Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XIX marec 2013 št. 2
n
Izdajatelj:
Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica

Ivankin
v soboto, 23. marca 2013, od 8. do 13. ure, na Sokolski ulici v Ivančni Gorici
Na sejmu bodo svoje dobrote s podeželja predstavile in ponudile kmetije z ekološko in integrirano pridelavo ter pridelovalci zdravilnih zelišč in drugih domačih pridelkov in izdelkov.
Novost: IZMENJAVA SEMEN
Lokalni kmetovalci bodo na svojih stojnicah poleg pridelkov predstavili tudi različne sorte semen s tradicionalnim poreklom z lastnih njiv. Namen družbeno odgovorne akcije je seznanitev širše javnosti o pomembnosti ohranjanja domačih slovenskih sort semen.
Tradicionalni sejemski utrip bodo popestrili rokodelci z izdelki domače obrti, manjkale ne bodo niti praznične dobrote, ki jih bodo pripravile pridne podeželske žene. Za dobro razpoloženje bo poskrbela Godba Stična in druge kulturno-umetniške skupine iz občine.
TD Ivančna Gorica tudi letos pripravlja svojo točko s starimi ročnimi prevoznimi sredstvi za blago.
Pridite in se prepričajte, kaj premore podeželje občine Ivančna Gorica.
Aktualno dogajanje v občini. | ■ |
Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
z zime v poletje?
Narava je nepredvidljiva in tudi v tokratnem uvodniku moramo nameniti razmišljanja tej temi. Pred kratkim je še obilno snežilo, kot da smo sredi zime, naslednjega dne pa je že žgalo toplo pomladansko sonce. Ja snega nam je letošnja zima res radodarno natrosila, žal se to pozna tudi v občinski blagajni, ki ni navajena tako drage zime. Želimo si torej končno pomladi, a prav lahko se zgodi, da je ne bomo dosti deležni in bo kar naenkrat v deželi poletje. Žal smo si v veliki meri tudi sami krivi, da gre narava svojo pot. Naša skrb za naravno okolje je slaba, posledice neodgovornega odnosa človeka do nje pa so več kot očitne. Pomladni meseci, dan voda (22. marec) in dan zemlje (22. april) kar kličejo k tradicionalnim čistilnim akcijam. Pridružimo se našim turističnim in drugim društvom, ki leto za letom prostovoljno poskrbijo za lepše okolje. Čas, ki ga bomo namenili naravi, bo naš prispevek skupnemu dobru in čistejšemu okolju.
Bralkam in bralcem želimo v uredništvu vesele velikonočne praznike!
Matej Šteh, urednik
š\ "
Jubilejni 20. pohod po Jurčičevi poti
Približno 5000 pohodnikov tudi letos počastilo spomin na pripovednika Josipa Jurčiča
str. 2
Podelitev Jurčičevih plaket 2013
ZKD Ivančna Gorica je podelila priznanja uspešnim posameznikom na področju ljubiteljske kulture
GPS sledenje vozil
IS0FT IntofmaUka In u^ovlna, Sad 2A. 1296 Šentvid pri Stläil	ffil/*K Cf
www.track.si • info@isoft.si • 041 520 365 v "
KOCJANflt
AVTO MOTO CENTER Kocjančič
*	pQPRAVIlffi VOZIL + /wrovLE«*
*	TqcOVI^A 7. iVTOnn.i
01/TB77 333 GSH Ml 777 333, O J I 651 TiS
rt wW flnu-tMpflncif ti
t» L.J5 avta MU
AVT0SERVIS BLATNIK d.o.o.
-	avtoservis
-	avtovleka
-	vulkanizerstvo
Vodotučine 7,1295 Ivančna Gorica
Tel.: 01 7878-315,041 688 788,031 568 666
Biološke čistilne naprave - brez elektrike in z elektriko
Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice
ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
20. obletnica Pohoda po Jurčičevi poti
Iz nagovora župana Dušana Strnada
1. marca, na predvečer 20. pohoda po Jurčičevi poti, je na Muljavi potekala slovesnost, na kateri je župan Dušan Strnad podelil posebna županova priznanja zaslužnim posameznikom, društvom in drugim organizacijam, ki so odločilno prispevali k ohranitvi pohoda in njenega razvoja. Zbrane je takole nagovoril:
V	ponedeljek, 4. marca, bo minilo 169 let kar, je bil tukaj na Muljavi rojen Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana Deseti brat. Ob 150-letnici njegovega rojstva je Planinsko društvo Viharnik v njegov spomin in v počastitev 100-letnice slovenske planinske organizacije izvedlo prvi pohod po Jurčičevi poti. Planinsko društvo Viharnik je ob ustanovitvi poti zapisalo željo, da bi Jurčičeva pot postala tradicionalna, prehodili pa naj bi jo vsako prvo soboto v marcu, ko se spominjamo rojstva pisatelja Jurčiča.
V	gradivu z naslovom Jurčičeva pot, ki ga je izdalo Planinsko društvo Viharnik v letu 1995, piše še, da je Jurčičeva pot nastala glede na veliko zanimanje slovenskih planincev za kulturno-zgodovinske pešpoti v spomin na nekatere obletnice naših literarnih velikanov, kot sta bila Trubar in Levstik, predvsem pa izredno velika udeležba na vsakoletnih množičnih pohodih planincev po že obstoječih poteh sta bila spodbuda za ustanovitev Jurčičeve poti, ki teče od Višnje Gore prek Polževega na Muljavo. Pot je bila kasneje podaljšana še do Krke.
Občina Ivančna Gorica s ponosom ohranja spomin na našega velikega rojaka na različne načine. Pohod po Jurčičevi poti ali krajše Jurčičev pohod pa zaseda prav posebno mesto v našem spominu na velikega Slovenca. Letos ga bomo organizirali in prehodili že dvajsetič. Prvega še v skupni občini Grosuplje, ostale že v samostojni občini Ivančna Gorica. Ocenjujemo, da se je pohoda v minulih dvajsetih letih udeležilo preko 100 tisoč ljudi, nemogoče pa je seveda prešteti vse tiste pohodnike, ki svojo kondicijo in zdravje na poti nabirajo čez vse leto. Jurčičeva pot je namreč lepa, urejena in dobro obiskana v vseh letnih časih. Za svojo smo jo vzeli tudi domačini, ki ob poti živimo. Naši domovi in okolica so z leti postali vse bolj lepi in urejeni, prepričan pa sem, da ste pohodniki zadovoljni tudi z našo prijaznostjo in gostoljubnostjo. Želimo, da se pri nas gostje počutijo prijetno in domače. Jurčič je že vedel, zakaj je v Desetem bratu zapisal: »Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku govore.«
Nocoj se bomo s podelitvijo priznanj simbolično zahvalili tistim, ki so najbolj zaslužni, da se je pohod začel, se tudi prijel in postal prvi v letu in eden izmed najbolj množičnih planinskih pohodov v Sloveniji. Pri organizaciji dosedanjih dvajsetih pohodov je sodelovalo veliko število posameznikov in organizacij. Skupaj s sodelavci v organizacijskem odboru sem se odločil, da posebna priznanja župana podelim trem posameznikom in štiriindvajsetim organizacijam, zavedam pa se, da bi si enako priznanje zaslužili tudi mnogi drugi posamezniki. Preden preidemo na podelitev priznanj, pa bi vseeno želel prebrati imena članov organizacijskega odbora, ki je pripravljal četrti pohod v letu 1997 (prvi popoln popis članov organizacijskega odbora v arhivu) in v katerem so bili večinoma vsi, ki so z organizacijo pohoda tudi začeli. Organizacijski odbor so sestavljali: Ruža Tekavec, Miro Pavič, Franci Štibernik, Pavle Martonoši, Vinko Petrič, Željko Kozinc, Bogi Pretnar, Aleksandra Zalar, Marjan Potisek, Tatjana Lampret, Jernej Lampret, Menči Volk, Ivanka Ambrožič in Irma Lekan. Kot že rečeno, se je kasneje v organizacijskem odboru izmenjalo še veliko število ljudi. Gotovo sta velik pečat pohodu dala že pokojna Avgust Likovnik in Vinko Blatnik, pa tudi Pavle Groznik, ki je seveda še vedno zelo aktiven. Na petem pohodu je vodenje pripravljalnega odbora prevzel Jernej Lampret, k organizaciji pa so še aktivneje pristopila domača društva in zveze ter krajevne skupnosti, ki so steber organizacije pohoda še danes. Za Jurčičevo pot je do leta 2006 skrbelo PD Viharnik, nato pa so to dolžnost prevzeli člani PD Polž. Hvala vsem in vsakemu posebej. Jurčičeva pot in Pohod po Jurčičevi poti gotovo pomenita pomemben del v življenju vsakega izmed vas. Gotovo je veliko število pohodnikov vsako leto največja nagrada za vaš vložen trud.
Dušan Strnad, župan

pohodnikov že dvajsetič po
iterarni poti Jurčičevih junakov
20. tradicionalnega pohoda po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave se je prvo soboto v marcu udeležilo več kot 5.000 pohodnikov iz vse Slovenije. Planinsko-literarna pešpot je spomin na rojstvo znamenitega rojaka, pisatelja rojaka in časnikarja Josipa Jurčiča, ki se je rodil na Muljavi pred 169. leti. Pohodniki, planinci in ljubitelji narave so si na zasneženi 15-kilometrski pešpoti lahko ogledali krajinske in zgodovinske zanimivosti krajev, ki so tudi Jurčiča navdihovale za njegove največje literarne stvaritve.
razstavo v prostorih stare šole. Na Jurčičevi domačiji sta glavna prireditelja pohoda Občina Ivančna Gorica in Planinsko društvo Polž, v sodelovanju z muzejem na Jurčičevi domačiji, številnimi lokalnimi društvi in krajevnimi skupnostmi, pripravila bogat kulturno-zabavni program. Letos je pohodnike ob obletnici pohoda nagovoril slavnostni govornik, župan Dušan Strnad, v imenu organizatorjev pa je zbrane nagovoril tudi predsednik višnjegorskega Planinskega društva Polž Aleš Erjavec. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Bo-Iz Višnje Gore so se pohodniki v zgodnjih jutranjih urah najprej povzpeli proti razvalinam Starega gradu. Vreme v zgodnjih jutranjih urah na dan pohoda ni kazalo prijaznega obraza, a to ni ustavilo več tisoč po-hodnikov, ki so izbrali prvo soboto v marcu za pohod po Jurčičevi poti. Mnogi so si pred odhodom ogledali še likovno razstavo v Mestni hiši ali pa prisostvovali kulturnemu programu ob 120-letnici Planinske zveze Slovenije, nato pa se ob zvokih stiške godbe podali na pot. Najprej so se povzpeli proti razvalinam Starega gradu, nadaljevali pot preko vasi Pristava in Zavrtače ter mimo Polževega do cerkve Svetega Duha, ki je s 630 metri nadmorske višine najvišja točka poti Sledil je spust proti raz- Pohodnike je pot vodila prek vasi Pristava in Zavrtače do Polževega. Sledi še valinam gradu Rojinje in Slemenice, zadnji vzpon (na fotografiji) do cerkve Svetega Duha, kije s 630 metri nadmorske višine najvišja točka poti.
rut Peršolja pa je v svojem nagovoru spomnil tudi na 120-letnico Planinske zveze Slovenije. Začetnik Jurčičeve poti je bilo Planinsko društvo Viharnik, ki je ob 150. obletnici rojstva Josipa Jurčiča in 100. obletnici PZS izvedlo prvi pohod. Prireditelji ocenjujejo, da se je pohoda v minulih dvajsetih letih udeležilo preko 100 tisoč ljudi, nemogoče pa je seveda prešteti vse tiste pohodni-ke, ki obiščejo pot tudi med letom. Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril župan Strnad, je z Jurčičevim življenjem tesno povezana celotna občina Ivančna Gorica, ki je tudi svoj
, . „ . , ,	, , „., . ,. ... ,	!__/-#	praznik posvetila Jurčiču, eno izmed
Letošnjega pohoda se je udeležilo tudi veliko mladih pohodnikov, večina med	„ „
....... , „.„	, , ■	j j • j j ji najvišjih občinskih priznanj, ki jih ob-
njimi je bila na Jurčičevem pohodu prvič. Pešpot so dva dni pred dogodkom 11	r ' '
„. .... . . . .... v. "ni i i v. „ ,„	čina podeljuje za izjemne dosežke,
očistili snega in jo utrdili člani Planinskega društva Polž.
kjer je Jurčič črpal motive za svoje pripovedi in romane. Po dobrih treh urah hoje so prispeli do Jurčičeve domačije na Muljavi, nekateri pa so nadaljevali pot do Krke in si ogledali še izvir reke Krke v Krški jami ter lovsko
Zbrane na zaključni prireditvi je nagovoril slavnostni govornik, župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Kot je poudaril, je z Jurčičevim življenjem tesno povezana celotna občina Ivančna Gorica, ki praznuje svoj občinski praznik vsako leto 29. maja. To je na dan, ko je leta 1871 Jurčič postal urednik časnika Slovenski narod.
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. aprila.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrho-vec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Sklepna slovesnost pohoda je tudi letos potekala na Jurčičevi domačiji, kjer so gostoljubni Jurčičevi rojaki letos prvič pripravili srečelov, za zabavo pa je poskrbela skupina Orlek.
nosi njegovo ime, na rojstni Muljavi deluje muzej Jurčičeva domačija, domače kulturno društvo, ki tudi nosi njegovo ime, pa vsako leto pripravi uprizoritev na prostem enega izmed Jurčičevih del. Z Jurčičevim imenom se ponaša tudi naša uspešna srednja šola.
Pohodniki, ki so se na letošnjem pohodu lahko naužili tudi žarkov pomladanskega sonca, so že med potjo spoznali gostoljubnost domačinov, še posebej bogat spremljevalni program pa je bil na Jurčičevi domačiji, kjer so se predstavljala številna društva in razni izdelki, ki se že uspešno promovirajo pod novim skupnim ob-
činskim sloganom »Prijetno domače«. V prostorih Jurčičeve domačije je bila na ogled razstava glinenih izdelkov kiparke Marjete Baša, za vse pa so organizatorji ob jubilejnem pohodu v goste povabili člane skupine Orlek. Domačini so pripravili tudi bogat srečelov, katerega izkupiček so namenili za urejanje Muljave in Jurčičeve domačije v prihodnje. Srečnež, ki je »ujel« glavni dobitek pa je domov lahko, po Krjavljevo, odpeljal mladega kozlička.
Seveda tudi letošnjega pohoda ne bi bilo brez neutrudnih članov kulturnih, turističnih, gasilskih in drugih društev iz vseh treh krajevnih skupnosti, ki skupaj z Občino Ivančna Gorica, Planinskim društvom Polž, Jurčičevo domačijo in tremi krajevnimi skupnostmi, poskrbijo, da je obisk Jurčičeve poti na prvo soboto v marcu za številne Slovence začetek vsakoletne sezone v naravi. Prepričani smo lahko, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Franc Fritz Murgelj
Vilibald in Helena (Igor Adamič in Saša Senica) iz zgodovinske novele Grad Rojinje, sta sprejela pohodnike na Jurčičevi domačiji.
Pohodniki z največ energije so tudi letos nadaljevali pot do Krke in si ogledali še izvir reke Krke v Krški jami ter lovsko razstavo v prostorih stare šole, pri kateri so sodelovali tudi krški šolarji.
Kaj so menili?
»Na Jurčičevem pohodu sem prvič in niti nisem imel že vnaprej izdelanih pričakovanj glede tega dogodka. Pot je bila lepo utrjena, razgledi so bili lepi, vzdušje je super. Čajček pa je tudi pasal. Lepa sprememba in odličen način za sproščanje v teh čudnih časih.« Igor in Kristina iz Ljubljane.
»Danes sem bil na poti že pet-najstič. Letošnja pot je bila ravno zaradi veliko snega zelo zanimiva. Bolj mehka podlaga je bila za moja kolena pravzaprav prav blagodejna. Drugo leto se pa zagotovo spet vidimo, če bo bog dal pa se vidimo tudi še na petdesetem pohodu, na katerega nas je že danes povabil župan.« Alfi iz Kranja
»Letos smo prvič na pohodu in smo navdušeni nad organizacijo, prijetnim vzdušjem. Domačini so bili zelo prijazni, pripravili so zelo pestro ponudbo.« Bernarda, Bojan in Sonja iz Ljubljane.
»Smo iz Planinskega društva »Hej, gremo naprej« iz Maribora. Skupaj nas je danes tukaj 42. Eni so z nami prvič, večina pa je na pohodu že osmič. Radi bi pohvalili prijaznost organizatorjev in domačinov. Udeležujemo se veliko pohodov in zelo radi pridemo vsako leto med Dolenjce.« Erika in Jurka iz Maribora
Fotogalerijo z dogodka si lahko ogledate na www.ivancna-go-rica.si
Muljava na predvečer jubilejnega 20. pohoda po Jurčičevi poti
Predvečer jubilejnega 20. pohoda po Jurčičevi poti je bil še posebej slovesno zaznamovan na Jurčičevi rojstni Muljavi. V dvorani kulturnega doma je potekala slovesna podelitev Jurčičevih plaket uspešnim posameznikom na področju ljubiteljske kulture, župan Dušan Strnad pa je ob 20-letnici pohoda po Jurčičevi poti podelil posebna županova priznanja.
Slovesna podelitev Jurčičevih plaket, ki jo na vsaki dve leti pri-
pravi Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica je neke vrste izraz zahvale predvsem pa priznanje posameznikom in skupinam, za uspešno in dolgoletno delovanje na različnih področjih ljubiteljske kulture. Letošnji prejemniki Jurčičevih plaket so postali Tanja Tomažič Kastelic, umetniška vodja Vokalne skupine Šentviški slavčki, Dušan Grden, član Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava in Jože Čož, član Godbe Stična. Nagrajencem sta v imenu ZKD Ivančna Gorica plaketo, ki je umetniško delo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva predala predsednik zveze Janko Jelenčič in Tatjana Lampret. Seveda je bil slovesnosti primeren tudi kulturni program, v katerem so se predstavili Šentviški slavčki, člani Moškega pevskega zbora Muljava, manjkala pa seveda ni tudi stiška godba. Večer je s svojo točko popestrila gostja Eleonora Sobjeska na kitarski ljutni. Kot sta razkrila voditelja večera Saša Senica in Igor Adamič, je ta kulturna točka napovedala letošnjo predstavo v letnem gledališču, v katerem bodo muljavski gledališčniki premierno uprizorili Jurčičevo delo Grad Rojinje.
Jurčič Muljava, PGD Višnja Gora, PGD Kriška vas, PGD Muljava, DPŽ Ivanjščice, ZŠAM Ivančna Gorica, Društvo prijateljev konj Višnja Gora, ŠD Polževo, MDO Ljubljana, Upravna enota Grosuplje, Policijska postaja Grosuplje.
I
\t iJ
i v, *



Brez njih pohoda ne bi bilo
Drugi vrhunec svečanosti pa je bila slovesna podelitev t. i. županovih priznanj, ki jih je župan Dušan Strnad podelil zaslužnim posameznikom in organizacijam ob jubilejnem 20. pohodu po Jurčičevi poti. V nagovoru je župan Strnad orisal zgodovino Jurčičeve poti in njenega pomena za Jurčičeve rojake danes in številne druge Slovence, ki prihajajo leto za letom na pohod in si tudi na ta način krepijo telo in duha. Plaketo v obliki spominskega kovanca s podobo znamke Prijetno domače, podeljuje župan posameznikom in organizacijam, ki s svojim delom prispevajo k ugledu in prepoznavnosti občine Ivančna Gorica in so še posebej zaslužni za njen razvoj. In mednje spadajo tudi prejemniki županovega priznanja ob 20. letnici pohoda po Jurčičevi poti. To so bili: Ruža Tekavec, Marjan Potisek, Jernej Lampret, PD Viharnik, PD Polž, Jurčičeva domačija Muljava, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, PZ Slovenije, KS Višnja Gora, KS Muljava, KS Krka, TD Višnja Gora, TD Polževo, TD Muljava, TD Krka, KD Janez Cigler Višnja Gora, KD Josip
Kozlovska sodba v Višnji Gor
tud
n
Predvečer pohoda po Jurčičevi poti je tradicionalno zaznamovan tudi s prireditvijo v Višnji Gori, kjer se domala vsa višnjanska društva skupaj s krajevno skupnostjo poklonijo Jurčiču s kulturnim dogodkom, običajno pa so prostori mestne hiše opremljeni tudi z umetniško razstavo, ki si jo mnogi pohodniki na dan pohoda tudi ogledajo.
