Družboslovne razprave, XXII (2006), 52 125 Recenzije Mateja Sedmak Vilma Male~kar: Dalmatinske neveste – Procesi ženske poro~ne migracije iz zadrskega zaledja v Brkine v 20. stoletju. Koper: Založba Annales, 2005 133 strani (ISBN 961-6033-62-X), 3.100 SIT Knjiga Dalmatinske neveste: Procesi ženske poročne migracije iz Zadrskega zaledja v Brkine v 20. stoletju je predelano magistrsko delo in prvenec antropologinje Vilme Malečkar. Monografija poglobljeno in slikovito obravnava problematiko poročnih migracij na primeru nevest iz Dalmacije, ki so se v 20. stoletju iz zadrskega zaledja na Hrvaškem priselile in omožile v Brkine v Sloveniji. Avtorica bralcu pojasnjuje, kdaj in kako ter zaradi katerih širših družbenih vzrokov je prišlo do procesov poročnih migracij med obravnavanima območjema, kaj je vplivalo na te procese, kako so se priseljenke, ki izhajajo iz drugega kulturnega okolja, vključile v novo družbeno stvarnost, kako jih je novo okolje sprejelo, kakšen je bil položaj etnično mešanih zakonov in družin na območju Brkinov in nenazadnje, kako je potekalo vsakdanje življenje priseljenk in njihovih družin. Monografija je tako teoretično kot empirično delo in se umešča na področje antropologije, so- ciologije družine in vsakdanjega življenja ter etničnih študij. V prvem delu se avtorica posveti teoretičnem pregledu različnih poročnih strategij in praks, opredeli poročna pravila, zakone eksogamije in endogamije ter poročne transferje. Sledi predstavitev metodološkega aparata, up- orabljenega v empiričnem raziskovanju in pojasnitvi ozadja raziskovalnega procesa. Avtorica na tem mestu zelo senzibilno predstavi svojo (dvojno) vlogo v raziskovalnem procesu: vlogo objek- tivne, zunanje raziskovalke in vlogo subjektivno vpletene akterke, hčere dalmatinske priseljenke in brkinskega domačina. V tem okviru je predstavljen tudi splošen pregled geografske, socialne in demografske stvarnosti brkinskega območja in zadrskega zaledja. Osrednji del monografije vsekakor predstavlja empirična študija. Avtorica skozi pripovedi članov brkinsko-zadrskih družin prikazuje življenjske poteke, maritalno izbiro, načine in vz- roke maritalne izbire, prilagajanja in strategije preživetja dalmatinskih žensk, ki so se znašle v izseljeniškem statusu in novem kulturnem okolju. Prav zaradi izsekov iz pripovedi informatorjev je knjiga še posebno zanimiva in privlačna. Predstavljena študija nas sooči s številnimi empiričnimi spoznanji, ki nudijo trdno osnovo za vzpostavitev teoretičnih konceptov maritalnih migracij in vzorcev (migracijskega) poročanja. Med temi navednimo zgolj pomembnejše: Poročne migracije med območjema so bile skorajda v celoti sprožene s strani trgovskih posrednikov na obeh lo- kacijah, ki so imeli v procesu maritalnega posredovanja lastni (gospodarski) interes. Dekleta, ki so izhajala iz okolij s slabšim socialnim in gospodarskim standardom, so predvidevala, da jim bo kraj možitve in priselitve nudil boljše življenjske pogoje, vendar se predvidevanja niso vedno uresničila. Vaško brkinsko okolje, ki so ga v iskanju boljših pogojev za življenje lokalni prebivalci neredko sami zapuščali, se je prav tako soočalo s težkimi življenjskimi razmerami in bojem za preživetje. Ob prihodu v novo okolje je bilo za dalmatinske ženske izrednega pomena (v želji biti sprejeta), da se kar najhitreje vključijo in prilagodijo novemu načinu življenja, to pa je neredko pomenilo odpoved primarni kulturni in osebni identiteti. Prevzem drugačnega načina življenja, jezika, navad in uzanc pa lahko v tem kontekstu razumemo kot neizogiben del prilaga- janja moževemu okolju oz. neposredno možu in njegovim pričakovanjem, kulturnim vzorcem in spolnim vlogam. Monografija Dalmatinske neveste je vsekakor izredno berljivo delo, zanimivo tako za stroko kot za laičnega bralca. Knjigi se nikakor ne bodo mogli izogniti preučevalci fenomenov, povezanih z družino, poročnimi praksami, etničnimi študijami, medkulturnimi stiki, migracijami in poteki vsakdanjega življenja.