lastna, kako zelo si umoril samega sebe.« Cankarjeva romantična vera v pravico mu je dala moč in vero v bodočnost, ki jo je vedno spet izpovedoval. In naša vera je trdna kot njegova. Kai nam Srna Cankar še danes umetntško, kulturno in politično povedati? In kaj nam vsem pomenja? Mislim, da brez njega ne bi bili to, kar smo v umetniškem, kulturnem in tudi političnem oziru! Ali ne težimo po lepoti in popolnosti izraza prav zaradi jezika, ki nam ga je on dal? Ali ne preganjamo prav za prav po njem laž in hinavščino iz kulture in politike? Ali nam ni prav on po Stritarju in Levstiku pokazal v tem oziru pravo pot in se od tedaj borimo zoper vsakršno laž? Ali ni prav on, čeprav se tega mogoče dovolj jasno ne zavedamo, pokazal naše doljne šentflorjanske v taki luči, da danes že na prvi pogled spoznamo dacarja ali župana iz te doline in ga postavimo na mesto, ki mu gre? Ne eden ne drugi nas rie more več goljufati in voditi za nos! Ali se danes ne zamisli tu in tam kak rodoljub, če mu vzdamo ime kakega Kantorja, ali koga drugega iz Cankarjevih del; in ga ne postane sram njegovega početja? In ne razumemo danes bolje hlapcev Jernejev in drugih nebogljenih ljudi, kakor bi jih razumeli brez Cankarja? In naoosled: ali ni zna čilno, če tistim, ki kljub vsemu delajo tako, kakor je pisal Cankar, da ne b smeli, pokažemo Cankarja, pa dvignejo tako roke in kriče: »Apage, satands!« Boje se njegovih »Hlaocev«, njegovega »Jerneja«, njegovega »Puhajšanja« in še koga. Zato je Cankar še vedno živ in Se vedno vihti svoj bič nad to dolinp šentflorjansko, ki -jo je ljubil, kakor nihče ored njim. Torei je nam vsem še vedno živa zavest, kažipot v boljšo bodočrios in tudi tiho zatočišče v naših težkih in grenkih urah.« Odgovori na naše vprašanje, ki smo ga v zadnji številki stavili raznim literatom, so vzbudili upravičeno pozornost, danes nadaljujemo z njimi. Anton Ingolič, pisatelj, ki bi mu pač najtežje očitali Cankarjev vpliv, saj nam je kot stvaritelj prvega slovenskega kolektivnega romana postavi! primer popolnoma novega literarnega sloga. »Meni je Ivan Cankar pomenil od nekdaj studenec čiste poezije, že v ljudski šoli sem čital njegove »Tujce«; nisem jih razumel, a magična moč njegove besede me je bila že tedaj vsega prevzela in nejasno sem zaslutil globino življenja, ki mi ga v tistem času ni pokazala nobena druga knjiga. Pozneje mi je bila njegova beseda najljubši in najzvestejši spremljevalec. Ko sem pred desetimi leti odšel v Francijo, sem si vzel s sabo dve knjigi: Prešerna in Cankarjevo »Moje življenje«. To posldenjo knjigo mi je v Parizu nekdo ukradel; če je bil Slovenec, mu jo od srca privoščim, najbrž je bil žejen naše besede, lepše knjige si ni mogel izbrati. Tudi zdaj so zame lepi tisti trenutki, ko se v krajših ali daljših presledkih zatekam k njegovi knjigi. Ne pomenijo mi vse eno in isto. Pri »Podobah iz sanj«, »Nini« in drugih samo uživam, iz njih se ne morem učiti, ker delam vse drugače kakor on in je moj jezik okorna proza proti njegovemu; pri drugih, kakor je »Za narodov blagor«, »Martin Kačur«, pa se tudi