Ob tej priložnosti je Višnja Gora dobila še enega polža; podarila ga je avtorica ilustracij za hrvaški prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, Darja Lobnikar Lovak
Dva Višnjana; avtorica prevoda Lojzka Avanyanos in slikar Janez Kastelic
Letos je bil ob pohodu predstavljen grški prevod Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Sočasno je potekala tudi otvoritev razstave ilustracij, ki so bile pripravljene za grški prevod. Tudi tokratni prevod je del projekta območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Ivančne Gorice, ki je tokrat pripravil že deveti prevod v svetovne jezike. Avtorica grškega prevoda je domačinka Lojzka Avayanos, ki je po materi Višnjanka, večji del življenja pa je preživela v Atenah. Avayanosova je bila poklicna igralka, znana pa je tudi po tem, da je pripravila že nekaj sodobnih prevodov slovenskih literarnih del v grščino. Grško izdajo pa je likovno opremil še en domačin, 26 ilustracij v tehniki perorisba je pripravil Janez Kastelic. Tokratni prevod je zanimiv prav po tem, da je v celoti
plod dela in znanja naših občanov, povrhu vsega pa sta oba Višnjana. Ob predstavitvi prevoda in otvoritvi razstave so zbrane nagovorili župan Dušan Strnad, predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik, predsednik KS Višnja Gora Luka Šeme, predsednik PD Polž Aleš Erjavec in predsednik TD Višnja Gora Aleš Tomše. V kulturnem programu so sodelovali učenci Podružnične šole Višnja Gora in mlada citrarka Marija Zupančič.
Obiskovalci so lahko v pogovoru bolje spoznali tudi oba avtorja, ki sta spregovorila o tem, kako sta doživljala nastajanje knjige. Gospa Avayanos se je prevoda lotila z velikim veseljem in posebno čutnostjo. Kot je povedala, je pri prevajanju neizmerno uživala in se tudi zabavala. Poseben izziv so ji bili prevodi nenavadnih imen likov iz zgodbe. Gospa Lojzka je ob tej priložnosti v grščini prebrala tudi odlomek iz knjige, kar je bil za publiko neizmerno doživetje, sploh ker je gospa Lojzka pokazala tudi svoje igralsko znanje.
Prav tako pa je spregovoril Janez Kastelic, ki je dobro poznan umetnik v naši občini, v Višnji Gori je znan tudi po nekaterih delih z nabožno vsebino. Kot je sam povedal, se risanja ni lotil v zaporedju, kot je napisana zgodba, pač pa je risal poljubno, kasneje pa se je osredotočil na celotno zgodbo. Ne malo težav pa mu je delal lik glavnega junaka, torej grešnega kozla, saj modela, ki bi mu poziral, pač ni imel.
Čeprav nam Slovencem grščina nikakor ni blizu, pa so otvoritev obiskovalci zapuščali navdahnjeni z domačnostjo, za kar sta bila zaslužna oba avtorja. Pogovor z gospo Avanyanos si lahko preberete tudi v prilogi Mlado Klasje.
Ta večer pa je bila v Višnji Gori tudi gospa Darja Lobnikar Lovak, avtorica ilustracij v hrvaškem prevodu Kozlo-vske sodbe v Višnji Gori, ki je ob tej priložnosti Krajevni skupnosti Višnja Gora podarila sliko Višnjanskega pol-
Matej Šteh
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA
V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/2011) in 19. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 20/2012 - uradno prečiščeno besedilo) objavljamo:
J A V N I R A Z P I S
za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2013
Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi.
Priznanja in nagrade Občine so:
•	Častni občan, naziv Častni občan Občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev Občine doma in po svetu.
•	Zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine.
•	Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini.
•	Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih.
•	Plaketa Miha Kastelica, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno vplivali k ohranjanju naše kulture in etnološke dediščine, ki s svojim delovanjem in požrtvovalnostjo opravljajo tudi vzgojno in
izobraževalno poslanstvo pri ohranjanju materialnih in duhovnih dobrin naših prednikov.
Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2013.
Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja Občine.
Pobuda za podelitev mora vsebovati:
•	podatke o pobudniku;
•	podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela;
•	podrobno utemeljitev, zakajnajbi bila ta oseba upravičena do nagrade.
Pobudo izpolnite na obrazcu, ki je ob tem razpisu objavljen na spletni strani občine; obrazec lahko dvignete tudi na vložišču občine.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite v 30 dneh od objave oziroma naj'kasnej'e do 26. aprila 2013 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja 2013". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
PREDSEDNIK Milan Jevnikar, prof.
Predstavljamo prejemnike Jurčičevih plaket 2013
Na predvečer 20. pohoda po Jurčičevi poti j'e Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica podelila tradicionalne Jurčičeve plakete, za dolgoletno in uspešno delovanj'e na področj'u ljubiteljske kulture. Predstavljamo tri letošnje prejemnike plaket.
Tanja Tomažič Kastelic, KD Šentviški slavčki
Tanja Tomažič Kastelic je z glasbo povezana že od zgodnjega otroštva, saj ji je bila ljubezen do nje položena tako rekoč že v zibelko. Le lučaj od njenega doma se odvija vsakoletni tabor slovenskih pevskih zborov, na koru domače cerkve pa je že v zgodnji mladosti vzljubila kraljico glasbil -orgle. Odločitev za poklic glasbene pedagoginje je bila njena povsem naravna izbira, svojo glasbeno izobrazbo pa je nadgradila tudi s končano orglarsko šolo v Ljubljani. Poleg poklicnega dela v Glasbeni šoli Grosuplje in posebnega poslanstva organistke v domači župniji pa se že 25 let posveča tudi vodenju Vokalne skupine Šentviški slavčki. Pred 25-imi leti je namreč pod njenim vodstvom začela delovati mladinska pevska skupina župnije Šentvid pri Stični, ki je najprej popestrila z ritmično glasbo marsikatero nedeljsko mašo v domači cerkvi. Sčasoma je skupina začela nastopati tudi zunaj cerkvenih zidov in počasi je postala del bogatega kulturnega dogajanja v kraju in v občini. Ves čas obstoja skupine je Tanja njena umetniška vodja.
Skupina se vsako leto občinstvu predstavi vsaj dvakrat s samostojnim kulturnim projektom, najdaljšo tradicijo ima njihov božični koncert. Šentviški slavčki se redno udeležujejo različnih prireditev v občini in zunaj nje. Tanja je še posebej ponosna na nekatere vidnejše dosežke; gostovanje med Slovenci, živečimi v Frankfurtu, nastop v evropskem parlamentu v Bruslju in sodelovanje na mednarodnem festivalu Marijafest 2010 in 2011. Šentviški slavčki so za dolgoletno in uspešno delovanje na področju kulture prejeli leta 2008 Jurčičevo priznanje ZKD Ivančna Gorica, leta 2010 pa tudi občinsko nagrado Plaketo Antona Tomšiča. Kot pravijo Tanjini pevci, je Tanja na vajah stroga, a tudi zelo potrpežljiva in uspešna vodja, ki ji brez dvoma zaupajo, saj le z njeno pomočjo lahko iz njihovih grl pridejo pravi glasovi.
Dušan Grden, KD Josipa Jurčiča Muljava
Dušan Grden je ljubiteljski igralec, ki je v letnem gledališču na Muljavi domiselno oživel že prenekatero osebo iz del našega velikega pripovednika Josipa Jurčiča. Dušan vedno stremi k dovršenosti, z vsebino se seznanja že lep čas pred začetkom vaj, razmišlja, v čem je oseba posebna, drugačna, še najbolj pa ga privlači humornost, ki je Jurčičevim likom ne manjka. In ko pridejo na vrsto vaje - pravi užitek ga je gledati, kako se zavzeto pripravlja na svojo vlogo.
Gledališču se je zapisal zgodaj, ko je kot bosonog deček tekal po prizorišču sejma ali se sladkal na peči, ko je Krjavelj razveseljeval svate s svojimi prigodami. Prvo »pravo« vlogo, kjer je lahko pokazal svojo jasno, razločno, kleno dolenjsko govorico, je odigral po naključju. Tako rekoč čez noč in brez vaj je bilo treba zamenjati bolnega igralca. Dušan je sprejel izziv in že v prvi predstavi se je videlo, da je iz pravega testa. To je bilo davnega leta 1985. Vloge so se potem kar vrstile: jecljavi zaljubljeni Komplez v premierno igranem delu Cvet in sad, potujoči krojač Špilkin Jožek in berač Urh iz Kostela v Domnu, pa pošten kmečki fant - Brašnarjev Štefan v Sosedovem sinu.
V	Desetem bratu se je kalil od malega otročaja, preko zgovornega kmeta do naslovne vloge. Desetega brata je odigral kot pravi profesionalec. V Kloštrskem žolnirju mu je bila ponovno zaupana humorna vloga - posebneža oljarja Holteta je odigral tako, da si proti koncu predstave pomislil: »Pa menda bo Holte še kdaj nastopil!« Njegova do sedaj najljubša vloga je posebnež Frtnatek Tekmec v Tihotapcu. Kako tudi ne, saj Frtnatkove sočne besede, ki jih pripoveduje ob poliču pivskim tovarišem, kar kličejo po Dušanovi interpretaciji.
Jože Čož, KD Godba Stična
Jože Čož je en od štirih godbenikov, ki je pri Godbi Stična vse od njene ponovne ustanovitve, to je od februarja leta 1977. Pred 36 leti je kot amater pristopil v godbene vrste, kjer vztraja do danes in nobenega dvoma ni, da bi še naprejzvesto sodeloval s svojimi sočlani. Godbeniki so sprva dobili v roke instrument, ki je bil na razpolago in začeli z učenjem tako instrumenta kot teorije. Jože je bil že takrat samouk na diatonični harmoniki in posluh za glasbo je bilo njegovo edino glasbeno znanje. Začel je z igranjem trobente, kasneje se je pokazalo veliko pomanjkanje na tenorjih in kar čez noč je začel z igranjem na tenorju. Seveda pa se je Jože moral na potrebe zasedbe prilagajati tudi kasneje. Zadnja leta je godba vse težje imela rednega basista, zato se je Jože odločil, da se začne učiti tubo. Tako je sedaj eden od dveh basistov pri godbi.
Jože je s svojim zgledom za glasbo in godbo navdušil tudi svoja dva sinova. Začela sta leta 1995 in en od njiju je še danes nepogrešljiv bobnar. Brez njegovega igranja godba nima pravega ritma.
V	36 letih svojega igranja je Jože žrtvoval že veliko svojega časa in prispeval ogromen delež za kulturo v celotni občini. Odlikujeta ga velika skromnost in veselje do te zvrsti glasbe. Rad poprime tudi za harmoniko in svojim prijateljem v godbi popestri različna praznovanja. Kljub temu, da je najstarejši član godbe, pa je po srcu zelo mlad in ga imajo mlajši godbeniki zelo radi.
Na pustni povorki smo lahko videli ivanške »protestnike«
Tudi letos smo na pustno soboto na Sokolski ulici v Ivančni Gorici doživeli čisto pravo pustno povorko, ki jo je pripravila Plesna šola Guapa, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela Občina Ivančna Gorica. Na povorki so se predstavile skupinske in posamezne maske, ki so poleg dobrot na pustni tržnici v center Ivančne Gorice privabile številne obiskovalce.
Pustni program je z veliko mero humorja in glasbenimi vložki vodila Ksenija Rebeka Matkovič, kateri se je v zaključku prireditve pridružil še njen italijansko govoreči glasbeni kolega. Za izbor mask je skrbela pustna komisija v sestavi dveh Vaških veljakov z močnimi črnimi brki, črnimi plašči in klobuki ter trojica naključno izbranih mask. Za tople napitke, pokovko, sladkorno peno in helijeve balone je poskrbelo neformalno društvo Plesne šole Guapa - SSG (Svet staršev Guapa). Poleg naštetega so imeli v Guapa paviljonu, ki je deloval izključno na bazi prispevkov, še ves klubski Guapa outfit. Poskrbeli so tudi za manjši turnir v ročnem nogometu ter v zabijanju žebljev s konico kladiva. Ves zaslužek so namenili tekmovalnim selekcijam Guape, natančneje za obisk plesne mednarodne tekme v začetku aprila 2013 v Sarajevu. Po koncu pustovanja so bile vse pustne šeme vabljene na topel golaž in slastni krof pekarstva Gorenc.
Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali nagrade za ivanški pustni karneval. Z veseljem so pristopili k sodelovanju lokalni gostinci, podjetniki in ostali: Gostilna na Sokolski z okusnimi picami; Flirt bar z boni, trgovina BIO RAJ z boni in veganski-mi krofi, Mesarstvo Maver s suhimi
V5I GOTOiCKi:
rRIttTt v 1VANCN0 da vidite KAKO
Indijanke - naj skupinska maska
Vsako leto je izvirnost mask večja in tudi letos so obiskovalci imeli kaj videti. V zimskem vremenu smo tako videli čisto prave Indijanke, ki imajo svoj tabor nekje v gozdovih Višnje Gore. Zakurile so ogenj in z njim tako pogrele žirijo in vse prisotne, da so prejele naziv NAJ skupinske maske. Priča smo bili tudi obisku protikorup-cijske komisije, ki je iskala prebivalko naše občine, ki ni prijavila svojega domovanja v neznatni vrednosti. In našla jo je - človeško ribico iz Krške jame in njene potomce v izvedbi članov PGD Šentvid pri Stični. Na odru ni manjkalo plesnih nastopov Plesne
Vaška veljaka ocenjujeta maske šole Guapa, ki so z veliko različnimi maskami napolnili prizorišče do zadnjega kotička in z Indijanskim plesom in Guapa stylom pa razmigali in
Godbeniki protestirajo po ivanško
ogreli prezeblo publiko. Za razvajanje naših ušes je poskrbel Otroški pevski zbor iz Ambrusa, ki nas je ob spremljavi kitaristke ter solo pevke popeljal v pravljični svet Rdeče kapice. Tudi na našem pustovanju se »žal« nismo izognili demonstracijam. Prebrali smo lahko različne transparente: »Gotof si - Krof!«, »Tudi nam občanom iz ozadja je lepo v Ivančni!«, skratka izražali so neizmerno navdušenje nad dogajanjem in življenjem v Ivančni Gorici. Tako je Godba Stična v vrtinec pustne povorke popeljala vse pustne šeme.
Protikorupcijska komisija je iskala človeško ribico, ki ni prijavila domovanja
kračami (za prste obliznit), Mestno kopališče Višnja Gora z dnevnimi vstopnicami, Fitmanija z mesečno karto za eno od vadb, ki jih organizirajo; Mizarstvo ročka z unikatnimi lesenimi rožicami; ter ne nazadnje Pekarstvo Gorenc, ki je podarilo 333 slastnih krofov za vse nastopajoče. Sodelujoče je nagradila s promocijskimi artikli blagovne znamke Prijetno domače tudi Občina Ivančna Gorica.
Grega Zrilič
Konstitutivna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Občinski svet je na svoji 21. redni seji novembra lani, sprejel sklep o imenovanju novih članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica. Konstitutivna seja Sveta je potekala 14. februarja 2013.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje kot posvetovalno telo župana in skrbi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet ima predsednika in devet članov. Podlago za delovanje ima v odloku o SPV, ki je bil prav tako noveliran v lanskem letu in po katerem svet sestavljajo predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, Policijske postaje Grosuplje, Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Stična, Srednje šole Josipa Jurčiča, Vrtca Ivančna Gorica ter dva predstavnika izmed občanov. Novi predsednik sveta je postal Marjan Balant iz Ivančne Gorice, predlagan kot občan, sicer pa se je pred kratkim upokojil kot visoki častnik Slovenske vojske. Člani sveta so še Rajko Bivic, Alojz Markovič in Franc Bivic (vsi predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica), Damjan Mišigoj (Policijska postaja Grosuplje), Marija Strnad (Srednja šola Josip Jurčič Ivančna Gorica), Gregor Arko (Osnovna šola Stična), Branka Kovaček (Vrtec Ivančna Gorica), Marija Zajc (Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični) in Anton Kralj (predstavnik občanov).
Na prvi seji so se predsednik in člani SPV ter župan Dušan Strnad dogovorili, da se najprej preveri splošna ocena stanja na področju preventive in varnosti v prometu v naši občini. Na podlagi tega bodo v bližnji prihodnosti sestavili program dela za tekoče leto, s tem pa bi opredelili tudi posamezne naloge sveta. Vsak član bo do naslednje seje podal tudi svoj pogled na možnosti izboljšanja varnosti v cestnem prometu v naši občini.
Gašper Stopar
Franc Grabljevec je prejel plaketo humanosti Zveze ZŠAM Slovenije
V nedeljo, 24. februarja, je v prostorih OŠ Stična potekal občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, na katerem je dolgoletni član združenja, Franc Grabljevec iz Ivančne Gorice, prejel za svoje dolgoletno delo na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu, najvišje priznanje Zveze ZŠAM Slovenije, Plaketo humanosti.
Plaketo humanosti je Francu Gra-bljevcu izročil član predsedstva Zveze ZŠAM Slovenije in predsednik ivan-škega združenja Franc Bivic. V obrazložitvi za podelitev plakete je bilo zapisano:
Franc Grabljevec je član ZŠAM Ivančna Gorica že od leta 1961, torej spremlja delo združenja tako rekoč od njegove ustanovitve dalje. Franc je kljub temu, da je bilo služenja kruha za volanom poklicnega šoferja težko, našel tudi čas za prostovoljno delo v združenju, še posebej pa se je posvetil skrbi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prav to je tisto področje, kateremu je Franc namenil več kot 20 let svojega udejstvovanja v javnem življenju.
Z delom v preventivi in vzgoji v cestnem prometu je začel že v času nekdanje občine Grosuplje, seveda pa je vse svoje izkušnje uspešno prenesel tudi v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu novoustanovljene Občine Ivančna Gorica. V SPV Občine Ivančna Gorica je deloval kar štiri mandate, od tega tri mandate kot predsednik. Gospod Franc je pri delu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prepoznal svoje poslanstvo, da s svojim znanjem in izkušnjami prispeva pomemben delež k večji varnosti v cestnem prometu in k lepšemu življenju v občini. Vse to ga je pripeljalo tudi med člane občinskega sveta, kjer je v dveh mandatih lahko še več prispeval za razvoj občine Ivančna Gorica.
Gospod Franc Grabljevec je tisti, ki še vedno »bdi« nad cestami v občini Ivančna Gorica, s svojimi nasveti in opozorili je razrešil že marsikatero prometno problematiko, v preteklosti se je še posebej zavzemal za izgradnjo pločnikov in postavitev prometne signalizacije. Seveda pri svojem delu nikoli ni bil sam, skupaj z drugimi člani ZŠAM Ivančna Gorica še vedno izvaja številne preventivne akcije. A najbolj ga veseli delo z mladimi. Številne generacije otrok so kolesarski izpit opravile ravno pod njegovim budnim očesom, za vzgojo mladih kolesarjev - bodočih voznikov - vsako leto uspešno sodeluje pri organizaciji kolesarskih tekmovanj po šolah v občini Ivančna Gorica. Brez dvoma pa je bil marsikateremu prvošolčku začetek šolanja mnogo lažji, ker ga je
varno pospremil do šole prijazni stric v šoferski uniformi. Francu se je tudi potrebno zahvaliti, da najmlajši šolarji tako ponosno in vestno nosijo rutice in kresničke.
Njegovo dolgoletno delo ni ostalo ne-opaženo. Prejel je več priznanj domačega združenja in Zveze ZŠAM Slovenije, že leta 1975 je prejel od tedanjega republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu najvišje priznanje, plaketo vzornega voznika. Njegovo življenjsko delo pa je bilo leta 2006 nagrajeno tudi z občinsko nagrado Zlati grb občine Ivančna Gorica. Prepričani smo, da bo gospod Franc s svojimi bogatimi izkušnjami še naprej nadaljeval svoje plemenito delo, za vzgojo mladih in večjo varnost na naših cestah.
Matej Šteh
Kratke občinske
Ceste, vodovodi, kanalizacija
Občina Ivančna Gorica je pred kratkim prejela sklep o dodelitvi evropskih kohezijskih sredstev iz razpisa Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke v višini 2,7 mio evrov. Eden največjih dosedanjih kanalizacijskih projektov v naši občini, ki zajema gradnjo glavnih kanalizacijskih vodov Višnja Gora-Ivanč-na Gorica in Vir-Ivančna Gorica ter rekonstrukcijo čistilne naprave Ivančna Gorica, se bo začel takoj po zaključku javnega razpisa za izvajalca del. Hkrati z gradnjo kanalizacije na Viru se bo obnovila tudi lokalna cesta, ki pelje čez naselje. V zaključni fazi pa je gradnja kanalizacije na Muljavi, kjer bo po zaključku del potrebno le še asfaltiranje cest. Gospodinjstva bodo po zaključku del prejela obvestilo komunalnega podjetja s pozivom za priključitev objekta na kanalizacijski sistem v roku šestih mesecev. Prav tako na Muljavi kljub zimi že potekajo dela na novem poslovilnem objektu.
V	Šentvidu pri Stični se prav tako gradi kanalizacijski odcep, ki bo del naselja Šentvid in bližnjo Pristavljo vas priklopil na čistilno napravo. Hkrati z gradnjo kanalizacije bo potekala tudi gradnja pločnika od križišča z regionalno cesto proti centru Šentvida. Pred kratkim je prišlo tudi do pomembnega dogovora v zvezi z gradnjo železniškega nadvoza na Hudem, nasproti uvoza k podjetju Akrapovič. Direkcija RS za ceste je pripravila projektno nalogo, kar pomeni, da bo kot upravljavec državnih cest tudi nosilec investicije, ki bo uvrščena v državni proračun. Nadvoz bo povezal zahodno obvoznico oz. obrtno cono z regionalno cesto na Hudem, ki se bo kasneje lahko nadaljevala proti Stični. S tem bo center Ivančne Gorice razbremenjen tranzitnega prometa, vozniki pa bodo imeli lažji dostop do avtoceste.
V	teh dneh je bil objavljen tudi razpis za izvajalca letošnjih asfal-terskih del po občini, kar pomeni, da se bo z asfaltiranjem letos lahko začelo že na pragu poletja. Letos se je Občina ponovno prijavila na državni razpis imenovan »Obnova in razvoj vasi«, iz česar bi se lahko sofinancirala obnova infrastrukture po naših krajevnih skupnostih, če bo seveda na razpisu uspešna. Občina pa je bila uspešna na razpisu družbe Petrol za sofinanciranje sanacije javne razsvetljave, zato je v pripravi že razpis za izbiro izvajalca za zamenjavo svetilk na javni razsvetljavi po občini. Občina se je prijavila tudi na javni razpis za energetsko sanacijo objektov v javni lasti, in sicer sta prijavljeni obnovi stare šole v Stični in Osnovne šole v Višnji Gori.
Minuli teden so se v Ivančni Gorici na parkirišču pri otroškem igrišču pod cerkvijo sv. Jožefa začela arheološka izkopavanja, ki
jih je naročila Občina Ivančna Gorica. Predvideva se, da bodo dela kmalu zaključena, nato se bo na tem mestu znova vzpostavilo parkirišče. Od sprejema zazidalnega načrta in od pridobitve investitorjev pa je odvisno, kdaj in kaj se bo na tem mestu gradilo.
Dolga zima je razlog, da začetek gradnje vodovoda Korinj-Laze še ni stekel. Izvajalec del je že pripravljen, gradnja pa bo sofinancirana s sredstvi iz regionalnega programa »Razvoj regij«. Gradbeno dovoljenje pa ima tudi že bodoči vodovod Trnovica, treba je izbrati le še izvajalca na javnem razpisu. Za zagotovitev vodooskrbe Leskovške planote je bil pred kratkim sklenjen dogovor s krajani, da se pristopi k zbiranju soglasij za zemljišča, na katerem bi se izvedla vrtina v dolini Stiškega potoka. V kolikor vrtina ne bi bila izvedljiva ali voda ne bo dovolj kvalitetna, bo potrebna navezava na vodovod iz Trstenika.
V	minuli zimi je imela ogromno dela tudi občinska zimska služba. Ocenjuje se, da je upravljavec občinskih cest, podjetje Komunalne gradnje Grosuplje, svoje delo glede na velike količine snega opravil odlično, podobno pa so za krajevne ceste poskrbele krajevne skupnosti s svojimi izvajalci. Žal bodo s količino snega primerljivi tudi stroški zimske službe, ki bodo dosegli trikratnik običajnih zim. V celi zimi so bile občinske ceste kar 18x splužene in hkrati posipane, 19x samo splužene, kar 49x pa je bilo potrebno posipati. Na sedežu občine so občani lahko prevzeli tudi brezplačno sol.
V	šolskem centru v Ivančni Gorici se je začela gradnja kotlovnice na lesno biomaso, ki bo nadomestila dosedanje kotlovnice na kurilno olje in plin v osnovni šoli, srednji šoli in vrtcu. V kotlovnici pridobljena energija bo cenejša in naravi bolj prijazna, povrhu vsega pa bo ponudila možnost pridobivanja lesne biomase na območju občine in s tem dodaten zaslužek za naše občane.
Turizem, vzgoja, izobraževanje, kultura, ...
Z novim letom je v občinski upravi preko javnih del zaposlen sodelavec za turizem, s čimer občina intenzivneje pristopa k iskanju razvojnih možnosti za turizem v naši občini. Pred kratkim je potekalo delovno srečanje s predstavniki turističnih društev, na katerem je občinska uprava predstavila novega sodelavca Miha Genoria, vizijo delovanja nastajajočega turistično-informativ-nega centra in osnutek strategije razvoja turizma. Le ta je plod delavnic, ki so bile organizirane v lanskem letu. Navzoči turistični delavci so izrazili zadovoljstvo nad pristopom občine do podro-
čja turizma, poudarjajo pa tudi svoj delež, ki ga s prostovoljnim delom prispevajo k razvitosti turizma v naših krajih. Enotno je tudi mnenje glede uvedbe turistične blagovne znamke Prijetno domače, katero društva podpirajo, krožna pot Prijetno domače pa bi morala postati osrednji turistični produkt, na katerega bi se vezala vsa ponudba naše občine.
Občinska uprava že točkuje vloge, prejete na javnih razpisih za sofinanciranje naših društev s področja kulture, športa, mladinskih programov in humanitarnih organizacij. V tokratni številki Klasja občina objavlja tudi razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev in razvoj kmetijstva. Poudarjamo, da se sredstva za te dejavnosti, kljub težkim časom, ne znižujejo, temveč se ohranjajo v enaki višini kot do sedaj.
Občina je odkupila na javni dražbi zemljišče pri vrtcu in trgovini v Višnji Gori, kar bo omogočalo širitev vrtca, kasneje pa še izgradnjo parkirišča. V teku pa je že priprava potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje nove šole v Zagradcu.
Občina je pred kratkim objavila razpis za izbor izvajalca za obnovo fasade na objektu knjižnice v Ivančni Gorici in izgradnjo potrebne klančine za invalide.
V	Ambrusu je vse bližje izvedba nove fasade in energetske sanacije kulturnega doma, hkrati se načrtuje tudi ureditev etažne lastnine.
Za organizatorja tržnice v Ivančni Gorici je tudi letos na razpisu izbrana Jarina, zadruga za razvoj podeželja iz Litije. Občinski svet bo na marčevski seji obravnaval nov tržni red, občina pa je letos kupila sedem novih stojnic, s čimer bo ponudba na tržnici še bogatejša.
V	teku je razpis za izbiro izvajalca zavetišča za zapuščene živali, občinska uprava pa že obravnava vloge prejete na razpisu za najem stanovanja na Muljavi, ki je v lasti občine.
Urejanje prostora
Obravnava Občinskega prostorskega načrta na občinskem svetu še vedno ni možna, saj manjka še izredno pomembno mnenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Agencije RS za okolje za področje voda. Občinska uprava trenutno usklajuje mnenje Ministrstva za kulturo, ki je bilo negativno. Dodatno usklajevanje bo verjetno potrebno tudi z Ministrstvom za kmetijstvo in z Agencijo RS za okolje, vendar je čas, ko bo občinski svet lahko sprejel OPN, vendarle vse bližje.
V	sklopu sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje pod cerkvenim hribom v Ivančni Gorici, se izdeluje računalniška simulacija pozidave na tem območju. V centru Ivančne Gorice pa se je na podlagi sprejetega OPPN izvedla parcelacija, v teku je tudi pridobivanje gradbenega dovoljenja za modernizacijo parkirišča pri pošti v Ivančni Gorici (sedanje peščeno parkirišče).
Poteka pridobivanje dokumentacije za rušitev Borštnikove domačije na Krki, kjer bo do nadaljnjega urejeno začasno parkirišče, in sicer do sprejema OPPN-ja ter odločitve, kdo in kaj se bo na tem mestu zgradilo.
Gašper Stopar in Matej Šteh
Energetsko svetovalna pisarna vabi
Energetska svetovalna pisarna je zaživela. Kar nekaj občanov se je že oglasilo pri nas. Govorili smo o izolaciji fasade, izbiri toplotne črpalke, celoviti sanaciji cele hiše, uporabi sekancev za ogrevanje, izbiri sprejemnikov sončne energije (kolektorjev) in seveda o zmanjševanju stroškov ogrevanja.
S pomladjo se bolj ali manj končuje kurilna sezona, toliko bolj pa je to čas za razmislek, kako bo prihodnjo zimo. Če pa ste se že odločili, zbrali ponudbe več izvajalcev, le še čakate toplejše dni za začetek sanacijskih del. Morda bo prva na vrsti izolacija podstrehe, nato okna, izolacija fasade, zamenjava peči z novejšo na drva, ki ji bo priključen zalogovnik tople vode, ali pa ste se odločili za toplotno črpalko.
Tudi če ste se pozanimali preko spletnih forumov, pridobili ponudbe in ste že skoraj odločeni, kaj boste naredili, vas vabim, da pridete še na pogovor v svetovalno pisarno. Tisti pa, ki se vam zdi strošek za ogrevanje prevelik in bi denar rajši kot skozi dimnik dolgoročno investirali v zmanjšanje porabe energije za ogrevanje, ste vabljeni na posvet, kje začeti, kateri ukrep bo najhitreje povrnil vložena sredstva. Na voljo so še vedno nepovratna sredstva in ugodni krediti Eko sklada, zaradi katerih bo morda odločitev nekoliko lažja.
Naj vas spomnim, pri izvedbi katerih ukrepov lahko pričakujete nadomestilo dela stroškov (največ 25 %):
•	vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi
•	vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje sta-
novanjske stavbe na lesno biomaso
•	vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe
•	priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stanovanjski stavbi
•	vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi
•	toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostano-vanjske stavbe
•	toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevane-mu prostoru starejše eno ali dvostanovanjske stavbe
•	vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi
Pri novogradnjah ali nakupu energetsko učinkovite stavbe je višina nepovratne spodbude odvisna od izračunanega razreda učinkovitosti ter od uporabljenih materialov. Posebej opozarjam, da izvajalec ne sme začeti z deli prej, kot vloži izpolnjeno vlogo na Eko sklad. Če pošljete vlogo s priloženim računom izvajalca - kar pomeni, da so dela že izvedena - nikar ne pričakujte državne subvencije! Z vašimi vprašanji o učinkoviti rabi in uporabi obnovljivih virov energije, načinih zmanjšanja stroškov ogrevanja in izpolnjevanju obrazcev za nepovratne spodbude, se lahko oglasite vsako sredo med 17. in 19. uro, v občinski energetsko svetovalni pisarni v Žolnirju! Informacije: 041 638 881, energetika@ivancna-gorica.si.
Simon Brlek, energetski svetovalec
SLOVENIJE
Vse prireditve in dogodki na enem mestu
Za vse, ki se radi družite in spoznavate nove ljudi na dogodkih v vašem domačem ali sosednjem kraju, smo pripravili knjižico Utrip prireditev v Srcu Slovenije 2013. V njej je zbranih 400 dogodkov, ki se bodo v celotnem letošnjem letu odvijali v občinah Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi.
Gre za športne dogodke, plesne in glasbene prireditve, festivale, sejme, razstave, gledališka ustvarjanja in folklorne prireditve. Dogodke organizira kar 150 društev, javnih zavodov, športnih klubov in drugih organizacij. Letošnji koledar dogodkov je
najobsežnejši doslej, saj smo z njim povezali kar 10 občin Srca Slovenije. Knjižica je brezplačno na voljo na Centru za razvoj Litija in na vseh 10 občinah. Dosegljiva je tudi na spletni strani www.srce-slovenije.si.
UTRIP PRIREDITEV
v Srcu Slovenije 2013
----------
BS&ssi *
älBi, % ^ VfflHHHFv--
itwiK iim
v . ..f •/
DUH IN TELO VAM BOSTA HVA LEŽNA.
Ana Savšek
Srce Slovenije izobražuje v turizmu
Kako pridobiti več gostov, četudi se vaša turistična nastanitev ne ponaša z lastnim bazenom? Tudi na to vprašanje so poslušalci dobili odgovor na brezplačnih predavanjih, na katerih so pridobivali nova znanja v turizmu. Mimogrede, ste vedeli, da Facebook postaja vse boljučinkovita pot do strank?
Center za razvoj Litija je v januarju in februarju za turistične ponudnike
območja Srce Slovenije pripravil izobraževanja o ključnih temah za kakovosten razvoj turističnih dejavnosti. Predavanj, ki so jih vodili priznani slovenski strokovnjaki s področja turizma, se je udeležilo kar 90 turističnih ponudnikov, tudi iz Ivančne Gorice. Turističnim ponudnikom z območja Srce Slovenije so predavali: dr. Tadeja Jere Lazanski, prorektorica Univerze na Primorskem, o konceptu sodob-
nega turizma. Dr. Aleš Gačnik, predstojnik Katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Fakulteti za turistične študije - Turistica, je predstavil priložnosti, ki jih ponuja dediščinski turizem. Dr. Aleksandra Brezovec, prodekanja Fakultete za turistične študije - Turistica je poudarila pomen učinkovitega komuniciranja v turizmu. Špela Bratun, direktorica zadruge Jarina, je udeležencem pred-
stavila zakonitosti uspešne promocije dogodkov in opozorila na podrobnosti, na katere morajo biti pozorni organizatorji takšnih ali drugačnih prireditev. Marcela Klofutar in Uroš Štefelin iz Hotela Triglav Bled pa sta udeležencem predstavila slovensko kuhinjo in možnosti za vključevanje lokalne kulinarike v turistično ponudbo.
Ana Savšek
Dr. Aleš Gačnik meni, da sodi Center za razvoj Litija »med najboljše razvojne agencije v Sloveniji, kar se navsezadnje odraža tudi v kreiranju uspešno zastavljenih turističnih zgodb na območju Srca Slovenije.«
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2013 (Uradni list RS, št. 15/2013) in Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05 in št. 30/06) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2013
1.	Predmet tega javnega razpisa so programi društev in zveze na področju turizma.
2.	Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.
3.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju turizma:
-	turistična društva,
-	društva za ohranjanje ljudskih običajev,
-	turistična zveza.
4.	Sredstva, ki so na razpolago so planirana na postavkah proračuna št. 14006 - Sofinanciranje programa turističnih društev in št. 14008 - Sofinanciranje turistične zveze, v skupni višini 30.000,00 EUR. Od tega je namenjeno za sofinanciranje programov in dejavnosti:
-	društev 17.000,00 EUR,
-	zveze 13.000,00 EUR.
5.	Predmet sofinanciranja dejavnosti društev in zveze na področju turizma so praviloma aktivnosti z naslednjimi vsebinami:
-	izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine in društva oziroma zveze na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini ipd.,
-	izdajanje promocijskega materiala: zloženka, razglednica, brošura ipd.,
-	spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma,
-	akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja, ohranjanja starih šeg in navad (običajev), urejanje in vzdrževanje poti, razgledišč, čistilne akcije, spodbujanje k ohranjanju domačih obrti in dopolnilnih dejavnosti ipd.,
-	organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena,
-	aktivnosti za zagotavljanje podmladka; organizacija delavnic za otroke in mladino,
-	izobraževanje članov za namene pospeševanja dejavnosti društev (predavanja, delavnice ipd.),
-	oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja (turistične oznake, smerokazi, spominki ipd.),
-	izvajanje posebnih projektov na področju turizma.
6.	Izvajalci programov na področju turizma morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so registrirani po zakonu o društvih,
-	da imajo sedež na območju občine Ivančna Gorica,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini,
-	da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti,
-	da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti,
-	da delujejo najmanj eno leto.
7.	Prosilci za sredstva, ki so predmet tega razpisa, morajo k prijavi predložiti naslednjo dokumentacijo:
-	prijavni obrazec,
-	podatki o programu,
-	fotokopija odločbe o registraciji,
-	fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta, iz katerega je razvidna dejavnost na področju turizma (samo za prijavitelje, ki se prijavljajo prvič, oz. tiste, ki so v zadnjem letu spreminjali statut),
-	seznam članov društva s plačano članarino,
-	izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe.
8.	Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so razdeljena v dva sklopa:
a)	delovanje društev/zveze,
b)	programi društev/zveze.
a) Delovanje društev/zveze
Društvo pridobi točke glede na število članov društva, zveza pa na število društev, ki so vključena v zvezo in ustrezajo pogojem, opredeljenim v 2. in 3. členu Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Kot član društva se šteje oseba, ki je v skladu z določili Zakona o društvih podpisala pristopno izjavo za članstvo v društvo in je v preteklem koledarskem letu izpolnila članske obveznosti v društvu. Kot član podmladka društva se šteje oseba do dopolnitve 18. leta starosti ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.
Merila za točkovanje:
Razred	Število članov	Število točk
1.	1-10	10
2.	11-50	30
3.	51-100	50
4.	101-200	80
5.	201 in več	100
Društvo, ki vključuje v članstvo podmladek, pridobi eno dodatno točko za vsakega člana podmladka. Zveza pridobi točke glede na število društev, vključenih v zvezo, in sicer za vsako društvo 10 točk.
b) Programi društev/zveze
Izbor programov, ki se točkujejo, opravi komisija, pri čemer upošteva enakomerno zastopanost vseh kandidatov in ocenjuje stroške programov. Programi morajo biti jasno vsebinsko in časovno opredeljeni, stroškovno ocenjeni in z izdelano finančno konstrukcijo.
PROGRAM	ŠTEVILO TOČK
1.) Ohranianie kulturne in naravne dediščine a)	urejanje in vzdrževanje kulturnih in naravnih spomenikov b)	zbiranje in arhiviranje zgodovinskega gradiva c)	prikazi kulturne dediščine (muzeji, galerije ...)	50/leto 30/leto 20/leto
2.) Urejanje, olepšanje in varstvo okolja a)	urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, razgledišč, tematskih poti, označevanje . b)	čistilne akcije	40/akcijo 30/akcijo
3.) Organizacija in izvedba prireditve a)	društvo je organizator in izvajalec prireditve b)	društvo sodeluje na prireditvi lokalnega pomena c)	društvo sodeluje na prireditvi širšega pomena	50/prireditev 20/prireditev 30/prireditev
4.) Promocijske in informativne dejavnosti a)	izdajanje promocijskega materiala (zloženke, razglednice, bilteni ...) b)	predstavitev občine in društva na sejmih, razstavah ...	30/pro. material 20/predstavitev
5.) Izobraževanje in usposabljanje za namene pospeševanja turizma a)	organizacija in izvedba seminarjev, delavnic ... b)	izobraževanje članov društva	30/seminar 20/seminar
6.) Spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma a) organizacija in izvedba natečajev (npr. najlepše okolje, naselje, stavba, najboljša gostinska ponudba ...)	50/natečaj
7.) Oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja a)	oblikovanje turističnih izdelkov (spominek) b)	oblikovanje nove turistične ponudbe kraja programi (npr. tematske poti .) c)	trženje obstoječe turistične ponudbe	30/leto 50/leto 30/leto
Za zvezo veljajo enaka merila za točkovanje programov kot za društva. Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev in zveze ter razpoložljivih sredstev.
Za delovanje društev/zveze je namenjenih 30 % razpoložljivih sredstev, za programe društev/ zveze pa 70 % razpoložljivih sredstev.
9.	Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 08. 04. 2013, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa dalje v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine in na spletni strani Občine www. ivancna-gorica.si. Podrobnejše informacije daje Matej Šteh, tel.: 781 21 30.
10.	Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma za leto 2013 - ne odpiraj«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan naslov prijavitelja.
11.	Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh od zaključka razpisa. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
12.	Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju turizma morajo biti porabljena v letu 2013.
Številka: 430-0010/2013-1 Datum: 18. 03. 2013
OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad, l.r.
Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS št. 54/00, 20/06, 51/06-UPB1, 45/08), 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Ur. list RS št. 59/11, dne 25. 7. 2011) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica (Ur. list RS št. 74/07) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica za leto 2013
1.	PREDMET RAZPISA:
Predmet razpisa so državne pomoči, ki se bodo dodeljevale za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. Državne pomoči se dodeljujejo za skupinske izjeme za kmetijstvo, in sicer za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo
-	pomoč »de minimis«) za sledeče ukrepe:
•	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (posodabljanje kmetijskih gospodarstev - ekološke in integrirane kmetije, urejanje pašnikov, sofinanciranje ureditve kmetijskih zemljišč - melioracije, urejanje poljskih poti, komasacije),
•	naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih - dopolnilne dejavnosti,
•	zagotavljanje tehnične podpore v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva,
•	zagotavljanje tehnične podpore v okviru društvene dejavnosti.
2.	UPRAVIČENCI DO POMOČI SO:
•	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine;
•	člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti;
•	organizacije, ki so registrirane za izvajanje kompleksne tehnične pomoči na področju kmetijstva;
•	registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva in čebelarstva na območju občine ali regije;
•	kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah;
•	pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali (zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, izboljšanje higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali).
3.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV:
Znesek razpisanih subvencij znaša 124.350,00 €. Sredstva za leto 2013 bodo razdeljena na naslednje postavke:
•	naložbe v kmetijska gospodarstva: 89.500,00 €;
•	zagotavljanje tehnične podpore v okviru organizacij, registriranih za zagotavljanje tehnične podpore v višini 13.850,00 €;
•	zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva v višini 11.000 €;
•	drugi ukrepi (gozdne vlake) v višini 10.000 €.
4.	ROK ZA ODDAJO PRIJAVO: 19. 4. 2013
A. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA V PRIMARNO PROIZVODNJO - v višini 89.500,00 €
POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
a)	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (ekološke in integrirane kmetije) - postavka 11001 - Ekološke in integrirane kmetije: Naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, usmerjenih v ekološko ali integrirano proizvodnjo, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev.
Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
•	Upravičeni stroški:
-	naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo, ki nastane zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječim na zakonodaji ES (stroški za nakup materiala in opreme);
-	naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;
-	nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije in opreme;
-	prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih nasadov (stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo, nakup večletnega sadilnega materiala);
-	nakup in postavitev rastlinjakov s pripadajočo opremo;
-	nakup in postavitev novih mrež proti toči, stroški postavitve mreže.