učim. svojevoljno in vodi k neoriginalnosti ter izmaličenju pravih motivov. »Narodna umetnost« je namreč vse kaj drugega kakor to, kar danes po navadi tako imenujemo. Zato je najpravilnejši izraz zgolj .»umetnost«, kar nato lahko natančneje opredelimo z vidika narodnega ali kozmopolitskega; in prepričani smo lahko, da vsaka prava umetnina vsebuje značilnosti narodove duše, da prav tako zastopa splošne razvojne linije, ki niso vezane ne na kraj in ne na narod. — Toliko k boljšemu razumevanju za. opredeljevanje narodnega ali nenarodnega v umetnosti in v kulturi vobče. d,- novi verzi o pozabljenem cvetu, Prešernovi verzi, kakor n. pr. »V samoti iz oči 'r>i solza lije«, so bili takrat revolucionar-n° dejanje, izraz odpora proti patriarhal-n° fevdalni dobi, ki se za solze in vse j^ogoče trpljenje posameznika nikakor ni “rigala. Sentimentalnost je bila v tej dobi ?nak borbe za človeške pravice . . . vkljub vsej mehki liriki pa vsi ti genialni lesniki nikakor niso bili mehkužni, temu Rovarja njihov životopis (Petofi, Byron, Puškin, Lermontov). Tudi Cankar je bil glasnik simpatije. ' njegovem času ob koncu stoletja so namreč odkrili, da je simpatija na svetu : vedno mnogo premalo. Ni slučaj, da Pojavlja pri mnogih umetnikih socialna nota, čeprav ne pri vseh tako čisto ■' je že odpiskal. S skoro uro zamude je list izšel. Naslov sem poročilu pustil in v hitrici nametal kup običajnih stavkov o velikih nalogah naše umetnosti, hvaležnosti občinstva in drugem takem ... Zaskrbelo me je pa, ko sem opazil, da so delavci odnesli vseh petdeset izvodov, ki sem jih vrgel v kot. Rohnel sem in iskal, toda najti jih nisem mogel, škandal se je obetal. In Franclju sem na račun honorarja plačal že dve črni kavi! Popoldne je prišel Francelj v uredništvo. Kakpr da se ne bi nič zgodilo, mi je prinesel tri podlistke. Planil sem nanj. »Ti, človek, človek,« sem rohnel. On me je pa sanio čudno gledal. »Tri podlistke ti prinašam,« je rekel nedolžno/. »Pojdi, pojdi, da se rie spozabim ...,« sem kr|čal in gh potisnil, skozi vrata. Ko sva se popoldne srečala, sem ga ustavil. Vse sem mu odpustil. Da je nekoč objavil ime slavljenca, ki je bil v nasprotnem političnem taboru. Da mi je objavil imena nekega šestdešetletnika, ki je izrecno želel, da njegovo ime ne pride v dnevnik in je pptem list odpovedal, in začel gonjo proti njemu, ko res nismo objavili njegovih zasluženih šest .križev. Odpustil sem mu vse neumnosti, čelo to. da ni hotel sprejeti lepe vsote, ki mu jo je hotel podariti neki tovarnar in .javni delavec, ki je želel, da ne pride v'javnost poročilo o poskusu samomora njegove soproge, ko ie skušala skočiti iz drugega nadstropja. Vse sem mu odoustil In mu rekel: »Francelj, vidim, da ne bo nič s teboj. Žal mi je tebe, ker si dober fant. Precej sva skupaj prekrokrala in dobro pišeš, toda ne veš, kaj je življenje. Same neumnosti počneš. In zadnja taka neumnost te bo stala glavo. Ne morem ti pomagati. Vse pogoje si imel za karijero, za udobno življenje, za...« —- Bil sem prepričan, da sem povedal dovolj in da bo Francelj zdaj spoznal svojo zablodo in mi obljubil — vsaj obljubil —, da se bo poboljšal. Jaz mu . ne bi verjel, toda vsaj dobro voljo bi videl in morda bi bilo le še kaj iz njega. Toda Francelj je molčal. Pogledal me je dobro in neumno, kakor da bi hotel reči: ne moreš me razumeti — in je odšel upognjen po cesti. Gledal sem za njlin ih žal mi je bilo zanj. ■ Tisti dan je bila vsa naklada razprodana. Ves dan je brnel v upravi telefon in gospodična je imela samo s tem dovoli posla, da je odgovarjala: »Nobenega izvoda več.« In jaz sem odgovarjal: »Podtaknjeno poročilo ... V tiskarni. • ,• Da, da! Odnuščen ...« Franclja že ves teden nisem videl. Baje se je preselil v podstrešno luknjo nekje v predmestju in piše pesmi. To niu res bolj pristoja kakor novinarstvo. Kajti novinarstvo zahteva treznega in urejenega človeka, ne pa umetnika in v poštenost in resnico zagledanega zmešanem žal mi je za fanta. Karijero bi lahko dosegel s svojim peresom in dekletom jc ugajal. Iskreno mi je žal znni. Veliko sva skupaj prekrokala in dobro je pisal. meet, piiih veli lin Hltpi f^ko s!1n( mi1iinn«k«iva mp, iz nje tekom sto- Popili »Ed Kočevje Prosvteno delo v Kočevju je z nastopajočo zimo postalo spet žvahno. Delavsko društvo »Vzajemnost« je pred kratkim v okvirju 50-letmce kočevskega premogokopa priredilo Koncert v prostorih gostišča »Trst«, kjer so sodelovali tudi pevci »Orjema«. igralska družina »Orjema« pa je vpnzorila 10. t. m. zvečer lstotam Meškovo igro »Pri Hrastovih«. Nekaj dni pre so tudi kočevski Sokoli počastili spomin pisatelja Ivana Cankarja in so za dvajsetletnico njegove prezgodnje smrti dali na oder »Jakoba Rudo«, prvo Cankarjevo odersko delo. Drama je v splošnem dobro uspela Sokolsko igralsko družino, ki poleg delavske družine »Vzajemnosti« vrši v narodno obrambnem Kočevju važno prosvetno naI°go, čakajo še mnoge težave, ker nima še na razpolago lastnega odra. Ko bo Sokolski dom v Kočevju dograjen in oder preskrbljen z vsem potrebnim, bo delo sokolske igralske družine gotovo še v večji meri pomembno, želimo, da bi kočevski Sokol čimprej prišel pod lastno streho in vršil svoje visoko poslanstvo v Kočevju proti vplivom tujih po-nemčevalnih krogov. Novi odbor s starosto or. ing. Sadarjem Vinkom na čelu si prizadeva, da bi se kočevskemu sokolskemu na-rodno-obrambnemu delu priznala tista vloga, ki mu po vsej pravici in vrednosti dela tudi gre. Stara cerkev uri Kočevju Za pošto v Stari cerkvi, ki naj bi se presedla vnove, lepše prostore, se je vnel hud boj med zavednimi kočevskimi Slovenci in kočevskimi Nemci, ki zaznamuje svoje odmeve tudi v našem tisku. »Kočevarica« se seveda ogreva za to, da bi pošta ostala kjer je, po-«b«a pa pri tem, da se morajo v prvi vrsti zaščititi interesi poštne službe in tajnosti poslovanja na pošti (telefon), preden se zavzema za to, da bi poštni prostori še nadalje ostali v hiši, kjer so sedaj. Ti pa zaradi razlogov, ki so direkciji pošte v Ljubljani znani, niso primerni. Kočevski Slovenci zato upamo, da bo direkcija ugodila željam pogodbene poštarice same, in željam večine zavednih kočevskih Slovencev ter izdala dovoljenje za preselitev. Naj bi se ugodilo v svobodni državi odkritosrč. Jugoslovanom, ne pa onim ki o samo — Jugoslovan, državljani, obenem pa > veliki nasprotniki vsega, kar je na Kočevskem v zvezi s slovenstvom. Božičnica za revne slovenske šolarje bo tudi letos vesel dogodek v našem kraju. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda je poslalo na tuk. podružnico CMD več parov čevljev, ob-Jeke in perila. Otroci, ki pridno posečajo šolo in katerih starši so zavedni kočevski Slovenci, bodo na Sveti večer od podružničnega odbora obdarovani. Kočevski Slovenci so svoji dobrotnici CMD od srca hvaležni za izdatni dar in žele, da bi plemenita skrb CMD našla v naši javnosti še kaj odmeva, dobrotnica CMD pa še več posnemalcev. Revščina je obupna, ponemčevalci so neprestano na preži z vabljivimi besedami in Judeževimi srebrniki, zato so koč. Slovenci v Stari cerkvi, M so domala vsi sproletarizirani, nujno posebni pomoči vse naše narodno zavedne javnosti. Rogaška Slatina Občni zbor Sokolskega društva se je vršil dne 8. dec. 1938. pri Pošti. Bil je prav dobro obiskan. Potekel je v znamenju dograditve Sokolskega doma. Izvoljen je bil z nekaterimi Spremembami večinoma stari odbor s stare-s|no br. dr. Franom Koltererjem na čelu. šahovski klub v Rog. Slatini. Ustanovni občni zbor se je vršil istotako dne 8. decembra, in sicer na Takalcah. Takoj se je prijajo članom okrog 20 ljubiteljev kraljevske lpe- V odbor so bili izvoljeni gg.: preds. Sentjurc Stanko, podpreds. ing. Evgen Scliu-staczek, tajnik France Bauer, blagajnik Maj-oen Fric, knjižničar Karel Drofenik; odborniki: Matanič Ante, Koražija Ivan in Legat Janko; Pregledovalca računov: Milož Verk in Albin “odjavoršek. Sestanki šahistov in vaje v !8ri bodo vsak torek in četrtek zvečer v klu-bovem lokalu na Takalcah. V nedeljo, dne I8- t. m. ob 14. uri se bo vršil na Takalcah ^bovški turnir s Šmarčani. Kogar zanima, pride gledat! _______________ Sv. Bolfenk p. Središču Občni zbor. Lansko leto ustanovljena Podružnica sadjarskega in, vrtnarskega društva, bo imela v nedeljo, dne 18. dec. popoldne ob 3. uri v tukajšnji šoli svoj I. redni občni zbor in ob tej priliki tudi predavanje o temi: »Kako naj oskrbujemo sadovnjak, da bom pridelal lepo in za trg primerno sadje«. Predavanje bo imel gospod Ivo Bregant, pomočnik srez. kmet. ref. iz Ptuja. Sadjarji, ki še stojite ob strani, pridružite se tej dobro delujoči strokovni organizaciji! Jesenice Naši učitelji JUU za srez Radovljica bodo zborovali v soboto, 17. dec. t. 1. ob 10. uri v ljudski šoli na Jesenicah. Dnevni red: 1. Počastitev spomina kralja Zedinitelja ob 50. rojstnem dnevu. 2. Predavanje: Ob 20-letnici Jugoslavije. 3. Poklonitev pred spomenikom kralja Zedinitelja. 4. Razvoj šolstva v radovljiškem srezu v zadnjih 20 letih (predava g. Franc Pavlin).- 5. Dopisi. 6. Blagajniško poročilo. 7. »O uspehu akcije o pomoči otrokom v obmejnih krajih,« (ga. Ivica Rupnikova). 8. Predlogi. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Odsotnost je posebej opravičiti. Murska Sobota Okrog 800 delavcev se je vrnilo. V ponedeljek, 12. t. m. je prispel na soboško postajo s posebnim vlakom velik transport vračajočih se sezonskih delavcev iz Nemčije. Njih število se ceni na približno 800. Nekateri so se vrnili po einem, dve ali več letih iz tujine; na postaji jih je pričakovalo ogromno število svojcev, s katerimi so se veseli in s solzami v očeh pozdravili, noseč s sabo težke kovčege in košare. — Na splošno se govori, da se bodo vsi sezonski delavci brez izjeme, vrnili v domovino do 15. t. m. Promet na soboških ulicah bo tako malone do Božiča precej živahen. Živahno pa bo tudi v trgovinah soboških trgovcev. Ciganska nadloga. V poslednjih jesenskih in zdajšnjih zimskih dneh pogosto srečavaš v stranskih in tudi na prometnih ulicah ciganke, ki moledujejo po soboških hišah. Je to vsakoletni pojav, ko namreč cigani iz bližnje svoje vasi moledujejo v mestecu za vsakršno hrano — je pa to moledovanje in cigani sploh svojevrsten prekmurski problem, ki mu oblasti težko pridejo do živega. Liubliana Ekskurzija naših učiteljev v Bolgarijo Ljubljana, dne U. dec. Ekskurzijski odsek »Jugoslovanskega učiteljskega udruženja«, sekcija Ljubljana, priredi tekom letošnjih šolskih počitnic počni in zabavni učiteljski izlet v Bolgarijo. Izlet bo trajal v dobi od 15. do 30. julija. Proga potovanja: Ljubljana — Beograd — Niš — Caribrod — Sofija — Pleven — Gornja Orehovica — Trnovo — Gornja Orehovica — Varna — (s parnikom) Burgas — Plovdiv Sofija — Caribrod — Niš — Beograd — Ljubljana. Cena ekskurzije v kateri je vračunana vožnja z brzovlakom od Ljubljane in nazaj, vožnja s parnikom po črnem morju, hrana, stanovanje, izleti v zavtobusi, je 1600.— din. Prijave za ekskurzijo sprejema »Ekskurzijski odsek« za JUU za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ul 6/1. Celotno vsoto j 600.— din mora vsak prijavljenec poravnati do 1. julija 1939. Eventualne utemeljene odjave se bodo upoštevale do 10. julija 1933. in se bodo od vplačanega zneska odračunali samo efektivni stroški. Prijavljenci lahko plačajo gornjo vsoto v mesečnih obrokih po 200.— din. Kdor želi plačevati v obrokih, naj sporoči, da se mu dostavijo položnice. Vsi oni ki nameravajo potovati, morajo takoj poslati prijave, ki so obvezne, da moremo ekskurzijo organizirati. Onim, ki so se prijavili za potovanje, moremo še ta mesec poslati položnice, ker je doseženo minimalno število udeležencev. Prosimo vse, ki se zanimajo za ekskurzijo, da pošljejo prijave takoj, ker je število udeležencev omejeno. Le z manjšo skupino ju udobno potovati. IS Bafiubi ' v?* _____________________________ _ ■■m m ---- EP>‘og k ugrabitvi generala Millerja. Ra zprava proti ženi generala Skoblina v Parizu. Zanimivo štivo Anglija — dežela stav Angleži stavijo večje vsote, nego znaša njihov celokupni uvoz živil, tobaka in alkohola. Izdajo za stave več, nego znaša njihov proračun za vojsko in mornarico, to je okroglo 350 milijonov funtov šterlingov letno. Največje vsote stavijo Angleži pri konjskih dirkah in to približno 250 miliionov funtov letno. Stavi se kot najmanjša vsota en šiling, a je znano, da poznani Aga Khan letno