Obvezno je treba priložiti predračun za predvidena dela in nakup opreme, ter certifikat o vključenosti v okolju prijazno proizvodnjo.
b)	Urejanje pašnikov - postavka 11006 - sofinanciranje pašnikov:
-	naložbe v postavitev pašnika, za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše (načrt mora biti izdelan po metodologiji, ki je določena za načrtovanje pašnika);
-	novogradnja pašnika (minimalna površina urejanja pašnika je 2 ha),
-	razširitev obstoječega pašnika;
-	obnova pašnika, starejšega od 6 let.
•	Upravičeni stroški:
-	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke;
-	stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča (stroški strojnih storitev);
-	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
c)	Sofinanciranje ureditve kmetijskih zemljišč - postavka 11005
-	izvedba manjših agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih z namenom izboljšanja pogojev obdelave kmetijskih zemljišč (obvezna je priloga mapne kopije z vrisom površine, na kateri se bodo dela res izvajala);
POZOR: Če je zemljišče pod masko gozda, je potrebno na ZGS pridobiti dovoljenje za krčitev gozda!
Pri agromelioracijah se ne upoštevajo drenažna dela in material za drenažo, oprema za namakanje in namakalna dela.
-	naložbe v drugo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih);
-	združevanja parcel (komasacijo), za smiselne združitve zemljišč, ki bi pomenile večjo zaokrožitev parcel na aktivnih kmetijah.
•	Upravičeni stroški:
-	stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišč, nasipanja (stroški strojnih storitev);
-	stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poljskih in travniških poti ter poti v trajnih nasadih (stroški strojnih storitev in materiala).
Prijavi je potrebno obvezno priložiti predračun izvajalca za predvidena dela.
d)	Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih - dopolnilne dejavnosti - postavka 11016:
Upravičenci do dodelitve državnih pomoči po pravilu »de minimis« so nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani. Pomoč se dodeli za ustvarjanje pogojev in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmetijskega gospodinjstva. Postavka je namenjena naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne ali druge dejavnosti.
Državne pomoči se dodelijo za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih za predelavo primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvodov: sadje, zelenjava, žita, mleko, meso, les,...
Vlogi je obvezno potrebno priložiti predračun izvedbo predvidenih del in nakup opreme.
•	Predmet sofinanciranja so naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov, turizem na kmetiji, dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji, kompostiranje organskih snovi, ostale dejavnosti, skladno z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. l. RS, št. 61/05, 45/08).
•	Upravičeni stroški:
•	stroški priprave in izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo prostorov za izvajanje dopolnilne dejavnosti;
•	izgradnja ali obnova objekta;
•	nakup nove in rabljene opreme in naprav za predelavo kmetijskih in gozdarskih proizvodov;
•	naložbe v promocijo kmetijskih proizvodov;
•	splošni stroški.
K vlogi je potrebno priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe o upravičenosti projekta. Dejavnost se mora registrirati najpozneje 1 leto po zadnjem izplačilu pomoči in se opravljati še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
B. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU ORGANIZACIJ, REGISTRIRANIH ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE v višini 13.850 € - postavka 11010 - sofinanciranje programov kmetijstva in gozdarstva
Izobraževanje in usposabljanje kmetov in članov njihovih družin oz. gospodinjstva. Upravičenci so organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in gozdarstva (ne kmetje oz. njihovi družinski člani).
Pomoči se dodelijo za kritje upravičenih stroškov predavanj, demonstracij, tečajev, delavnic, svetovalnih storitev, sodelovanja na tekmovanjih in stanovskih srečanjih itd.
Kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo pravila »de minimis«.
•	Upravičeni stroški:
-	sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije, ...)
-	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja,
-	izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanja, razstave, sejmi
ter sodelovanje pri njih,
-	stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi, ...),
-	stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).
C.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE IN DELOVANJE DRUŠTEV NA PODROČJU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA v višini 11.000 € -postavka 11003 - sofinanciranje društev
Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva in čebelarstva);
•	Upravičeni stroški:
Za društvene dejavnosti se sredstva dodeljujejo za kritje stroškov programov društev na področju kmetijstva, gozdarstva in čebelarstva, in sicer za: organizacijo in sodelovanje na prireditvah, prevoz na strokovne ekskurzije, izobraževanje in predavanja, predstavitve in demonstracije, tiskanje katalogov in publikacij, priprava internetne strani,.).
Čistilne akcije organizirane na državni ravni in sodelovanje na njih se ne šteje k organizaciji aktivnosti.
D.	DRUGI UKREPI - v višini 10.000 €
e) Obnova in rekonstrukcija gozdnih vlak - postavka 11012 - gozdne vlake:
Pod naložbe v javnem interesu, ki niso namenjene le enemu lastniku, bo Občina sofinancirala tudi obnovo in rekonstrukcijo gozdnih vlak. Predlog za ureditev vlak pripravi Zavod za gozdove RS pod strokovnim vodstvom, pod katerim poteka tudi obnova vlak. K vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
-	izvleček iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta (Priprava/gradnja gozdnih vlak), ki ga pripravi KE Zavoda za gozdove (Ivančna Gorica ali Žužemberk);
-	potrebno dovoljenje v skladu z ZGO (Zakon o graditvi objektov);
-	soglasja lastnikov gozdov na trasi, kjer se dela izvajajo - v skladu z Zakonom o gozdovih se daje soglasje vsem lastnikom vlake za spravilo lesa;
-	obvezno priložiti podpis pristojnega gozdarja na priloženem obrazcu (na vlogi), ki potrjuje vednost gozdarja, da se bo sanacija vlake izvajala in predračun izvajalca za predvidena dela.
•	Upravičeni stroški:
-	Stroški urejanja, obnove in rekonstrukcije gozdnih vlak (stroški strojnih storitev).
5. POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE
Splošni pogoji:
a.	Upravičenci lahko pridobijo sredstva za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. Če se je upravičenec prijavil še na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumulacije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči.
b.	Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Ivančna Gorica in še niso izvedeni.
c.	Investicije ne smejo biti začete pred prejemom sklepa o odobritvi sredstev.
d.	Če je upravičenec majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.
e.	Mikropodjetja (KMG) ter mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine Ivančna Gorica, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin, ki
ležijo na območju občine Ivančan Gorica.
f.	Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev.
g.	Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo in rabljeno opremo/stroje/material. Ne upošteva se lastni material ali lastno delo.
h.	Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev.
i.	Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje ipd., ki ni podjetje v težavah.
j. Subvencije se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva. k. Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica.
l. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do 30. 10. 2013, razen če je v vlogi določeno drugače.
6.	FINANČNE DOLOČBE:
a.	Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki,
-	do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja.
b.	Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:
-	Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.
-	Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (KMG) iz naslova podpor za naložbe ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je mikropodjetje na območju z omejenimi dejavniki.
-	Višina subvencije za posamezne dopolnilne dejavnosti za nakup opreme, ter gradbena in obrtniška dela ne sme biti višja kot 50 %.
-	Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. Pomoč se dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.
7.	MERILA IN KRITERIJI:
•	Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov (male agromelioracije): Pri	agromelioracijah se bodo upoštevale naslednje kategorije zemljišč:
-	I. kategorija - zelo kamnito (20 ur/ha),
-	II. kategorija - srednje kamnito (10 ur/ha),
-	III. kategorija - skalne samice, odstranjevanje zarasti (5 ur/ha).
•	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - delovanje društev na področju kmetijstva in gozdarstva: Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti:
Točkovanje dejavnosti društev s področja kmetijstva:
izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - 10 točk/seminar.
Izvedba prireditve:
-	na občinski ravni
-	na medobčinski ravni
-	na državni in meddržavni ravni
-	sodelovanje na vseh drugih prireditvah
30 točk/prireditev, 45 točk/prireditev, 60 točk/prireditev, 15 točk/prireditev.
Število panjev:
-	0- 99
-	100-399
-	400-699
-	700-999
-	1000-1200
Članstvo:
-	1-9 članov
-	10-19 članov
-	20-49 članov
-	50- 99 članov
-	nad 100 članov
10 točk, 20 točk, 30 točk, 40 točk, 50 točk.
2 točki, 5 točk, 10 točk, 20 točk, 30 točk.
Izobraževanje:
- izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji -
10 točk/seminar.
8. VSEBINA VLOGE
Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na Občini Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si.
Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo (v vlogi!), da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo, koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi iz drugih virov v tekočem letu. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu.
Obvezne priloge k vlogi so:
•	Veljaven transakcijski račun (pazite na natančen izpis številke!);
•	Izpolnjeno in podpisano izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli;
•	Predračun za predvidena dela ali nakup opreme;
•	Druga dokumentacija, ki je zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave, posestni listi, mapne kopije, ...).
Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po zaključenem razpisu.
V tem času bodo prejeli v podpis tudi Sklep o predvideni višini sredstev in nato Pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti.
Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev.
11.	NAČIN REŠEVANJA VLOG
Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica.
Občinska uprava opravi pregled popolnih vlog, komisija, ki jo imenuje župan, bo prispele vloge ocenila na podlagi pogojev in meril iz razpisa. V primeru nejasnosti se lahko v posameznih primerih zahteva dodatna dokumentacija.
Odpiranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2013, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Sredstva so, za posamezni ukrep, namenjena za tekoče leto in se ne prenašajo v naslednje proračunsko obdobje.
12.	ODDAJA VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE
Vlagatelji oddajo vloge na sedežu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica v sprejemni pisarni ali po pošti priporočeno s povratnico na predpisanem obrazcu, ki ga prejmejo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivanc-na-gorica.si do roka objave v občinskem glasilu Klasje. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravočasne, pravilno in v celoti izpolnjene ter oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili.
Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija ne bo upoštevala.
Članstvo:
-	1-9 članov	2 točki,
-	10-19 članov	5 točk,
-	20-49 članov	10 točk,
-	50- 99 članov	20 točk,
-	nad 100 članov	30 točk.
Točkovanje dejavnosti društev s področja čebelarstva:
Izvedba prireditve:
-	na občinski ravni
-	na medobčinski ravni
-	na državni in meddržavni ravni
-	sodelovanje na vseh drugih prireditvah
Izobraževanje:
30 točk/prireditev, 45 točk/prireditev, 60 točk/prireditev, 15 točk/prireditev.
9.	NADZOR IN SANKCIJE
Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba Občine Ivančna Gorica lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan.
V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti.
10.	ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Zadnji rok za prijavo na javni razpis za sofinanciranje kmetijstva iz proračuna občine je petek 19. 4. 2013. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne.
13. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Prijavne obrazce lahko zainteresirani prejmejo brez plačila na Občini Ivančna Gorica (v sprejemni pisarni občinske uprave) oz. na spletnih straneh: www.ivancna-gorica.si.
Vse dodatne informacije lahko dobite na referatu za kmetijstvo, tel.: (01) 781 21 12 (Marija Okorn).
Številka: 430-0008/2013 Ivančna Gorica, 5. 3. 2013
OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad, l. r.
Slovenija na razpotju
Konec januarja je Grosuplje obiskal predsednik Socialnih demokratov dr. Igor Lukšič. Na javni tribuni z naslovom Slovenija na razpotju je predstavil pogled Socialnih demokratov na aktualno politično in gospodarsko stanje v državi. Po krajši predstavitvi stališč se je razvila zanimiva razprava, v kateri ni manjkalo kritičnih ocen trenutnega stanja ter razlogov zanj. Slišati pa je bilo tudi kar nekaj konstruktivnih predlogov za razreševanje določenih problemov, ki so ključni za izhod iz sedanje krize. Prisotni člani stranke, njihovi simpatizerji in ostali občani, ki jih je zanimalo stališče Stranke socialnih demokratov do nakopičenih težav, so bili predvsem kri-
tični do nedelovanja pravne države. Pri tem so opozorili tudi na anomalije v delovanju pravosodnega sistema. Opozorili so na vpliv najrazličnejših političnih in drugih lobijev na delovanje slovenskega pravosodja. Zavedali so se, da bo reševanje problemov na tem pomembnem področju, ki v veliki meri vpliva na zaupanje državljanov v institucije oblasti, še kako težavno. Vedno bo namreč naletelo na prepreko, ki ji pravimo »neodvisnost sodne veje oblasti«. Po mnenju razpravljavcev »zategovanje pasu do onemoglosti« ter s tem nenehno zmanjševanje porabe ne vodi iz krize. Potreben je ponovni zagon gospodarstva ter s tem po-
spešitev zaposlovanja, saj je brezposelnost eden od ključnih problemov današnjega časa.
Na koncu so bili udeleženci javne tribune skupaj z dr. Lukšičem enotni, da je za učinkovito ukrepanje za izhod iz globoke krize, v kateri smo, potrebno preveriti podporo posameznim konceptom, strankam in politikom na čimprejšnjih volitvah.
Franci Zorko, Območna organizacija SD Grosuplje
SD
SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Grosuplje
Naj Dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar, cvetočih barvnih lepotic, toplina skrčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic.
Spoštovane občanke, članice in simpatizerke N.Si Ivančna Gorica, vse lepo ob dnevu žena in materinskem dnevu.
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranko
Občinski odbor Nove Slovenije Ivančna Gorica
MISEL GERM s.r
031/ 610-717	J
Zagradec 37 1303 Zagradec
031/610-717 misel.germ(2siol.i
POPRAUlUt lfOZIL lfUIHHfJIZERSTOO
Gospodarske & potrošniške
Na 5. poslovni borzi Conventa so se sladkali s stiškimi polži
Poslovna borza Conventa, ki je januarja 2013 potekala v Ljubljani, je najpomembnejši medpodjetniški dogodek srečanj v JV Evropi. 5. borza Conventa je tako gostila ponudnike iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Črne gore, Srbije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Italije, Francije, Makedonije in prvič v zgodovini tudi ponudnike iz Turčije. Na pogostitvi po končanem dogodku je Farma polžev Zupet & Genorio Stična sodelovala s polži, ki so bili pripravljeni na burgundski način. Tematika pogostitve je bila staromeščanske slovenske jedi iz druge polovice 19. stoletja (povzeto iz knjige Dobra meščanska kuhinja, avtorja dr. Borisa Kuharja), med katerimi najdemo tudi polže. (Franc Fritz Murgelj)
V Zagradcu imajo cvetličarno
Zagradec ima od začetka februarja tudi svojo cvetličarno. Slovesni otvoritvi sta poleg krajanov prisostvovala tudi predsednica KS Zagradec Biljana Gartner in podžupan Tomaž Smole. Nova Cvetličarna Divia se nahaja v prostorih poslovilnega objekta pri pokopališču v Zagradcu, cvetličarki Suzani Vidic Sadar pa so navzoči čestitali ob njeni odločitvi, da se poda na samostojno podjetniško pot. (Gašper Stopar)
V Lekarno Kosobrin v Grosuplju lahko tudi ob
nedeljah
Na začetku decembra lanskega leta je bila v Grosuplju na Adamičevi cesti odprta Lekarna Kosobrin, ki je sicer druga od dveh lekarn v tem kraju. Lekarna, ki izdaja zdravila na recept in brez recepta, ponuja pa tudi razna prehranska dopolnila in kozmetiko, bo našim občanom lahko še kako prav prišla v nujnih primerih. Lekarna bo namreč od aprila dalje odprta tudi ob nedeljah dopoldne, od 9. do 12. ure. Na ta način si bo lahko marsikdo skrajšal pot v nujnih primerih, saj je bila nedeljska dežurna lekarna do sedaj nam najbližja v Ljubljani. (Matej Šteh)
Lekarna Kosobrin
o*M odprto tudi ob nedeljah!
Odpiralni Čas: pon.-pet: 8.00-19.00 sobota: 8.00 -13.00 nedejja: 9.00 -12.00
i
jf tez^ctifa
Adamičeva 24b, Grosuplje
Tržnica Ivančna Gorica
Želeli ste vedeti, pa niste vprašali
Ljudje smo po naravi radovedni, vendar nam je pogosto neprijetno vprašati, kar bi želeli vedeti. Ena od stvari, ki nas gotovo zanima, je tudi naša podeželska tržnica v Ivančni Gorici, njena zgodovina, ponudniki in še kaj. Ponudniki tržnice Ivančna Gorica smo se odločili, da sami odgovorimo na nekajnezastavljenih vprašanj. Tako se bo letos v časopisu Klasje v vsaki številki predstavil en ponudnik, ki ga sicer lahko srečate tudi na vsaki sobotni tržnici v Ivančni Gorici. Ideja o lokalni tržnici v Ivančni Gorici sega že v leto 1998. Takrat so članice Društva podeželskih žena Ivanjščice pod vodstvom takratne predsednice Marije Erjavec, organizirale prvi novoletni sejem z imenom Veseli december. Kasneje so v jesenskem času pripravile prireditev Dan jeseni, kjer so kmetije predstavile svojo dejavnost. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo sort jabolk, krompirja in drugih kmetijskih pridelkov. Na stojnicah v okolici Kulturnega doma je bilo možno kupiti kmetijske pridelke, pecivo, izdelke domače in umetne obrti in drugo. Želja članic društva je bila, da bi ti dogodki prerasli v projekt lokalne tržnice Ivančna Gorica. Prireditev Dan jeseni so preselile na parkirišče Vrtnega centra KZ Stična, kjer je bilo dovolj prostora. Ponudniki so na tej lokaciji nekaj časa vztrajali, vendar je bilo takrat povpraševanja po pridelkih in izdelkih iz domačega okolja še majhno in tako je ideja po-
časi zamrla.
Nov zagon je dala Občina Ivančna Gorica, ki je pred šestimi leti začela z organizacijo Ivankinega sejma na So-kolski ulici. S svojo ponudbo s podobno vsebino kot na prejšnjih prireditvah so tudi tokrat sodelovale članice društva Ivanjščice. Sejem je bil lepo sprejet, naklonjenost do domačih pridelkov in izdelkov pa se je povečala. Pojavila se je tudi potreba, da se na enem mestu združijo ponudniki medu, sadja, zelenjave, suhe robe in ostalega blaga. Močna volja in želja posameznikov je tako obrodila obilen sad. Širša družba je uvidela, da je tržnica potreba naše lokalne skupnosti, zato se je zgodil pomemben premik na občinski ravni. Sedajima tržnica že skorajdvele-tno tradicijo. Z njeno prisotnostjo v
našem okolju je veliko obiskovalcev spremenilo nakupovalne navade in sedaj kupujejo bolj zdravo in lokalno pridelano hrano ter različne izdelke domačih mojstrov. Pridelovalci in proizvajalci različnih pridelkov oz. izdelkov pa širijo svojo ponudbo, saj je v občini Ivančna Gorica še veliko neuporabljenega znanja in izkušenj, ki lahko izboljšajo kvaliteto bivanja naših občanov.
Da boste spoznali tudi tisti del naše zgodbe, ki se za pultom na tržnici ne vidi, se bo v naslednjih številkah časopisa Klasje s svojo poslovno vizijo predstavil po en ponudnik iz občine Ivančna Gorica.
V imenu ponudnikov tržnice Ivančna Gorica pripravili Jožica Ostanek in Marija Erjavec
Govedorejci na ekskurziji v Avstriji
Konec januarja smo se kmetje, združeni v Govedorejskem društvu Stična, na povabilo KZ Lenart, odpravili na strokovno ekskurzijo, in sicer smo si ogledali proizvodnjo silirnih dodatkov v firmi SCHAUMAN-LACTOSAN v okolici Gradca v Avstriji. Tehnološko dovršena tovarna zaposluje le 65 visoko usposobljenih delavcev, pokriva pa tržišče Avstrije, Nemčije in Švice. Njihova prodaja iz leta v leto strmo narašča, v Sloveniji pa jih zastopa Kmetijska zadruga Lenart. Od ideje, do današnje proizvodnje pa je minilo le dobrih 10 let vztrajnega in strogo specializiranega raziskovalnega in razvojnega dela, ki se zdaj odraža v velikem povpraševanju po njihovih proizvodih.
enim letom so v hlev postavili molznega robota, kar jih je stalo 120.000 evrov. Molzni robot pomolze krave brez prisotnosti človeka, in sicer tiste z več mleka molze štirikrat na dan, one z manj pa dvakrat. Proces je popolnoma avtomatiziran in traja 24 ur na dan, se pravi neprekinjeno. Če je krava bolna, to robot ugotovi ob molži in tako mleko odvede v drugo posodo, istočasno pa pokliče gospodarja na prenosni telefon in ga obvesti o problemu pri molži, da lahko kmet ustrezno ukrepa. Nekajproblemov so imeli z navajanjem krav na robotsko molžo, vendar pa se je 90 % krav v 14 dneh navadilo na to in sedaj teh problemov ni več.
Seveda se ob tako različnih pozitivnih primerih v sosednji Avstriji človek vpraša, kako Avstrijci lahko, mi pa ne moremo? Ker sem malo samokritičen, vzrok slabega stanja pri nas najprej iščem pri sebi. Vendar pa mislim, da mi preprosti kmetje nismo kaj do-
sti drugačni od Avstrijcev. Bistvena razlika pa je v vodstvenih strukturah na vseh nivojih. Naši najprej gledajo na sebe in sebi dobro posteljejo, očitno pa Avstrijci dajejo prednost skupnemu interesu pred privatnim. Slednjega zagotovo ne morem trditi za našo KGZS.