pri stavah dobi in izgubi okrog 70.000 funtov šterlingov. Koliko se izda za konjski šport, se vidi tudi iz tega, da je samo postavitev dirkališča v Kemptonu stala 90.000 funtov šterlingov. Na igralnih avtomatih zaslužijo okrog 10 milijonov funtov šterlingov. — Nogomet »zaposluje« okrog 10 milijonov ljudi in se stavi na račun nogometa okrog 2 milijona funtov šterlingov. — Dirke hrtov so razvile kar celo industrijo in cele farme, kjer se ti psi vzgajajo. To delo zaposluje okrog 20 tisoč oseb ter je okrog 25 milijonov navdušenih pristašev tega športa. Od tega športa je bilo v letu 1938. plačanih na račun davkov 1,250.000 funtov šterlingov. Te stave zaposlujejo neposredno okrog 30.000 ljudi. V tem številu niso vračunani vsi oni, ki dobijo zaposlenje na račun povečanega prometa raznih industrij. Radi teh stav znaša tedenski dobiček pošte 250.000 funtov šterlingov, saj znaša samo izkupišek na znamkah 150.000 funtov šterlingov in okrog 70.000 funtov šter lingov kot plačilo pri poštnih denarnih nakaznicah, to je onih 50 para, ki jih plačujemo za vsote do Din 100.— na naših poštah! Kakor vidite iz navedenih številk, je ta manija stav prav važna postavka angleškega narodnega gospodarstva in pomeni za marsikaterega Angleža eksistenco, a Anglež komaj čaka, da pride nedelja, ki mu da možnost, da spet nekaj — stavi. Gosenica ki je rešila Avstralijo Ni dolgo tega, kar so v avstralskem mestu Chinchilla odkrili spomenik gosenici, kot zastopnici svojega rodu, ki je rešil Avstralijo hude nadloge neke vrste kaktusov. Zanimico je, da je prvo sadiko tega kaktusa prinesel v Avstralifi guverner Filip 1. 1788, ko je v Sydneju nastopil. Rastlino je vsadil na vrtu in kmalu je bila vsa okolica polna teh kaktej;vendar nihče ni spoznal, kako nevarnost pomenjajo, dokler ni 1. 1839. odnesla sadiko iz okolice Svdneja žena nekeara farmerja. ki ji ie rastlina upaiala. v Wa1es. Rastlina je bila lepa in začela ie postajati zelo pri-liubljena kot živa meia krog vrtov, ker je bila vsled svoie gostote neprehodna. Vendar se ie začela z neverjetno naglico *VodPi in že 1. 1870. niso mogli liudie z mkakirn sredstvom mvčHi nanredovam-0 rastknp v; ;e j lono. norada že približno ao ooo Vm3 z^mlie. T.. 1024. ie b!’ -ibse" ncU'r ^n ki n s ■*, n-f>--v!tn ras* 'ina neunorabrte za kakršnekoli pospo--iorv-« svrbp aoooon kvadratnih Idkime*-■nv. M"onn fzi-Ttieriev so oreonnip +e rnst-';ne. ker so nekatere f-rmerske biSe dob»--ndnn ehri-iin s svoio ž'vo. naravnost ne--<-nhr>6tin rrteio. V'nda ie i^rlnieln noromno VSO*P zn .-.♦irente to pncft.rip bi tp, piorniinla pbotn: -,n1ipdrti‘-*v-i f Jp b,!1 tr»bli firlrns^nl' nbfnn .4000 1< V. bm ppnlnHpp ^pp-ilip A zaman. Vlada se je odločila, da odpošlje svoje uradnike v deželo, kjer je ta kaktus doma, v južno Ameriko, da tam najdejo kako učinkovito sredstvo proti tej rastlini, kajti vedeti je treba, da rezanje, ruvanje korenin, požiganje, vse to nič ni pomagalo, kajti kratko potem je na istem mestu rastla spet ta nadležna rastlina. — Uradniki iz Avstralije so našli v botaničnem vrtu La Plata v Argentiniji neko vrsto gosenic, ki je uničevala z neverjetno naglico te kakteje, kajti te gosenice so silno požrešne in kjer se one naselijo, naravnost izumrejo te kateje. V letu 1926. so prenesli v Avstralijo 2.250.000 teh gosenic in že naslednje leto 500 milijonov teh nenasitnih živalic, ki so se takoj pokazale kot nenadomestne borilke proti kakteji. Doslej so enkrat za vselej očistile tega nadležneža okoli 90.000 kv. km in sedaj skozi leta uvažajo na bilijone teh malih dobrotnikov, ki opravljajo svoj tako koristni posel, ker kakteje, ki iih napadeio, ne rastejo več. Kakor kažejo poročila, bo v nekaterih letih Avstralija očiščena te nadloge in zato je razumliivo, da so tej gosenici postavili in odkrili spomenik. Kako se je razvil Rim v velemesto Po zadnjem štetju, ki o ga priredili v v Rimu, šteje mesto 1,240.000 prebivalcev. L. 1914. je štelo mesto samo 600.000 prebivalcev ter se je potem takem ravno podvojilo. K temu številčnemu razvoju pa ni pripomoglo samo dejstvo, da se je večje število manjših občin, ki so tvorile nekako predmestje Rima, priključilo mestu, temveč razvoj mesta samega, ki je napredovalo v velik4mkih korakih in ki je danes eno najbolj modernih mest na svetu. Od svojega obstoja ima Rim sedaj drugič preko milijon prebivalev. Prvič je to bilo pred dva tisoč leti za cesarja Avgusta. Za časa Romula in Rema je bil Rim majhna naselbina, za časa cesarja Avgusta kosmopolitsko mesto, okoli 1100 je bila srednje velika mestna občina. Za časa renesanse se je dvignilo število prebivalcev spet na 100.000. Kakor vidimo, se je Rim prav pogostoma dvigal in spet padal, kar se točno sklada z njegovim pomenom, ki ga je v tej dobi zavzemal. V predkrščanski dobi je bilo v Rimu izvedenih deset ljudskih štetij. Prvo je bila 1. 1.568 pred Kristom za časa kralja Servija Tulija, ko je štel Rim 84.000 prebivalcev. Zadnje štetie pred Kristom je bilo izvršeno za časa Julija Cezarja 1. 51. pr. Kr. Po I. 1.350. po Kr. je število okrog l milijona bilo stalno. Potem je prišla doba, ko je kraljevstvo razpadlo in tedaj 'e Rim mnogo izgubil na prebivalstvu tako, da je pod zadnjim zahodnorimskim eesarjem štel še samo okrog 10O000 prebivalcev. Ko je papež Gregor IX. prenesel sveto stoheo iz Avienona spet v Rim, ie štel Rim 17.000 prebivalcev in je bil mala. kmečka občina. Na Palatinu, kjer m stala rtreie kralieva palača, se je našla mvina. Sele okoli 1. 1.590. za časa Sixta M. ip Rim dose"e1 š*evilo 100 000. Leta 1.870, ko ie postal Rim nrestoUca zriru-•'enema kraiiavsbm, ie bilo število prebi-"aippv že 776 000. A no tem či«u se je xtpvi!o ns"1o vpča'o. a naivečii sva dn 1. 1087.. hn »e R'W štel 1 94pno0 -"•phivaleev. — Malo ie mest, čilih veli- ^nsf 5e tpknm n)’h rp?voia 1»ti~ 4-1.