Ko smo že pred desetletji z optimizmom hodili na podobne ekskurzije, smo pričakovali, kako bomo počasi po organiziranosti postali podobni našim severnim sosedom, celo, da bomo druga Švica, so nam govorili. Izbranci so se res prigrebli do »Švice«, večina pa je izgubila upanje in za v prihodnje bomo naše ekskurzije načrtovali le bolj na jug, saj nas tudi tam že dodobra prehitevajo. (Prispevek je v skladu z uredniško politiko prirejen za objavo).
Lojze Podobnik, kmet Dobrava pri Stični
Po nazorni predstavitvi in ogledu njihovih proizvodnih linij in laboratorijev so nas peljali še na bližnjo kmetijo, kjer uporabljajo njihove proizvode. Na kmetiji sredi vasi redijo okrog 80 govedi rjave pasme, od katerih je 45 krav molznic. Na drugi strani ograje ob silosu je otroški vrtec in stanovanjski blok, kar dokazuje, da farma v tem okolju ni moteča. Kakor nam je razložil mladi gospodar, njihove najboljše krave dajejo tudi 10 000 l mleka na laktacijo. Mleko dobijo plačano po 0.35 evra za liter, bike, ki jih vse zredijo doma, pa dobijo plačane po štiri evre za kilogram mesa. Pred
Aktiv podeželskih žena TD Zagradec je zelo dejaven
Aktiv podeželskih žena Zagradec je v kratkem času svojega delovanja pokazal, kaj žene in dekleta zmorejo. Sodelujejo pri vseh dogodkih v kraju in so polne načrtov.
Na Gregorjevo bo minilo leto dni, odkar je Turistično društvo Zagradec, na pobudo predsednika Slavka Blatnika, ustanovilo Aktiv podeželskih žena. V društvo so vključene žene in dekleta iz krajevne skupnosti Zagradec in bližnjih krajev. Aktiv se je prvič predstavil lani na Gregorjevem sejmu v Zagradcu. Na stojnici so ponujale domače izdelke, ki so jih ustvarile same. Svojo lanskoletno dejavnost so predstavile februarja na občnem zboru Turističnega društva. V aktivu je že 75 članic, predseduje pa mu Helena Žnidaršič. Poleg peciva, sladic in drugih dobrot iz domače peke žene izdelujejo ročno klekljane izdelke, domač nakit, glinene izdelke, pa tudi biološko izdelana toaletna mila.
Strokovno predavanje o obrezovanju sadnega drevja in okrasnih rastlin
V	soboto, 23. februarja, je bilo zvečer v Kulturnem domu v Zagradcu predavanje, na katerem je agronom Luka Kužnik iz Kluba Gaia nazorno predstavil pravilno obrezovanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Kljub sneženju in slabim voznim razmeram se je predavanja udeležilo petdeset obiskovalcev, ki so prisluhnili zanimivemu predavanju in praktični predstavitvi obrezovanja. Luka Kužnik je predstavil tudi nekaj novih bolj eksotičnih vrst grmičevja in rastlin, ki uspevajo v naših krajih. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev. V zahvalo je prejel izdelke sponzorja Marjana Mavra iz Štupnikovega mlina v Zagradcu. Predavanje je organiziral Aktiv podeželskih žena Zagradec.
Aktiv podeželskih žena na 20. Jurčičevemu pohodu
Aktiv podeželskih žena Zagradec je s svojo stojnico aktivno sodeloval na jubilejnem 20. pohodu po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. Stojnico si je poleg ivanškega župana ogledal tudi predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik in mnogi zadovoljni pohodniki. Na njej so predstavili reklamni material Krajevne skupnosti Zagradec ter mojstrovine izpod rok pridnih članic aktiva. Te so predstavile tudi značilno »kitnsko pogačo«, opremljeno z znakom »Prijetno domače« ter s simbolom 20. jubilejnega pohoda po Jurčičevi poti.
»Kitnska« pogača je izdelek žena s Kitnega Vrha, recept zanjo pa je skrivnost.
V	znak zahvale in dobrega sodelovanja je pogačo prejel tudi župan Dušan Str-nad.
Gregorjev sejem v Zagradcu
V	soboto tri dni pred Gregorjevim praznikom, sta Turistično društvo Zagradec in Kulturno društvo Zagradec letos že tretjič pripravili sejem domače obrti. Na njem so se predstavili rokodelci, pridelovalci in predelovalci sadja in zelenjave, izdelovalci medenih izdelkov ter ljubitelji že skoraj pozabljenih obrti.
Na sejmu se je poleg dvajsetih razstavljavcev iz KS Zagradec in bližnjih krajev predstavil tudi Aktiv podeželskih žena Zagradec z domačo kapljico, »kitnsko pogačo ter »breško zvezdačo«, to je s pogačo, oblikovano v zvezdo. Kljub dežju se je na ploščadi pred trgovino Kmetijske zadruge zbrala kar velika množica zadovoljnih obiskovalcev. Poleg župana Dušana Strnada so bili prisotni še predsednik OTZ Ivančna Gorica T Pavel Groznik ter podpredsednika zveze Miloš Šušteršič in Stanko Kralj. Ogledali so si stojnice in od nas odšli nasmejani z obljubo, da se še vrnejo.
Aktiv podeželskih žena Zagradec ima v svojem načrtu še veliko aktivnosti. Zagotovo bodo prikazale še marsikatero že pozabljeno dejavnost in navado iz časov naših dedov in babic.
Marjan Urbas
Javno komunalno podjetje Grosuplje sporoča
Obvestilo o praznjenju pretočnih in nepretočnih greznic in prevzemu blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v občini Ivančna Gorica
zilom ne bo moglo opraviti storitve, bomo praznjenje opravili z drugim
Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o. je, kot izvajalec javne službe, dolžno najmanj enkrat na tri leta odpeljati blato in komunalno odpadno vodo iz greznice in male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN). Dejavnost kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja opredeljuje Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12), Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 88/11) in Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje (Ur. l. RS št. 112/08, 1/08 in 118/08).
JKP Grosuplje bo redno praznjenje greznic in MKČN začelo izvajati spomladi 2013. Lastniki boste predhodno (vsaj 10 dni prej) pisno obveščeni o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode. Če bo dostop do greznice onemogočen in JKP Grosuplje s svojim specializiranim vo-
manjšim vozilom po dogovoru. Lastniki greznic in MKČN boste lahko enkrat prestavili najavljeni datum za obdobje, ki ne bo smelo biti daljše od treh mesecev. O takšni nameri bo moral lastnik greznice ali MKČN, pisno obvestiti JKP Grosuplje na obrazcu, ki bo del obvestila ali po telefonu (01/ 788 89 24 oz. 041 376 609) vsaj 2 dni pred začetkom opravljanja storitve. V primeru, da se na obvestilo ne boste odzvali in storitve ne bomo opravili, boste sankcionirani s strani pristojne inšpekcijske službe. V primeru, da se pojavi potreba po praznjenju greznice ali MKČN pogosteje kot na tri leta, so lastniki dolžni o tem obvestiti JKP Grosuplje in naročiti praznjenje na tel. 01/ 788 89 24 ali tako, da izpolnijo obrazec, ki se nahaja na spletni strani JKP Grosuplje pod rubriko »OBRAZCI« in ga pošljejo po elektronski pošti na naslov prevzemblata@jkpg.si. Praznjenje greznic in prevzem blata iz MKČN lahko na območju občine Ivančna Gorica opravi samo JKP Grosuplje. Nepooblaščenim izvajalcem ni dovoljeno praznjenje greznic in prevzemanje blata iz MKČN. JKP Grosuplje bo blato iz pretočnih greznic in MKČN, kot tudi komunalno odpadno
vodo iz nepretočnih greznic, ustrezno čistilo na komunalni čistilni napravi v Ivančni Gorici. Skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne 2013 - 2016, na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, bo izvajalec javne službe izčrpal 2/3 blata, drugo pa bo pustil v usedalniku. Preostala 1/3 blata bo služila kot osnova za takojšnje nadaljnje biološko razkrajanje organskih snovi, ki se v usedalniku blata izvajajo s pomočjo prisotnih mikroorganizmov.
Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode 2013-2016, na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je objavljen na spletni strani www. jkpg.si. V Programu je napisan načrt čiščenja greznic in MKČN po vaseh in občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, za tri leta vnaprej. V pripravi je nov Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre-polje, saj je namreč starega treba prilagoditi novi zakonodaji. Do sprejema novega odloka pa veljajo trenutno veljavni odloki.
Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o.
Cena storitev za pretočne greznice in MKČN:
€/m3 (z vključenim DDV)	Grosuplje	Ivančna Gorica	Dobrepolje
Prevzem blata	17,44 €	13,02 €	19,45 €
Ravnanje z blatom	7,67 €	7,67 €	7,67 €
SKUPAJ 1 m3	25,11 €	20,69 €	27,13 €
Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih greznic in MKČN je prostornina usedalnika blata, merjena v m3, ki se določi ob prvem praznjenju. Prostornina usedalnika blata bo osnova za obračun naslednjih praznjenj.
PRETOČNE GREZNICE
Pretočna greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta običajno odvaja v okolje z infiltracijo v zemljo.
MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA
Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
•	s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5,
•	v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6,
•	v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,
•	z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
Lastniki MKČN morajo obvestiti JKP Grosuplje o začetku gradnje le-te, omogočiti pregled in prevzem MKČN pred zagonom in predati vso predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN. Ob tem bi radi poudarili, da lahko lastniki MKČN zaprosijo za znižanje plačila okoljske dajatve. Več informacij vam je na voljo na naši spletni strani www.jkpg. si pod rubriko »ODPADNA VODA«.
Cena storitev za nepretočno greznico:
Osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode v nepretočno greznico je količina porabljene pitne vode v enem mesecu, merjena v kubičnih metrih (m3) po stanju vodomera. V primeru, da je vodomer v okvari, se obračuna za čas okvare poraba na osnovi povprečne porabe v preteklem letu. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, je osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode v nepretočno greznico, število prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi. Pri tem se upošteva normirana dnevna poraba pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo. JKP Grosuplje mora v okviru javne službe, po predhodnem dogovoru z lastnikom, omogočiti redno praznjenje nepretočne greznice.
NEPRETOČNE GREZNICE
Nepretočna greznica je zgrajena kot neprepusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Kot dokaz neprepustnosti greznice mora uporabnik predložiti ustrezen certifikat proizvajalca greznice o neprepustnosti ali test vodotesnosti. Neprepustnost greznice se lahko dokazuje tudi z računi dosedanjih praznjenj, katerih količino odpeljane vode se mora smiselno ujemati z obdobjem in količino porabljene pitne vode.
Lastnik nepretočne greznice mora neprepustnost greznice dokazati v roku enega tedna po opravljeni storitvi. Vso dokumentacijo mora lastnik poslati na sedež JKP Grosuplje oziroma po elektronski pošti na prevzemblata@jkpg.si. V primeru, da tega ne stori, bomo greznico obravnavali kot pretočno.
Za vse podrobnejše informacije lahko obiščete našo spletno stran www.jkpg.si, nas pokličete ali pa nam pišete po elektronski pošti.
Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2013
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov:
	DATUM	NASELJE	ZBIRNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
sobota	06. 04. 2013	Temenica	Parkirišče pri trgovini	8.00 - 8.30 h
sobota	06. 04. 2013	Dob	Na avtobusni postaji	9.00 - 9.30 h
sobota sobota	06. 04. 2013 06. 04. 2013	Šentvid pri Stični Stična	Parkirišče pri trgovini Tuš Parkirišče pri samostanu	10.00 - 11.00 h 11.30 - 12.30 h
sobota sobota	06. 04. 2013 06. 04. 2013	Ivančna Gorica Višnja Gora	Parkirišče pri Zdravstvenem domu Parkirišče pri Cestnem podjetju	13.00 - 14.00 h 14.30 - 15.30 h
sobota	06. 04. 2013	Muljava	Parkirišče pred Kulturnim domom	16.00 - 17.00 h
ponedeljek	08. 04. 2013	Ambrus	Parkirišče pred družbenim domom	14.00 - 15.00 h
ponedeljek	08. 04. 2013	Zagradec	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	15.30 - 16.30 h
ponedeljek	08. 04. 2013	Krka	Parkirišče pri Gostišču Krka	17.00 - 18.00 h
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živo-srebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi, embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi in podobno.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev
Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in podjetjem ZEOS, organizirajo odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Ivančna Gorica, ki bo v soboto dne 20. 04. 2013.
Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu:
Sk.	ZBIRNO MESTO	NASELJA, KI ZAJEMAJO POSAMEZEN OKRAJ	ČAS POSTANKA
I.	AMBRUS - pred Kmetijsko zadrugo	Ambrus, Kal, Kamni Vrh, Primča vas, Brezovi Dol, Višnje, Bakrc,	7.30 - 8.00
	ZAGRADEC - pri šoli	Zagradec, Fužina, Češnjice, Tolčane, Valična vas, Breg, Velike in Male Reberce Kuželjevec, Grintovec, Dečja vas, Malo Globoko, Gabrovka, Kitni Vrh	8.15 - 8.45
	VELIKE LESE - pri cestni bazi	Velike Lese, Veliko Globoko, Marinča vas, Male Lese, Gabrovčec	9.00 - 9.30
	KRKA - parkirišče Rebolj	Krka, Podbukovje, Gradiček, Trebnja Gorica, Znojile, Krška vas, Laze nad Krko, Mali in Veliki	9.45 - 10.15
	MULJAVA - pred družbenim domom	Muljava, Potok, Velike in Male Vrhe, Oslica, Leščevje, Mevce, Velike in Male Kompolje, Sušica	10.30 - 11.00
	MLEŠČEVO - pri ekološkem otoku	Mleščevo, Veliko Črnelo, Mrzlo Polje, Gorenja vas, Malo Črnelo, Bojanji Vrh, Škrjanče	11.15 - 11.30
	HRASTOV DOL - sredi vasi	Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica, Male Pece, Rdeči Kal, Sad	12.00 - 12.15
	DOB - na avtobusni postaji	Dob, Sela pri Dobu, Podboršt, Pokojnica, Boga vas, Breg pri Dobu, Škoflje	12.30 - 13.00
	RADOHOVA VAS - na železniški postaji	Radohova vas, Pluska, Grm, Selo pri Radohovi vasi	13.15 - 13.45
	VRH NAD VIŠNJO GORO - pri gasilskem domu	Vrh nad Višnjo Goro, Leskovec, Zgornje Brezovo, Sela nad Višnjo Goro	14.15 - 14.30
II.	SOBRAČE - pri gasilskem domu	Sobrače, Pusti Javor, Vrh nad Sobračam, Sela pri Sobračah, Radanja vas	7.30 - 7.45
	TEMENICA - pri trgovini	Temenica, Bukovica, Čagošče, Debeli hrib, Pungert, Male in Velike Dole, Šentjurje, Bratnice, Breg, Dolenja vas, Praproče	8.00 - 8.30
	ŠENTPAVEL - pri trgovini Agrograd	Šentpavel, Zaboršt, Mandrga, spodnji del Velikih Češnjic	8.45 - 9.00
	ŠENTVID PRI STIČNI - pri gasilskem domu	Šentvid pri Stični, Sv. Rok, Pristavlja vas, Glogovica, Velike Pece, Artiža vas, Butale	9.15 - 9.45
	PETRUŠNA VAS - pri ekološkem otoku	Petrušnja vas, Velike Češnjice, Veliki in Mali Kal	10.00 - 10.15
	METNAJ - pri gasilskem domu	Metnaj, Poljane, Obolno, Debeče, Mala Goričica, Mekinje, Pristava, Dobrava	10.30 - 10.45
	STIČNA - na glavni avtobusni postaji	Stična, Vir pri Stični, Griže, Mala Dobrava, Gaberje	11.00 - 11.30
	IVANČNA GORICA -Studenec pri avtobusni postaji	Ivančna Gorica, Vrhpolje	11.45 - 12.00
	IVANČNA GORICA - pri nogometnem igrišču	Ivančna Gorica	12.15 - 12.45
	STRANSKA VAS - pri ekološkem otoku (pod viaduktom)	Malo Hudo, Spodnja in Zgornja Draga	13.00 - 13.15
	VIŠNJA GORA - na železniški postaji	Višnja Gora, Velika Dobrava, Peščenik, Spodnje Brezovo	13.30 - 14.00
	KRIŠKA VAS - pri gasilskem domu	Kriška vas, Nova vas, Pristava, Zavrtače, Peščenik	14.15 - 14.30
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo:
1.	Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd.
2.	Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd.
3.	Monitorji, televizorji.
4.	Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,...), telefoni, radijski sprejemniki, ipd.
5.	Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd.
Vso odpadno električno in elektronsko opremo je treba na dan odvoza ob določenem času pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivajo, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali.
Občina Ivančna Gorica, Javno komunalno podjetje Grosuplje in podjetje ZEOS
16. koncert Pesem preprostih ljudi privabil rekordno število obiskovalcev
V petek, 22. februarja, je v Ivančni Gorici potekal že 16. koncert Pesem preprostih ljudi, ki ga vsako leto uspešno organizira Radio Zeleni val. Že drugo leto zaporedoma je koncert potekal v športni dvorani OŠ Stična, ki jo je kljub močnemu sneženju obiskalo krepko preko dva tisoč poslušalcev in ljubiteljev slovenske narodno-zabavne glasbe.
sambel Modrijani, Ansambel Gama, Ansambel Vrt, Ansambel Roka Žlindre, Ansambel Fantje z vasi, Ansambel Kolovrat, Ansambel Pogum, Ansambel Popotniki, Ansambel Bitenc, Ansambel Povratniki ter na koncu še Ansambel Rubin in Marjan Novina. Zaradi zdravstvenih razlogov se koncerta niso uspeli udeležiti člani Ansambla Fantje izpod Rogle.
Publiko je najbolj navdušil Ansambel Pogum
Nabito polna športna dvorana v Ivančni Gorici kljub obilnemu sneženju
Uvodno besedo je Ksenija Rebeka Matkovič, voditeljica torkove oddaje Pesem preprostih ljudi na Radiu Zeleni val, dala županu Občine Ivančna Gorica Dušanu Strnadu, ki je v nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se je v Ivančni Gorici zbralo tako veliko število obiskovalcev. Zaželel jim je prijetno poslušanje ta čas enih naj-
boljših narodno-zabavnih ansamblov v Sloveniji, obenem pa jih povabil, da našo občino obiščejo tudi ob prihajajočem jubilejnem 20. Pohodu po Jurčičevi poti.
Na odru so se ta večer zvrstili zmagovalci vseh dvanajstih mesečnih glasovanj za vižo meseca v oddaji Pesem preprostih ljudi, in sicer An-
Lubčka mi je dala v izvedbi Ansambla Roka Žlindre je bila zmagovalna skladba po mnenju strokovne žirije
Gostja večera Natalija Verboten
Največ glasov za naj vižo leta po izboru publike je prejel Ansambel Pogum in njihova skladba Nocojboš spet sama. Po izboru strokovne komisije, ki so jo letos sestavljali odlična vokalistka in violinistka v Ansamblu Donačka, Barbara Žerjav, glasbenik Dejan Bojič in Peter Fink, poznan kot vodja Ansambla Petra Finka in odličen avtor čutnih valčkov, pa je bila izbrana za naj vižo leta 2012 skladba Lubčka mi je dala, v izvedbi Ansambla Roka Žlindre.
Večer so popestrili voditelj Tone Ko-šmrlj s humorističnimi vložki, gosta Natalija Verboten in Dejan Vunjak, Orkester harmonikarjev Pustotnik ter plesalci Folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični.
Gašper Stopar
Valentinov pohod na Korinj
Letošnja zima nam ni prizanašala s snegom, pravzaprav je svoje zobe pokazala ravno, ko smo že pričakovali pomlad. V mrazu in snegu nas je tudi letos doseglo povabilo na Valentinov pohod na Korinj. Letošnji je bil že enajsti po vrsti in strinjali se boste, da se je pohodniku težko odreči srečanju s prijatelji na zavidljivih 731 m nadmorske višine. Kakih 180 ljubiteljev hoje v naravi se nas je podalo na pot od Krke proti najvišjemu hribu v naši občini. Hodili smo v večjih in manjših skupinah, nekateri v razgretem pogovoru, drugi v miru in sebi ljubemu ritmu. Pot je dolga približno dve uri in vodi od Krke, mimo Brinja, skozi Laze na Korinj.
Gostoljubnost Korinjcev je že pregovorna. V gasilskem domu so nas pričakali s toplo pijačo in z domačim, sladkim okrepčilom. Zaigrala je harmonika in z njo naše razpoloženje. Od tu nas je pot vodila na Ciganov vrh oz. Ko-rinjski hrib. Ni nam bilo treba gaziti v visok sneg, pričakala nas je udobna, široka gaz, speljana vse do vrha. In ni je bilo lahko narediti.
Na vrhu pa veselje, občutek zmagoslavja, vsi napori po-
zabljeni. Ob velikem kresu, ki je razsvetljeval okolico, je bilo slišati tiho pesem, poezijo, vzniklo v domači duši in Zdravljico v čast domovini.
Tako je tudi letos tradicionalni Valentinov pohod ob vsej adrenalinski intenzivnosti, ki jo pohodnik doživlja, ko se skozi sneg in mraz prebija na vrh, zlasti in predvsem zgodba o požrtvovalnosti in trudu ljudi, ki prebivajo ob vznožju Ciganovega vrha. To je tudi zgodba o gostoljubju ljudi s Korinja.
za Kulturno društvo Gledališče Krka, Franc Koželj
FOLKLORNA SKUPINA STIČNA
prireja že
8. FOLKLORNI VEČER
ki bo v soboto, 13. aprila 2013, ob 20. uri, v Kulturnem domu Stična.
Gostje večera: Folklorna skupina KD Miško Kranjec iz Velike Polane pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče.
Preživite ljudski večer v družbi s FS Stična!
Vabljeni!
SAMOSTANSKA VRTNARIJA STIČNA VABI
Pomladno sonce nas s svojimi žarki vabi, da si olepšamo okolico s cvetjem in gredice zasadimo z domačo zelenjavo. V naši vrtnariji se zavedamo, kako pomembno je, da imamo na vrtu tudi nekaj doma pridelane zelenjave. Zato smo vam pripravili kvaliteten asortiment in izbor:
•	Seme priznanega nemškega dobavitelja,
•	Zelenjavne sadike (solatnic, kapusnic ...)
•	Kvaliteten zemeljski substrat (50 litrov in 25 litrov) iz predelanega domačega konjskega gnoja
BALKONSKO CVETJE z novostmi 2013
V drugi polovici aprila:
•	Domača zelišča in dišavnice vzgojene brez uporabe pesticidov
•	Sadike domačih sort paradižnika in paprike
•	Sadike cepljene zelenjave (paradižnika, paprike, jajčevca, lubenice, melone .
NE POZABITE, DA SO ROŽICE in ZELENJAVA VZGOJENE V VAŠEM KRAJU, PRILAGOJENE NAŠIM PODNEBNIM RAZMERAM.
Vabljeni v SAMOSTANSKO vrtnarijo v STIČNI, več o ponudbi na www.sitik.si Telefon: 01 7877-630, e-pošta: vrtnarija.sitik@siol.net
Mladina PGD Stična aktivna tudi v zimskih mesecih
V okviru delovanja mladinske komisije PGD Stična smo v mesecu februarju izvedli kar nekaj zanimivih dejavnosti in tako popestrili redne celoletne gasilske vaje mladine. Utrinke o dogajanju v našem društvu pa si oglejte na naši spletni strani www.pgdsticna.si.
Preizkus znanja za preventivno bro-
nasto značko ''Preprečujemo požare'' Pri gasilskih vajah smo se decembra začeli pripravljati na preizkus znanja za preventivno bronasto značko. Na vajah so nam mentorji predstavili vsa vprašanja s pomočjo powerpoint predstavitve in tudi praktičnim prikazom, skupaj pa smo tudi ponavljali. Dobili smo tudi vprašanja, da smo se doma učili.
8. februarja 2013 smo se zbrali v gasilskem domu, kjer sta nam predsednik in poveljnik društva kot člana komisije, razdelila teste z vprašanji. Na voljo smo imeli 45 minut. Testi niso bili težki, zato smo jih rešili v kratkem času. Po testih smo šli v malo dvorano, kjer smo se igrali z baloni, jih okraševali in pripravljali za pustno rajanje, igrali namizni nogomet ter čakali na rezultate. Vseh 37 pionirjev in mladincev je uspešno pridobilo značko, nekateri tudi z dodatnim ustnim zagovorom. Preverjanje znanje je spremljal tudi predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič, ki nam je povedal tudi nekaj spodbudnih besed.
Diana Rezelj, pionirka PGD Stična
Pustno rajanje
V soboto, 9. februarja 2013, se je v prostorih PGD Stična odvijalo pusto-vanje. Imeli smo okrašeno dvorano polno balonov, glasbo, seveda vsi smo bili maškare, mentorji pa so poskrbeli, da smo se zabavali s plesom in igranjem. Pustne zabave pa se ni udeležila samo mladina, ampak tudi nekatere članice in člani, ki so se prav tako zavrteli po plesišču. Na začetku smo pokazali svoje plesne sposobnosti nato pa smo se igrali glasbene stole. Bilo je zelo zabavno. Po plesanju in igranju so se vse maškare predstavile pred komisijo. Vsaka maškara je povedala, kaj predstavlja, nato pa še zaplesala ali zapela. Vse pustne maske v dvorani so bile izvirne (kuharica, Harry Potter, babica in dedek, indijanka, policist in zapornik, pirat, piflarka, ...). Medtem, ko je komisija odločala o zmagovalcu za najboljšo posamezno in skupinsko masko, smo se zabavali na plesišču. Kmalu je napočil čas razglasitve in vsi smo nestrpno čakali rezultate. Zmagovalci so prijeli priznanje, simbolno nagrado in vsak svojo lento. Po podelitvi smo se še malo posladkali in fo -
Udeleženci pustovanja tografirali ter z nasmehom na obrazu veseli odšli domov. Tega pustovanje zagotovo ne bo nihče pozabil.
Aleša Palčič, mladinka PGD Stična
1. zbor mladih
V petek, 22. februarja 2013, je v dvorani gasilskega doma v Stični potekal 1. zbor mladih gasilcev PGD Stična. Najprej je mlade gasilce domačega društva pozdravil predsednik društva Jure Strmole ter predlagal člane delovnega predsedstva, verifikacijsko komisijo, zapisnikarico ter overova-telja, ki so jih udeleženci zbora z dvigovanjem rok potrdili. Nekaj spodbudnih besed je mladim namenil tudi poveljnik domačega društva Janez Kastelic.
Volitvam organov zbora mladih je sledilo poročilo, program dela in finančni načrt Mladinske komisije PGD Stična, ki ga je podala Neža Strmole, zatem pa so mladi sami predstavili poročilo pionirjev, mladincev in po-
Dobitniki preventivne bronaste značke
Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira zdravstveno letovanje šolskih otrok v starosti od 6 do 15 let na Debelem rtiču v času od 22. 7. do 31. 7. 2013.
Število mest je omejeno, zato bodo imeli prednost tisti, ki pogosteje obolevajo, o čemer bomo odločali na osnovi mnenja otrokovih izbranih zdravnikov. Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi ali na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli ali oddajo na OZRK Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 10. 05. 2013.
Ekonomsko ceno letovanja bomo tudi letos poravnali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, proračunov Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter prispevka staršev. Starši bodo plačali razliko do polne cene, kar znaša 110,00 €.
Otroci, ki jim bo letovanje odobreno, bodo dobili na dom položnice v juniju, prispevek staršev pa bo treba nakazati do 18. 06. 2013.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 01 7811-630 ali 051 380-351 ali na e-naslovu: grosuplje.ozrk@ ozrks.si.
Območno združenje Rdečega križa Grosuplje
Podelitev priznanj in plaket krvodajalcem
V četrtek, 7. februarja, je v naši krajevni organizaciji Rdečega križa potekala vsakoletna podelitev priznanj in plaket zvestim krvodajalcem, ki so kri darovali več kot 5-krat.
ročilo o Gasilskem vikendu 2012, ki je potekal med poletnimi počitnicami v Sečovljah. Predsednik delovnega predsedstva je razglasil nove člane, ''novopečene'' mladinke in mladinci pa so imeli še svečano zaprisego. Sledila je še izvolitev delegatov za občni zbor PGD Stična, izbrani delegatki sta bili zadolženi tudi za glasbeno točko. Predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič in predsednik PGD Stična Jure Strmole, sta pionirjem in mladincem podelila priznanja in značke za opravljeni gasilski veščini plavalec in kurir ter za opravljeno bronasto preventivno značko. Spregovorila sta še nekaj besed in poudarila predvsem velik pomen mladine za prihodnost delovanja gasilskega društva in gasilstva nasploh. Po koncu so se vsi udeleženci prvega zbora mladih lahko še malo posladkali.
Blaž Mohorčič
Priznanje za 40-krat darovano kri je prejela Marija Blatnik Podelitev je sledila po kratkem kulturnem programu, v katerem so nastopili Pevci ljudskih pesmi Studenček in gospa Darinka Kavšek, ki je na predvečer kulturnega praznika pripravila recitacijo Železna cesta. Plakete in priznanja sta podeljevala predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat in podpredsednica KO RK Ivančna Gorica Janja Košler Štagar.
Priznanja in plakete so prejeli: 5-krat darovana kri GREGOR TRONTELJ, 10-krat darovana kri BORUT DEMEC, LUDVIK KOŠČAK, ROK GORENČIČ, PRIMOŽ KEPEC, SEBASTJAN KLEMENČIČ, BOŠTJAN RAVNIKAR, DARINKA ŠKRABEC, 15-krat darovana kri NEVENKA KOCJANČIČ, ROBERTO PAVLIČ, 20-krat darovana kri MARKO HROVAT, 25-krat darovana kri MATEJKA ŠUŠTERŠIČ, 30-krat darovana kri MARJETA PEKOLJ in kar 40-krat darovana kri MARIJA BLATNIK. Žal se podelitve udeleži zelo malo krvodajalcev, zato bomo poskusili drugo leto izvesti podelitev ob kakšni drugi prireditvi v organizaciji KO RK-a. Vsem krvodajalcem se iskreno zahvaljujemo za njihovo humano dejanje.
Stanka Pajk, KO RK Ivančna Gorica
Zahvala
Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica se zahvaljuje PGD Ivančna Gorica in njihovim članom za nesebično pomoč pri prevozih hrane iz Grosuplja za potrebe naših krajanov. Za izkazano pomoč se zahvaljujejo tudi Pevci ljudskih pesmi Studenček.
KO RK Ivančna Gorica
-----	PINt
	jB \ „,-4,4-
	
	
	
	
7. februarja so našo občino obiskali kurenti iz društva Korant Petovio s Ptuja, ki na Dolenjsko prihajajo že vrsto let. V sklopu letošnjega praznovanja Pusta in 30. letnice delovanja njihovega društva so obiskali tudi Ivančno Gorico in nastopili pred šolskim centrom. Otrokom iz vrtca, šolarjem in dijakom ter ravnateljema so zaželeli vse dobro, županu uspešno županovanje, vse skupaj pa povabili na 53. tradicionalno Kurentova-nje na Ptuju. (Gašper Stopar)
Občni zbor Društva upokojencev Ivančna Gorica
Člani Društva upokojencev Ivančna Gorica smo se že sestali na letnem občnem zboru. Lani smo bili uspešni in tudi načrti so obširni. Razveselili smo se, ker se je našega zbora udeležil tudi župan Dušan Strnad ter povedal, da je naša občina uvrščena v Svetovno mrežo starosti prijaznih občin.
Slišali smo poročila o delu društva, ki združuje skoraj 700 članov, vse od Ambrusa, Zagradca do Ivančne Gorice. Aktivnosti minulega leta so potekale z organizacijo kvalitetnih ekskurzij, z medsebojno skrbjo po programu Starejši za starejše in na športnem področju. Srečujemo se tudi na koordinacijskih srečanjih upokojenskih društev nekdanjih treh občin.
Poti ekskurzije v Makedonijo in Albanijo ter letošnja v Bolgarijo vodijo tudi po republikah nekdanje skupne države. Tudi zato so bili nekateri, ki
so obudili svoje spomine, še bolj navdušeni.
Športniki, ki delujejo na področju pikada, šaha, balinanja in pohodni-štva, so bili prav tako uspešni. Ženska ekipa pikada je dosegla prvo mesto na regijskem tekmovanju in bila uvrščena na državno tekmovanje, kjer je dosegla solidno mesto. Anica Kastelic se je uvrstila na 14. mesto. Pohodniki so tudi v minulem letu opravili zgledno število pohodov. Pozornost in skrb do starejših izvajamo z obiski po projektu Starejši za starejše za boljše življenje doma.
Klub CODELLI in TD Grča
organizirata
Pomladansko »kurblanje« starodobnikov na Lučarjevem Kalu
v soboto, dne 13. aprila 2013, z začetkom ob 12. uri, pri koči TD Grča na Lučarjevem Kalu.
V	Turističnem društvu Grča z Lučarjevega Kala in Klubu ljubiteljev starodobnih vozil Codelli Ljubljana letos že četrtič združujemo moči pri organizaciji spomladanskega »kurblanja« starodobnikov na Lučarjevem Kalu. Poleg popularizacije varovanja in ohranjanja tehnične dediščine želimo udeležencem prikazati tudi okoliške kraje z vidika promocije kulturne dediščine in lokalnega turizma. V okviru srečanja tako tudi letos pripravljamo kratko raziskovanje okolice v obliki zabavnega dolenjskega relija.
Program:	Zbiranje udeležencev	11.30 - 12.00
Raziskovanje okolice in njene dediščine (»Dolenjski rejli«) 12.15 - 14.45 Druženje ob žaru in pivu ter tekmovanje v
metanju gume in zabijanju žebljev	15.00 - ...
V	primeru slabega vremena je pripravljen tudi nadomestni program z zanimivim predavanjem o tehnični dediščini v okoliških krajih.
Vabljeni lastniki starodobnih vozil, da se pripeljejo s svojimi staro-dobniki - avtomobili in motorji, posebej pa so dobrodošli tudi stari traktorji - in seveda vsi, ki jih starodobniki zanimajo. Pred kočo je rezerviran parkirni prostor za starodobnike.
Udeležba je brezplačna (razen stroška hrane in pijače - vsak po svojih željah) in brez obveznosti, a na lastno odgovornost!
Vabljeni!
KS Metnaj
Vas vabi na
XIII. VIRIDIN POHOD
ki bo na Velikonočni ponedeljek, 1. 4. 2013 s pričet-kom med 8.00 in 8.30 uro v Mekinjah nad Stično.
Neobvezna prijavnina, ki se plača na startu, znaša 8 EUR, kar vključuje majico, pijačo in malico. Pot je dolga okoli 16 km in nas pelje skozi vseh 10 vasi KS Metnaj.
Pohod je poimenovan po prebivalki Pristave nad Stično, Viridi Visconti.
Gospa s Pristave, Virida Visconti, je po svoji smrti podarila cekine za izgradnjo samostana Stična. Tako nam pravi anekdota. Živela je v lovskem gradiču na Pristavi, kamor se je preselila po moževi smrti. Na griču se sedaj nahaja cerkev sv. Lamberta.
Vabljeni vsi, ki imate radi naravo in uživate v hoji!
Šentviški mladi pritrkovalci
V občini aktivno deluje tudi svet za starosti prijazno občino. Pohvalna je tudi zavzetost občine do izgradnje medgeneracijskih centrov. V Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični bodo že letos začeli starejšim občanom nuditi pomoč na domu.
S članstvom v društvu starejši skrbimo za svoje zdravje, aktivno življenje, druženje in medsebojno pomoč. S povabilom v obširno dejavnost in v programe izobraževanja je članstvo v društvu vabljivo za vse upokojence.
Milena Zaletel
Pritrkavanje ima v naših krajih močno in dolgo tradiciji. Nekoč so verjetno pritrkavali na vsaki podružnici, ker pa znanja niso prenašali na mladi rod, se je ta običaj skoraj opustil. V župniji Šentvid pri Stični se predvsem po zaslugi družine Bijec, ta običaj lepo oživlja. Danes imamo kar nekaj skupin oziroma generacij pritrkovalcev, ki jih vodi in usmerja Jože Mehle. Najmlajša skupina so srednješolci, ki pridno vadijo, se udeležujejo tekmovanj in srečanj, ki jih organizira Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev in nekatera pritrkovalska društva. Kot nam je poznano, je pritrkavanje vezano bolj na vesele dogodke, zato ubrane melodije iz zvonika poslušamo po delopustu pred prazničnim dnevom, ali uro pred slovesnostjo. Naši pritrkovalci malokrat vadijo v zvoniku, kajti na razpolago imajo miniaturne zvonove. To je pet čisto pravih zvonov, ki se lahko razstavijo z ogrodja in prenesejo v prostor, tako, da lahko nastopajo z njimi tudi na raznih prireditvah in koncertih.
Obiskali so tudi že več domov za starejše, in sicer: Grosuplje, Loški Potok, Videm - Dobropolje, Tisje - Črni Potok, Trebnje, Šmihel - Novo mesto, Metlika in Črnomelj. To so domovi v naši okolici in tudi malo širše. Fantje pritrkovalci znajo prisluhniti zvoku zvonov in iz njih zvabiti prijetne melodije in ravno te glasove so želeli prenesti tudi starejšim, ki bivajo v domovih za starejše. Njim je zven zvona prijeten spomin na domači kraj, ali pa na mlada leta, ko so morda lahko tudi sami skočili v zvonik in kakšno »udarili«.
Skupino mlajših ali manj mlajših pritrkovalcev v naši okolici lahko redno videvamo na raznih prireditvah, predvsem vsako leto pri maši na letališču v Šentvidu, na Karitasovem koncertu v Šentvidu, obiskali so domala vse zvonike v župniji in tudi širši okolici.
Upamo lahko, da pritrkovalska strast ne bo popustila in da bomo še naprej imeli na razpolago mentorje in tudi učence, ki bodo običaj in znanje pritrkavanja prenašali na mlajši rod. Poslušalci oziroma občudovalci, pa jim bodimo hvaležni, pocukajmo jih za rokav in jim povejmo kakšno spodbudno in zahvalno besedo.
Ja, lisička, ki je na fotografiji je bila pred kratkim (v sredini marca!) utrgana nekje pod Gradiščem. Našla jo je gospa Cirila Kastelic iz Malih Češnjic, ki se je ob redkih spomladanskih žarkih namenila nabrati prvi letošnji teloh. Potem pa presenečenje, ki kaže kako nepredvidljiva je narava. Gospe Cirili kakor tudi vsem drugim ljubiteljem narave želimo, da bi bila letošnja gobarska sezona nadvse uspešna! (mš)
Nudimo storitve z gradbenimi stroji in druge gradbene storitve
Bager goseničar 22t izkopi, rušenje objektov, meloraeijska dela
Milli bager izkopi dvorišč in dovoznih poti
RovokopaČ izkopi, mešanje betona
Kiper kamion prevoz peska, zemlje, kamna za škarpe in večjih skal za zložbe
Prevoz gradbenih strojev in traktorjev
HOTOPROM
Ureditev dvorišč Izdelava odvodnjavanja Polaganje robnikov Asfaltiranje in tlakovanje
Ugodne cene,
za brezplačno ponudbo pokličite na 041 649 657

Iz Objema, društva za kakovost življenja
V društvu Objem delamo naprej in že končujemo lani začeti tečaj »STA-RAJMO SE TREZNI«. Po metodiki in priročniku Inštituta dr. Antona Trste-njaka smo na 23. srečanju na temo »Dejavnost, ki dela moje življenje še posebej lepo, ali vsaj znosnejše« zaključili ta tečaj, ki je namenjen srednji in starejši generaciji. Naslov sam po sebi nepoznavalca njegove vsebine kaj lahko navede na misel: »Alkohol, alkohol!«, vendar to ni to! Staranje je pač proces, proti kateremu za zdaj ni nihče imun. Je proces, ki se ga ni treba bati, če pa ga človek ignorira, si lahko s tem naredi presneto »medvedjo uslugo«. Padci v starosti so le eden od pojavov, ki so za človeka pogosto usodni. Dejstvo, da se staramo, mora človek brezpogojno sprejeti. Sprijazniti se mora z življenjem, kot ga lahko še živi in s tem, da ne more početi stvari tako, kot jih je v mladih letih. Z leti telesne in miselne sposobnosti počasi pešajo in slabijo, člo-
vek pa mora svoje aktivnosti in želje temu tudi prilagoditi. Trma tukaj prav nič ne pomaga. Človek mora najti kak nov izziv, si zamisliti nove cilje in vsebine in nazadnje tudi mora biti pripravljen, da bo betežnost, ko bo potrkala na njegova vrata, prijazno sprejel kot usodo svojega življenja. Za človeka je mnogo lažje, če lahko svoje strahove in skrbi deli še s kom. Prav to možnost nudijo naši tečaji. To so enkratne priložnosti. Na njih se udeleženci dobivajo enkrat tedensko, praviloma po dve uri. Vsak dobi svoj priročnik, ki vsebuje bogata strokovna dognanja in priporočila. Pogovori tečejo v krogu, voditelja pa usmerjata in spodbujata aktivnost skupine in tudi posameznika. To je socialno učenje. Udeleženci izmenjujejo svoje izkušnje in spoznanja, oblikujejo nove ugotovitve, se medsebojno podpirajo, do slabih navad pa ustvarjajo kritično razdaljo. Gre za pristno in prisrčno druženje, ki vsakemu daje
možnost, da se odpre in pove tisto, kar misli. Vsak s svojo pripovedjo bogati druge. Že na začetku vsakega tečaja se udeleženci zavežejo k molčečnosti. O vsebinah in govoru na tečaju nihče nikoli in nikjer ne govori. Druženje teče po načelu: »PRIJETNO
-	KORISTNO«.
Naslednji tečaj: OBVLADOVANJE KRVNEGA TLAKA (začetek 27. marec
-	16 srečanj, s poletnim odmorom)
Vabimo vse občanke in občane, ki jih naše dejavnosti in aktivnosti zanimajo, da se nam pridružijo tudi kot člani! Vse, ki bi se želeli vključiti v delo in aktivnosti vabimo, da se nam javite po e-pošti na naslov drustvo.ob-jem@gmail.com ali po telefonu 031 585-333 ali 031 817-902. Vrata društva Objem so vedno odprta za nove obiskovalce in člane ter pobude in dejavnosti, ki spodbujajo kakovost življenja. Dobrodošli!