- -:i_~ -"•rlična. fakn. da ie iz miFinnchrtcm me-d-nrn vaS in iz nje tekom stoletij spet velemesto. Saehsenvterk Olvmpia-Radio s kino skalo hM Sim Višek radio-tehnike M3Q|O marmor Maribor. Glavni trg 1 Tel. 26-48 Mali oglasi beseda 0'55 din, dopisovanj« po f*50 din s Inse-ratnf davek do 40 besed V-din, nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se plato 10*— din. Za odgovor la prlloilM 3*— din v znamkah 2500 Din rabite, da za»lužite 1000 Din mesefino doma. Jolil« „Anos“ Marlboi Orožnova 6 Prileilt« mamko. Šiviljam raznovrstno svilo p o c e n i po 8, 10, 12 din meter se priporoča F”1 I. Trpin-u Maribor. Vetrmlska ul.i5 p|vPasta /JEL Kvalitetno čltllo za čevlje in | usnie Is nafllnalilh vokov in originalnega iraneoskega balzam terpentina Zalitevaife is uporabljajte samo FOX.Piva?« se začudi Nipernaadi prežimo. »Ne, drago človeče, zdai privleci na dan žonnJn., kave, in če najdeš še kaj boljšega, tudi dobro.« »Tn hnš ntnč^l Sp totp sfpVtenVo! Oti sinček te Ha drobno nazareški! Ti si vendar tako bogat, in tvoja blagost ne pozna meja. Tvoj oče ti e dovolj zapustil — ta dobri, ta mili mož. Vzel bi ga na dlan kakor polonico in bi z ljubeznijo dihal vanj. Moj oče pa —! Kupiš še to steklenico? Reci samo besedo, samo besedico — in zamašek zleti v zrak kakor raketa!« Nipermaadi mu je vrgel denar. Ktitip ga e ujel kakor hlastajoči pes. »Toda Maarle se ne dotikaj!« je rekel KtiUp momljajoče, ko je vtikal denar v žep. »Popolnoma jo izsušim!« zakliče Nipermaadi. »Takšen si torej ti? Tako bogokleten?« je kričal Ktitip grozeče. Vstal je, hotel nreteče stopiti k Nipernaadiju, a je z vso težo telebnil na mizo, jo prevrnil z vsem' steklenicami, kozarci in krožniki vred m se zvalil še sam med črepinje, kakor da bi ga kdo s koso izpodrezal. ^Preklinjal je in grozil, toda ganiti se ni več mogel. Nipernaadi ga je pustil kakor ie bil in šel na breg reke, da bi govoril z Joono. Ko je bilo poldne, se je Joona spomnil, da mora v mesto no potrebne svedrp m naboje. Prinesti bi jih moral za Anne-Ma« rijo, da bi z njimi izsušila travn:ke za svojo živino. Imela bo posestvo, veliko posestvo z lepimi senožetmi. v Joona si misli: »Odkod se javlja v njem ta divja želja, da bi Anne-Mariji preskrbel dobra šeni-šča? Njen sorodnik ni, njen ljubimec m, toda kljub temu dreza in brska po močvirju kakor blazen. Kaj hočeš delati sam proti človeku, ki trka kakor žolna, dokler ti ne omeči srca?« Joona obljubuje, da pojde v mesto v prvem deževnem dnevu. Zakaj tedaj ostajajo ljudje doma in se ne prevažajo. Proti večeru zasliši od gostilne sem strašno prc klinjanje. Ktitip se je prebudil. Kmalu se tudi pojavi na bregu. Bled, zabuhel, izbuljenih oči. »O jaz suženj in čisto navaden pes!« je stokal. »Kaj sem storil!« Prebudim se in vidim: Kakor najneumnejše govedo razbil vse kozarce, krožnike in ste- šem klenice. Do zadnjega kozarčka je vse v črepinjah. Kdo mi povrne škodo?« Vprašujoče pogleda Nipernaadija. »Ti ne misliš plačati, kaj ne? O, res?« je prosil jokajoče. »Kajne da, ti poplačaš uničevalno delo te pokveke! Kaj n*' r’°' rečem Ane-Mariji, ko pride domov? Celo dragocen porcelanast vrč za kavo se ie razletel na dva kosa in od niegovega er«"1'] ni ostalo drueterja ko orah. Dvaiset let je služil. Bil je paša za oči in tolažba srcu —.« .... fDalie prihodniič). Izdaja konzorcij »Edinoj|* v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, no vinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vs. v Mariboru.