Nikolaj Erjavec
Pisanice, pisanice
V pričakovanju velikonočnih praznikov potekajo priprave na praznovanje že kar tradicionalno, v ljudeh živi neko pričakovanje. To je čas največjega krščanskega praznika, navzven pa ga poznamo po šunki, pirhih, hrenu, potici in drugih dobrotah.
Zaradi velikega odziva smo letos v društvu Objem ponovno organizirali delavnico »Izdelovanje pisanic«, ki so sicer značilnost Bele krajine. Morali smo organizirati kar dve polni skupini za 30 udeležencev, in sicer iz kar treh starostnih generacij, saj je bila najmlajša udeleženka stara pet let, najstarejši pa skoraj sedemdeset. Ker tečejo še drugi programi in aktivnosti, žal nismo mogli organizirati še več skupin, toliko je bilo zanimanja. Delavnico je vodil gospod Marjan Štukelj, po rodu Belokranjec, sedaj pa naš občan. Zagretosti za delo ni manjkalo ne najmlajšima Pii in Mimi, pa tudi najstarejše je delo močno »potegnilo«. Ker »pisal« za nanašanje voska ni bilo na trgu, nas je rešil Vojko tako, da jih je izdelal kar v svoji domači delavnici. Udeleženci smo vanje pridno tlačili čebelji vosek in ga greli na sveči. Na jajcih, ki jih je predhodno pridno izpihoval Ivo, so se že pokazale prve poteze novih mojstrov in kot bi trenil, je minil predviden čas (2 uri) prvega dne in že so se jajca potapljala v rdeči barvi. Bilo jih je polno vedro, okrog 100.
Drugi dan so udeležence čakala na
pladnjih rdeča jajca. Joj, avtorji so jih komajprepoznali in že so zagorele spet svečke, najmlajši so začeli prepevati, pritegnili so jim še starejši. V prijetnem vzdušju so na jajcih nastajale nove poteze in podobe, Marjan pa je pripravil novo vedro črne barve, kamor so se jajca spet potopila. Naslednji dan smo jajca osušili in dali v razgreto pečico. Vosek se je začel topiti, svetleče podobe pa so se začele kazati in svetiti. Sledilo je pazljivo nežno brisanje in loščenje. Na žalost se pogosto zgodi, da kakšno
krhko jajce tudi popusti in se zdrobi. Ob koncu smo kot vedno iskali svoje izdelke in se jih iskreno veselili. Čudovito, prečudovito, saj je bila ena pi-sanica lepša od druge. Na koncu smo pisanicam zavezali še volnene vrvice in cofke in delavnica je bila končana. Ob odhodu je bilo skoraj v en glas rečeno: »Drugo leto se spet vidimo na pisanicah!« Seveda, zakaj pa ne, če je bilo tako prijetno, pa tudi vsi smo bili ponosni na svoje izdelke.
Nikolaj Erjavec
Kranjca spremljali tudi na Češkem
Tokrat se nam zopet oglašajo naši neumorni športni navdušenci, ljubitelji smučarskih skokov in poletov, ki so si v začetku februarju ogledali tekmi za svetovni pokal v češkem Harrachovu. Gre za navijaško skupino skakalca Roberta Kranjca iz naše občine, ki ga vsaj nekajkrat na leto spremlja na tekmah po Evropi, običajno v Zakopanah na Poljskem in nemškem Oberstdorfu, letos pa so obiskali tudi Češko.
Kot pričajo fotografije, so se imeli odlično, zlasti na račun dobre družbe in seveda odličnih rezultatov. Naši navijači so se lahko srečali tudi z drugimi člani slovenske reprezentance in trenersko ekipo, zadovoljstva pa ni manjkalo, saj je bil Robert Kranjec v dveh tekmah drugi in četrti, Jurij Tepeš je bil tretji in Peter Prevc peti. Zaključek sezone v naši Planici pa je že pred vrati in prepričani smo, da vas ne bo malo, ki se boste letos podali pod Ponce. (Matej Šteh).
Prešernov pohod 2013
Veterani OZVVS Grosuplje - pohodniki, smo se 8. februarja ob šestih zjutraj, na prelep zimski dan zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali na tradicionalni Prešernov pohod v Radovljico. Zbralo se nas je 20. Vsi smo bili dobre volje že navsezgodaj, saj nas je tudi tokrat s svojo harmoniko zabaval naš harmonikar Lojze Kralj.
Malo po 7. uri zjutraj smo prispeli v Radovljico, v prostore Srednje gostinske šole, kjer so nas gostoljubni organizatorji - OZVVS Zgornja Gorenjska - pogostili s čajem, kavo in drugimi okrepčili. Pred pričetkom pohoda nas je pozdravil še predsednik OZVVS Zgornja Gorenjska g. Kosel in nam zaželel prijetno hojo. Dobre volje smo se odpravili na pot, ki je bila tokrat res prijetna, vreme je bilo lepo, kot naročeno, uživali pa smo tudi v prelepem razgledu, posebej na našo najvišjo goro Triglav.
Tako smo prispeli na Bled, kjer smo se okrepčali s čajem in sendviči, nato pa smo se odpravili pred Prešernov spomenik, kjer je bila proslava. Organizatorji so pripravili lep program, sodelovali so šolarji, zapel pa je tudi veteranski pevski zbor. Pozdravila sta nas župan občine Bled Janez Fajfar in predsednik ZVVS Ladislav Lipič, ki je poudaril, da moramo veterani v teh, za vse težkih časih, še bolj aktivno delovati in utrjevati domovinsko zavest in ponos. Odpravili smo se naprej in okrog poldneva prispeli v Vrbo. Ogledali smo si Prešernovo rojstno hišo in cerkvico svetega Marka ter se tudi udeležili tradicionalne proslave. V Vrbi so nas čakali avtobusi in nas odpeljali v Radovljico, kjer nas je v prostorih Srednje gostinske šole čakala okusna malica, ki so jo pripravili dijaki šole.
Naš izlet se je počasi iztekal, lepo je bilo. Poslovili smo se od gostoljubnih organizatorjev in od drugih pohodnikov, veteranov. Vseh skupaj se nas je letos zbralo več kot 400. Prišli bomo tudi prihodnje leto.
Jelka Janežič
Ima Šentvid novi občinski center za odlaganje odpadkov?
V Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični se soočamo s prav posebnimi problemi glede ločevanja odpadkov na našem pokopališču. Kot vse kaže, je naše pokopališče postalo novi občinski center odlaganja odpadkov in to v zabojnike namenjene pokopališkim odpadkom. Že nekaj časa namenjamo pozornosti vsebini, ki je v zabojnikih, tako so bili pred kratkim v zabojnikih za organske odpadke avtomobilski odbijači, razni gradbeni odpadki, mešani komunalni odpadki, embalaža ..., skratka skoraj vse razen organskih odpadkov s pokopališča.
Zato se sedaj obračamo na vas, spoštovani krajani in tudi občani, da se malo zamislimo vsi skupaj in začnemo odlagati odpadke tja, kamor sodijo. V naši občini ima skoraj vsako gospodinjstvo vsaj dva, nekatera tudi že tri zabojnike za ločevanje odpadkov, poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke, še zabojnik za embalažo, ter nekatera gospodinjstva tudi že zabojnike za organske odpadke. Krajane, ki smo jih videli, da odlagajo neprimerne odpadke v zabojnike na pokopališču, smo obvestili in opozorili, da tega ne počno več, kajti v nasprotnem primeru bomo prisiljeni zabojnike opremiti z videonadzorom in nato podatke posredovati ustreznim inšpekcijskim službam, le te pa bodo primerno ukrepale. Med odpadki pa smo našli tudi odrezke od pokojnin in položnic, tako da je pot do kršiteljev in evidentiranja neodgovornega ravnanja dokaj preprosta. Naš namen ni, da bi s tem prispevkom vnašali slabo voljo med ljudi, toda, ker tako ravnanje nekaterih opažamo že kar nekaj časa, pač ne moremo ostati ravnodušni. Naredimo skupaj nekaj tudi za urejenost naših pokopališč in okolice, v kateri živimo. Krajevna skupnost Šentvid pri Stični letos načrtuje tudi ureditev in asfaltiranje površin pri stari mrliški vežici, kjer so sedaj že nameščeni zabojniki za pokopališke odpadke. Druge odpadke pa odlagajmo tja, kamor sodijo.
Matjaž Kastelic, Svet KS Šentvid pri Stični
Sobrače
Temenica
marec 2013
ZAGRADEC
številka 2
Krajevne skupnosti
-1-7
Praznovanje godu
svete Bakhite v Ivančni Gorici
V župniji Ivančna Gorica smo letos 8. februarja prvič slovesno obhajali god sv. Jožefine Bakhite, katere relikvije imamo v župniji. Praznovanje se je začelo ob šestih zvečer, ko smo pred izpostavljenim Jezusom molili za upanje, ki osvobaja posameznike in narod. Sv. mašo je ob somaševa-nju domačega župnika Jurija Zadnika in msgr. Igorja Luzarja daroval dekan, župnik v Grosupljem, Janez Šket. Pri maši je sodeloval domači mešani pevski zbor in birmanci, nagovoril pa nas je g. Mirco iz Schia. Kako je župnija dobila relikvije? Ob romanju v Schio marca lani, kjer je svetnica pokopana, je župnik Jurij Za-dnik zaprosil za njene relikvije. Uradno smo jih prejeli iz rok upokojenega nadškofa Urana na god sv. Jožefa, 19. marca 2012. Relikvije so zemeljske stvari, ki so ostale po svetnikovi smrti. Lahko gre za del telesa ali predmeta oz. oblačila, ki ga je svetnik uporabljal. Glede na to kakšne so relikvije, jim lahko določimo stopnjo. Relikvije sv. Bakhite so primarne relikvije, saj gre za del njenega telesa; natančneje za delček kosti. Češčenje relikvij je
bilo v krščanstvu navzoče že od vsega začetka, ko so shranjevali posmrtne ostanke mučencev in se na obletnice njihovih smrti pri njih zbirali. Relikvije svetnikov so kasneje polagali v oltarje in v 6. stoletju ni bilo oltarja,
PD ŠENTVID PRI STIČNI
v sodelovanju z ZDRAVSTVENIM DOMOM IVANČNA GORICA
pričenja z akcijo

VZPONI NA GRADIŠČE 2013 ZA POHODNIKE
Pohodniška akcija bo potekala od 1. 4. 2013 do 31. 10. 2013.
V tem času je možno opraviti kar 214 vzponov, dnevno pa šteje samo eden. Vpis bo potekal v Lavričevi koči od 1. aprila dalje, kjer dobite evidenčno številko in kartonček. V akcijo se lahko vključite kadarkoli. Med akcijo bodo potekale razne aktivnosti, kot so: test hoje, tehtanja, meritve krvnega tlaka ...
Če želite spremeniti način življenja ali storiti kaj zase, imate lepo priložnost, da to sedaj storite.
Vse informacije dobite v Lavričevi koči na Gradišču, na tel. št. 041 456-914 (Sonja) ali Facebook strani: Lavričeva koča Gradišče.
ki relikvij ne bi vseboval. Češčenje relikvij nas na poseben način poveže s svetnikom, obenem pa nas spomni, da je vsak svetnik človek, ki je v času svojega življenja izpolnjeval Božjo voljo in tako vsak izmed nas lahko stopi na isto pot evangeljske popolnosti. Gospod Mirco je v nagovoru predstavil težko življenje svete Jožefine Bakhite. V mladosti so jo večkrat prodali kot sužnjo in jo mučili, dokler je ni kupil italijanski konzul in jo odpeljal v Italijo. Tu je spoznala Kristusa in vse njeno preganjanje, mučenje in trpljenje je v trenutku dobilo smisel. Spoznala je, da je vse, kar je doživela del Božjega načrta. »Svetnica upanja«, kakor jo je v svoji okrožnici imenoval prejšnji papež Benedikt XVI., je bila sposobna videti Boga v vseh ljudeh, ki jih je srečala, in v vseh dogodkih. G. Micko je omenil tudi njeno t. i. duhovno oporoko, v kateri je zaobjeta vsa veličina te svetnice. Zapisala je namreč: »Če bi lahko srečala svoje mučitelje, tiste, ki so grdo ravnali z menoj, bi pokleknila pred njimi in jim poljubila roke in noge. Če jih ne bi srečala, ne bi nikoli spoznala Jezusa Kristusa in ne bi postala kristjanka.« Pred svojo smrtjo je dejala, da odhaja s tega sveta z dvema kovčkoma: v prvem se nahajajo njeni grehi, v drugem pa neskončne zasluge Jezusa Kristusa. Mirco je na koncu v eni besedi povzel življenje vseh svetnikov in ta beseda je: »Ljubezen.« Na koncu maše je g. Šket blagoslovil podobo svete Bakhite, ki jo je naslikal akademski slikar Tomaž Perko, ter relikviarij, v katerem počivajo svetni-čine relikvije. Sledil je še blagoslov z relikvijami. Slika in relikvije so dobile stalno mesto v kapeli Sv. Duha v Ivančni Gorici.
Primož Meglič
Za Belo nedeljo na Gradišče
Na Belo nedeljo 7. aprila krajani podružnične cerkve sv. Miklavža na Gradišču vabijo na žegnanje.
Sv. maša bo ob 10. uri, po maši druženje. Vabljeni!
Zahvala
Iskrena hvala vsem gasilcem PGD Šentvid pri Stični in PGD Stična, ki so se odzvali na pomoč pri gašenju požara naše stanovanjske hiše.
Hvala tudi vsem ljudem, ki so kakorkoli pomagali v tej nesreči in nam nudili pomoč.
Družina Pate, Šentvid pri Stični
ZD Ivančna Gorica,
organizira
TEST HITRE HOJE na 2 km,
ki bo soboto, 20. 4. 2013, od 9.00 - 12.00 ure, na športnem igrišču OŠ Stična (poleg šolskega centra Stična).
Pridite športno oblečeni in obuti in z veliko dobre volje. V primeru dežja test hitre hoje odpade.
V spomin
Jožica Simonič Kunej, dr. dent. med.
(18. 7. 1946 - 31. 12. 2012)
V prvih sončnih januarskih dneh je odšla na večno pot naša ljuba Jožica Simonič Ku-nej, dr. dent. med. Zapustila nas je nenadoma, prezgodaj, tiho in mirno. Na njeno zadnjo pot so jo, kot si je želela, pospremili le najožji družinski člani. Z njenim odhodom se je pri nas vseh ustvaril občutek, da je z njo odšel velik del sveta znanstvenikov, intelektualcev, strokovnjakov, ljudi, ki z veliko znanja, strokovnosti in s polno strasti opravljajo svoje delo in ga imajo radi.
Kako naj se od nje poslovimo mi, ki nam je bila sodelavka, prijateljica, ki nam je vsem nesebično podajala svojo vedrino, skromnost ter nas obdajala s svojim šarmom in inteligentnim humorjem. S svojo prepoznavno držo je dajala vtis odmerjene, tenkočutne osebe, ki je s svojim vedenjem in poslanstvom, ki ga je opravljala zvesto, strokovno, vdano, z veliko dozo discipline zaznamovala ne samo svoj rojstni Šentvid pri Stični, temveč tudi širšo okolico.
Zavedala se je, da svet, v katerem živimo, ni enostaven in se veliko ljudi skozenj težko prebija. S svojimi dejanji je želela pomagati čim več ljudem, da bi živeli bolj zdravo, polno in mirneje. Njen pristop do pacientov je bil vedno iskren, sproščen, pomirjajoč, prijazen, resnično je imela občutek za sočloveka. V njenih besedah smo vedno začutili prijetnega in modrega sogovornika, zaradi česar smo vsi imeli radi njene nasvete, ki se niso nanašali le na stroko, temveč na najrazličnejše življenjske probleme.
Sedaj, ko je ni več med nami, občutimo praznino ...
Samevajo njena hiša, vrt, njene ljube živali. Njena družina, soprog, sin in hči, preživljajo težke in žalostne trenutke. Zberite moči in nadaljujte vse njene zamisli, njene ideje in ljubite življenje, kot ga je imela rada ona.
Jožica Simonič Kunej, dr. dent. med. se je rodila leta 1946 v Žibercah pri Gornji Radgoni. Do 13. leta starosti je živela pri mami v Šentvidu pri Stični, potem se je preselila k očetu v Maribor. Tu je končala osnovno šolo in gimnazijo. Nadaljevala je študij na dentistični šoli v Mariboru. Želela je še več, zato se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani na oddelek za stomatologijo in študij uspešno končala 26. 5. 1972. Strokovni izpit je opravila 5. 10. 1973, potem se je 22. 11. 1973 zaposlila v ZD Novo mesto, v šolski zobni ambulanti v Dolenjskih Toplicah, kjer je ostala do leta 1976. V tem času se je poročila in rodila hčer in sina. Leta 1976 je začela z delom v polivalentni zobni ambulanti v Žužemberku. Vedno je imela željo priti bližje svojemu domu v Šentvidu, zato je 1. marca 1978 prišla v polivalentno zobno ambulanto v Zagradec. Leta 1983 je vpisala še dvo-semesterski podiplomski študij iz otroškega in preventivnega zobozdravstva ter ga tudi uspešno končala. Želja po delu v bližini doma jo je leta 1987 pripeljala v odraslo zobno ambulanto v ZD Ivančna Gorica in tu je ostala vse do upokojitve 5. 12. 2005.
Te naše besede napisane o Jožici Simonič Kunej, dr.dent.med. naj ostanejo naš poslednji stisk roke z njo, s katerim se od nje poslavljamo kot sodelavci in prijatelji.
Sodelavci ZD Ivančna Gorica
Na obisku pri »konkurenci
«
V	petek, 22. februarja, so se učenci interesne dejavnosti šolski radio z vlakom odpravili v dolenjsko prestolnico. Novo mesto jih je pričakalo s snežinkami v zraku, na uredništvu Dolenjskega lista pa jih je prijazno sprejela odgovorna urednica Jožica Dorniž. Predstavila jim je svoje delo, delo časopisnih novinarjev in nastajanje časopisa. Odgovarjala je na zvedava vprašanja učencev, orisala svetle strani in pasti medijskega sveta ter podala nekaj uporabnih nasvetov za uspešno šolsko novinarsko delo. Ko se je skupini pridružila še radijska novinarka Studia D Marjana Kavšek, so se nova spoznanja smiselno zaokrožila. Šolski radijci so z veseljem prisluhnili tudi njej, z navdušenjem pa so pripovedovali o delu na šolskem radiu.
V	nadaljevanju popoldneva so vzeli pot pod noge in se odpravili na drugo stran mesta. Premražene jih je toplo sprejel studio Radia Krka. Modera-torka Saša Jerele in tehnik Tomaž Slapšak sta jih takoj »posvojila« in jih povabila v tok radijskega dogajanja. Učenci so sodelovali v programu, na koncu pa so se strinjali, da govoriti
v eter niti ni tako lahko, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Ko se je na vratih studia pojavila še vsem znana novinarska figura Robert Erjavec, se je vzdušje med šolskimi radijci naravnalo na še radovednejše frekvence. V sproščenem vzdušju so kramljali z radijskim novinarjem, vprašanj kar ni zmanjkalo, ura pa je tekla nekoliko hitreje kot sicer. Ob koncu prijetnega
druženja smo obisk ovekovečili še s skupinsko fotografijo. Na poti domov so imeli šolski radijci precej dela; v pogovoru so urejali vtise ter izmenjali ideje za preživljanje zasluženih zimskih počitnic.
Katja Šuštar, mentorica šolskega radia OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
SREDNJEŠOLSKI ŠPORT
Nogometaši dobri, strelci še boljši
V začetku februarja smo se športniki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice udeležili dveh regijskih tekmovanj. Najprej so se dolenjskega področnega tekmovanja udeležili nogometaši. V Novo mesto smo odpotovali z velikimi željami, nazaj smo se vrnili z mešanimi občutki in z rezultatom, ki nas ni zadovoljil. Gledano realno smo bili uvrščeni v najtežjo predtekmovalno skupino, v kateri smo kljub zelo dobrim igram iztržili en tesen poraz in en neodločen rezultat. To nam je na koncu prineslo le končno 7. mesto, a občutek, da smo bili konkurenčni prav vsaki ekipi na tekmovanju. V prvi tekmi predtek-movanja smo po zelo izenačeni tekmi v končnici izgubili z ekipo Gimnazije Krško z 1:3, v drugi tekmi pa igrali z ekipo ETRŠ Brežice 3:3. Za našo ekipo so igrali: Sašo Germ (vratar), Miha Babič, Mark Lesjak, Martin Grošelj, Gašper Marinovič, Matej Mirt (ti so nosili glavno breme), Tomaž Eržen, Miha Jevnikar, Sinan Biba, Jaka Mestnik, Pedro Rezelj, Klemen Steklačič
in Žan Žefran. Zmagovalka turnirja je bila ekipa Gimnazije Litija. Nekaj dni kasneje so se trije naši dijaki: Vid Muhadžič, Matic Škrajnar in Lenart Kastelic ter dijakinja Janja Perovšek udeležili tekmovanja v streljanju z zračno puško za osrednjo slovensko regijo. Tekmovanje je bilo na strelišču Rakovnik v Ljubljani, naši dijaki pa so se zelo dobro odrezali. Janja Perovšek je bila med 13 dekleti na zelo dobrem 6. mestu, dijaki pa
so osvojili naslednja mesta: Vid Muhadžič je bil 5., Matic Škrajnar je bil 9., Lenart Kastelic pa 10. Tekmovanja se je udeležilo 13 dijakov. Ekipno pa so naši trije dijaki osvojili odlično 2. mesto.
Na finalno državno tekmovanje se je kot povabljenka organizatorjev uvrstila naša dijakinja Janja Perovšek in želimo ji veliko uspeha.
Simon Bregar
Studentski klub GROS aktivno tudi v letu 2013
S študentskim klubom Groš smo z novo izvoljenim upravnim odborom
stopili v novo leto. Trudimo se za čim večjo pestrost aktivnosti, ki jih lahko
V spomin
Anton Slana
(29. 9. 1933-25. 2. 2013)
Bila je sobota, 2. marca 2013, ko smo se zbrali ob lepi krški cerkvi. Sončno vreme je nagradilo številne pohodnike po Jurčičevi poti. In prav ob tem kulturnem dogodku smo se sodelavci, prijatelji, sosedje in domači še zadnjič poslovili od dolgoletnega ravnatelja OŠ Stična, gospoda Toneta Slane.
V	enem svojih življenjepisov, ki jih je hranil v skrbno urejeni osebni dokumentaciji, je zapisal: »Rojen sem bil v revni kmečki družini v Velikih Lesah pri Krki. Leta 1946 sem pričel s študijem na gimnaziji v Kočevju (op. bil pri teti), Stični in Ljubljani. Maturiral sem l. 1954. Dve leti sem nato študiral na Višji pedagoški šoli, odšel na odsluženje vojaškega roka ter se nato zaposlil na OŠ Kostanjevica na Krki ...«.
V	svojih življenjepisih navaja, da je čutil posebno veselje za prosvetnega delavca. To so čutili tudi njegovi prvi učenci s Kostanjevice, ki so se po 50-ih letih zbrali in povabili svojega razrednika Toneta Slano. Srečali so v Dobrepolju, kjer službuje kot župnik tudi eden njegovih učencev, gospod Franci Škulj. Le-ta in še gospod Jože Pacek sta počastila spomin na razrednika s somaševanjem na pogrebni maši na Krki.
V	času službovanja na Kostanjevici si je ustvaril družino. Imel je sina Tomaža in Mirana. A življenje mu ni prizanašalo. V prometni nesreči je izgubil ženo in ostal sam s sinovoma.
Na OŠ Stična je prišel kot učitelj slovenskega jezika in srbohrvaščine že leta 1962 in bil leta 1967 prvič imenovan za ravnatelja. Delo ravnatelja je opravljal še štiri mandatne dobe. V tem času je bilo v šolstvu mnogo sprememb, reorganizacij. OŠ Stična je postala centralna šola s podružnicami. Pouk je potekal v samostanskih prostorih. Ravnatelj Tone Slana si je skupaj z delavci šole, učenci in s krajani prizadeval za gradnjo nove šole, kar je prvič omenjeno že v šolskem letu 1970/71. Gradnja pa je stekla šele v osemdesetih letih.
V	tem času si je ustvaril novo družino. Rodila se mu je hčerka Vesna, na katero je bil zelo navezan. Z ženo Ado sta ustvarila na Krki lep, topel dom, kjer so se zadnja leta, ko je bil v pokoju, radi ustavljali tako njegovi otroci kot tudi vnuki in vnukinje.
V	času službovanja je bil aktiven pri delu z mladino in v družbenopolitičnih organizacijah. Kot pedagoški vodja šole je ustvarjal v kolektivu prijetno vzdušje. Pod njegovim vodstvom smo sledili sodobnim učnim težnjam in uspešno sodelovali na številnih tekmovanjih na športnih, kulturnih in drugih področjih. Najpomembnejši kamen v mozaiku njegovega službovanja pa je prav gotovo izgradnja šolskega centra in selitev OŠ Stična v nove, svetle prostore.
Tako kot reka Krka šumi in teče dalje, bo tudi spomin na ravnatelja in sodelavca v naših srcih živel naprej.
Za OŠ Stična, Marinka Boljka
ponudimo članom. Kot že v prejšnjih letih organiziramo vse od športnih pa do kulturnih in izobraževalnih dejavnosti. Poleg tega z letošnjim letom članom nudimo tudi pestro ponudbo ugodnosti. Novosti letošnjega leta so predvsem na področju študentske prehrane in športnih aktivnosti, ki se še tako priležejo ob napornem in tudi manj napornem študiju. Člani sedaj lahko za tri evre zaužijejo odličen obrok v restavraciji Kongo in se nato odpravijo v fitnes center Optimum ali na jogo. Poleg tega se trudimo biti pozorni do svojih članov in ostalih prebivalcev iz območja Upravne enote Grosuplje.
Ob dnevu žena smo mimoidočim po-
V mesecu APRILU vam ob TORKIH in SREDAH nudimo super popust na striženje!
•	moško striženje za 5,50 evrov
•	žensko striženje za 7,50 evrov
Izkoristite ugodnost ob predhodnem naročilu na številki 041 588 812 ali 01 786 97 40.
NOVO-NOVO-NOVO: PODALJŠEVANJE LAS ZA VSE PRILOŽNOSTI ZDAJ V MESECU APRILU IN MAJU Z -10% POPUSTOM POSTANI DOLGOLASKA TUDI TI!!!
Bela orhidej'a frizerski salon, Stična 11a, 1295 Ivančna Gorica
klanjali rožice, za pusta pa so se srečneži, ki so se znašli na pravem mestu in ob pravem času lahko posladkali s slastnimi Groševimi krofi, razdelili smo jih kar 300. Organizirali smo tradicionalno pustovanje v klubu GROŠ. Dijaki zadnjih letnikov so imeli spoznavni večer, glasbo je vrtel DJ, nato pa je nastopila skupina Napellus z rock izvedbo poljudnih pesmi. Člani upravnega odbora smo vam na voljo na uradnih urah ob ponedeljkih od 17. do 19. ure in ob sredah od 18. do 20. ure, v prostorih ŠK GROŠ, kjer se lahko prijavite na projekte, si zagotovite bon za fitnes, prehrano ali
pa kupite vstopnice za Kolosej, vse po zelo ugodnih cenah. Prav tako smo vedno odprti za kakršnekoli predloge s strani članov, saj bi želeli v prihodnje ponuditi še več. Navsezadnje smo tu za vas. Uroš Vodopivec, predsednik ŠK GROŠ
Breda Zupančič s. p.
VO^
VIRIDFK
-ANGLEŠČINA •NEMŠČINA
jezikovno izobraževanje, prevajanje in lutkarstvo
inštrukcije
tečaji prevajanje
11 llTl/E j izdelovanje. LU ■ l\t predstave, praznovanja
KVALITETNO. USPEŠNO. UGODNO!
I 051 267 117 breda.zupancic@gmail.com |
marec 2013
številka 2
Domoznanska galerija

Miroslav Lukan
(1875 - 1939)
DOKTOR PRAVA IN VELIKI ŽUPAN
Jakob Lukan, Miroslavov oče
Jakob Lukan (1842-1892) iz Hemca se je leta 1869 oženil z Rozalijo Treo (1849-1889) iz Male vasi. Istega leta je kupil gradič v Šentvidu pri Stični, takrat s številko 56, ki ga je bil med letoma 1810 in 1820 postavil Franc Dolenc, čigar hči Franca se je omožila z Ignacijem Milačem, ta pa je poslopje prodal Lukanu. Na Lukanovni je danes Center za zdravljenje bolezni otrok. Lukanovi otroci so bili Stanislav Filip Jakob (1870-?), Adolf (1872-1879), Pavlina Rozalija (1874-1874), Friderik Miroslav (1875-1939), Henrik (1878-?) in Roza Marija (1882-?).
Jakob Lukan je bil okrajni zdravnik v Šentvidu pri Stični. Bil je tudi dejaven član krajevnega šolskega sveta in je domači šoli pomagal z denarnimi sredstvi - darili in knjigami za učence -, ter zastopnik v cestnem odboru Zatiškega skladovnega okraja. Bil je znan kot 'dober in postrežljiv zdravnik'. 29. junija 1892 je umrl za tifusom, s katerim se je bil okužil pri delu z bolnikom pri 'Škufcu' v Pristavlji vasi (danes Bivic). V Slovenskem narodu so zapisali, da za njim ni žaloval le »Zatiški okraj, nego tudi Trebanjski, Mokronoški, Velikolaški, deloma Ljubljanski, Litijski in Novomeški. Pokojnik je bil zdravnik povse spreten, blagega, ljubeznivega vedenja in menimo, da vsled te smrti zgubi posebno Dolenjska stran mnogo. Bil je vseskozi naroden ter se je za vsako narodno napredovanje potezal. Dolenjska ne pozabi ga nikdar! Spomin nanj upisan nam je globoko v srce. Vsi zdravniki kranjske dežele so ga čislali in Nj. Vel. cesar Franc Jožef odlikoval ga je leta 1880 za zasluge njegove z zlatim križcem.« Na zadnjo pot so ga pospremili otroci Stanislav, Miroslav in Roza, trije otroci in žena pa so bili umrli že pred njim.
Miroslav Lukan
promoviran pa je bil 6. februarja 1901 na gra-škem vseučilišču. Zaposlil se je kot praktikant pri Kranjski deželni vladi v Ljubljani in je leta 1913 postal njen tajnik. Med prvo svetovno vojno je opravljal delo civilnega uradnika ter komisarja v večjih krajih v Bosni in Srbiji. Leta 1916 je bil poklican v Postojno, kjer je bil postavljen za občinskega gerenta (predstojnika občinske uprave) in imenovan za komisarja za agrarne operacije na Notranjskem. V kraju je bil takrat sedež glavnega štaba avstro-ogrskega maršala Svetozarja Boroe-viča, vrhovnega poveljnika soške fronte, prvega in edinega nenemškega feldmaršala v avstro-ogr-skih oboroženih silah. Lukan je v Postojni ostal do konca vojne.



p^fB-tR^v—------ {/..//fr-., v
I t1"	---—.. S...... s- .
I ^Z^TZ ZT^fv'^

.m j

Miroslav je bil Jakobov in Rozalijin četrti otrok. Rodil se je 26. junija 1875 v Šentvidu pri Stični 56, po domače 'pri Kuncel', dan kasneje so ga krstili za Friderika. Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu, šolanje na višji stopnji je nadaljeval v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju, kjer je študiral pravo. Študij je končal z doktoratom leta 1900,
Del listine iz leta 1880 s podpisom Jakoba Lukana, last A. Krašovca
Po razpadu Habsburške monarhije je bila 29. oktobra 1918 razglašena Država Slo-vencev, Hrvatov in Srbov. Federalna enota Slovenija je dobila svojo prvo svobod-no in demokratično oblikovano narodno vlado, ki jo je dva dni kasneje v Ljubljani ustanovil Narodni svet. Imela je predsednika in dvanajst oddelkov, ki so jim načelova-li zastopniki vseh večjih slovenskih strank. Novi vladi se je priključil tudi dr. Lukan. Po njenem odloku je bil imenovan za vladnega tajnika in gerenta v Celju, kjer se je nemški živelj vse do konca trdovratno oklepal oblasti. Po odstopu članov občinskega odbora in nemškega župana dr. Jabor-negga je Narodni svet najprej prevzel vojaško in varnostno oblast, 6. novembra 1918 pa še civilno upravo. Za Celje je bil dan predaje mestne oblasti v slovenske roke pravi narodni praznik. Na množični manifestaciji se je zbralo okoli dvajset tisoč ljudi. Ob deseti uri dopoldan je zbrano množico z balkona magistrata nagovoril predsednik celjskega Narodnega sveta dr. Ernest Kalan, za njim pa še dr. Lukan, prevzemnik županskih in magistra-tnih poslov. Mestna uprava je dotlej uradovala v nemškem jeziku, ob tej priliki pa je nastal prvi uradni zapisnik v slovenščini. Z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije je 1. 12. 1918 nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Narodno vlado za Slovenijo je 20. 1. 1919 zamenjala Deželna vlada za Slovenijo, ki je bila odtlej povsem podrejena centrali v Beogradu. Dr. Lukan je bil leta 1919 imenovan za poverjenika za agrarne reforme. Gerentske posle je predal dr. Rudolfu Andrejki in se vrnil v Ljubljano. Dve
Lukan na balkonu celjskega magistrata ob leti pozneje je postal načelnik ministrstva za agrarno reformo, leta pa 1922 ljubljanski župan. Priključil se je Narodni radikalni stranki in ko je le-ta sestavila vlado in so bile organizirane velike županije, je bil marca 1923 imenovan za velikega župana ljubljanske oblasti. Na tem mestu je ostal do novembra 1923, ko je ministru za notranje zadeve naznanil svoj odstop in 'vsled obolelosti' zaprosil za upokojitev. Centralna vlada v Beogradu je bila sicer že dlje časa nezadovoljna z vodilni funkcionarji državne uprave v Sloveniji. Očitala jim je, da so s svojim poslovanjem in obnašanjem nevarno spodkopali ugled državne avtoritete. Lukanov odstop je bil sprejet takoj. Vse posle urada, mesto velikega župana in pokrajinskega namestnika je prevzel načelnik notranjega oddelka J. Kremenšek. Lukan je bil nekaj časa občinski svetnik, maja 1924 pa so ga upokojili. Z delom pa kljub upokojitvi ni prenehal. V listu Slovenec je dne 17. novembra 1925 razglasil, da odpira pisarno, kjer prevzema pravna zastopstva in intervencije v vseh strokah državne uprave, posreduje pri resnih poslih vsake vrste in daje informacije. V okviru pisarne posluje tudi davčni oddelek, pri katerem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki. V tem pogledu, pravi, ima dolgoletno in obsežno prakso. V letih 1931 do 1936 je bil honorarno zaposlen pri komisiji za agrarna vprašanja (agrarne operacije). Ukvarjal se je s komunalno politiko Ljubljane in bil tri leta član mestnega sveta. Sodeloval je v raznih odborih, bil je član upravnega odbora in kuratorija Delavski dom. Bil je tudi član Sokola in JNS - Jugoslovanske nacionalne stranke, državne politične stranke jugoslovanskih liberalcev, ki se je začela formirati po volitvah v Narodno skupščino novembra 1931, statut in program pa sta bila sprejeta na njenem prvem kongresu julija 1933. Program - podobno kot pred tem program Narodne radikalne stranke - je temeljil na idejah integralnega jugo-slovanstva in državnega unitarizma, centralistične oblasti.
Marca 1939 je bilo ustanovljeno posebno nepolitično društvo »Slovenska beseda« pod vodstvom dr. Dinka Puca, dr. Milana Koruna, dr. Janka Drnovška iz Maribora in dr. Miroslava Lukana. Predsednik društva, dr. Janko Köstl, je objavil kritiko JNS, ki naj bi jo bil zapeljal pohlep po oblasti, in poudaril, da društvo nima politično strankarskega, pač pa politično izobraževalni namen: zbirati in raziskovati namerava dejstva in pojave sodobnega gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja ter pospeševati ekonomsko in sociološko znanje. Društvo naj bi posameznike strokovno usposabljalo za pravilno razumevanje javnih vprašanj in za izvrševanje funkcij v javnem življenju. Nekaj mesecev po tej objavi, 23. avgusta
razglasitvi slovenske oblasti leta 1918 1939, je Miroslav Lukan umrl na domačem naslovu Pred Škofijo 15 v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah. Lukan je bil poročen z Vido, po rodu Ble-iweis-Trsteniško (7. 4. 1880 - 19. 1. 1964). Imela sta sina dr. Mitjo in hčerko Stano (9. 11. 1904 - 10. 2. 1991), poročeno Mušič. Bil je posestnik, pa tudi član Jamarske sekcije Slovenskega planinskega društva, Rdečega križa in odbornik Slovenskega lovskega društva, ki je bilo 16. oktobra 1907 ustanovljeno kot Slovenski lovski klub v Ljubljani. Sodeloval je tudi pri društvenem glasilu, katerega prva številka je izšla januarja 1910.
Tako kot njegov oče, ranocelnik Jakob, je tudi Miroslav s svojim ljubeznivim nastopom vsepovsod užival splošne simpatije. Skupaj s časnikarjem Nove dobe, ki je 25. avgusta 1939 obelodanil vest o njegovem odhodu s tega sveta, smemo tudi mi upravičeno vzklikniti: 'Časten mu spomin!'
Breda Zupančič
Viri:
Arhiv Centra za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični
Celjski magistrat: Besede z balkona. http:// www.muzej-nz-ce. si/fileadmin/files/Celj-ski_magistrat_-_Besede_z_balkona.pdf Cvetko Budkovič, 1992: Ljudska šola v Šentvidu pri Stični. Zbornik občine Grosuplje Janko Germadnik, 2005: Vodili so Celje : celjski župani, sekretarji in predsedniki v 20. stoletju. Celje: Osrednja knjižnica Jutro:dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 07.11.1923, 09.03.1939, 25.08.1939
Kmetijske in rokodelske novice, 07.02.1891, 16.02.1901
Ljubljanske Žale: nagrobnik družine Lukan Lukan Miroslav. http://www.knjiznica-ce-lje.si/cbl/slike/lukan-osebna.jpg Lukan Miroslav. http://www.knjiznica-ce-lje.si/cbl/dolgiOpis.asp?OsebeID=W7 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Šentvid pri Stični R (Geburt- und Tauf- Buch) 18611881 in Status animarum (Knjiga župlja-nov) 1792-1885 in 1810-1880 Slovenec: političen list za slovenski narod, 17.11.1925
Slovenski narod, 01.08.1880, 30.06.1892, 05.07.1892, 09.11.1918 M. Toš, 2010: Lovec 1910-2010. (Zgodovinski oris stoletnega sporočila), XCIII/1. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije. - Lovska--zveza.si
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Osebnosti mesta Ljubljane
Popravek
V prejšnji številki Klasja je pri objavi domoznanske galerije prišlo do tipkarske napake v naslovu in tako je bil pomotoma objavljen napačni priimek pravnika in politika Vilka Baltiča.
Kajuhovi češnjevi cvetovi z Glavanom
Dr. Mihael Glavan iz Stične, dolgoletni skrbnik osrednje nacionalne zbirke pisne kulturne dediščine kot vodja Rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je s poznavanjem fonda ustanove poskrbel za nove natise naše protestantike (Trubarjevih del od Katekizma do Hišne postile, Dalmatinove Biblije) in predstavil rokopisne ostaline naših klasikov, saj je raziskal poti izdaj od Prešernovih posameznih del, Cankarjeve Bele krizanteme, Gradnikove lirike, skrivnosti Josipa Vidmarja, pa novejših ustvarjalcev, od Kocbekovih Dnevnikov za posamezna leta in njegove poezije pa do s posebno zgodbo zaznamovanega Menartovega Dnevnika, če naštejemo le nekatere. Dr. Glavan v svoji raziskovalni vnemi sega na različna polja, nas pa danes zanima samo njegova posebna specialnost, saj nam v zadnjem času ponuja vrsto dokumentarnih biografij ob posameznih ponatisih klasičnih del. Na takšna potovanja po poteh avtorjev in njihovih stvaritev smo se ob njegovem trudu lahko podali z Jakličevo knjigo, s katero nam je približal čas in delo dobrepoljskega Frana Jakliča, se seznanjali s Kocbekovo predvojno in partizansko liriko, potovali proti večnemu življenju Gregorčičeve poezije z njegovo Zlato knjigo ali pa z Balantičevimi novimi zbirkami. V jubilejnem Trubarjevem letu je izdal Trubarjev album, s katerim smo se podajali za Trubarjem na romanja v več kot petdesetih poglavjih. V teh delih se je lotil življenjskih resničnosti avtorjev in del, njegova posebnost pa je, da se je potem s fotografom podal po njihovih poteh in združil preteklost s sedanjostjo in odkrival skrite in zastrte posameznosti, ki so pomembne za razumevanje njihovih usod in sintez.
Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja
Konec lanskega leta, na devetdesti rojstni dan pesnika Karla Destovni-ka Kajuha, 19. decembra, pa je bil v Mladinski knjigi v Ljubljani predsta-
vljen novi izbor njegovih pesmi, ki mu je dr. Glavan dodal esej o intimni in družbeni usodi pesnika Kajuha. Izboru je dodal uvod akademik dr. Matjaž Kmecl, pogovor pa je vodila urednica Nela Malečkar. V izboru z naslovom Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja -pesmi, ki jim čas ne more do živega in so že lirska klasika - nam dr. Mihael Glavan prinaša strnjena spoznanja in dopolnjena vedenja o pesnikovi usodi, ki jo nakazujejo verzi »Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo«. Dr. Glavan je dodano dokumentarno biografijo, temelječo na dosedanjih študijah, razdelil na segmente, v katerih zajame Kajuhovo sorodstveno zgodbo in okolje, v drugem dijaška leta in njegovo duhovno rast iz mladeniča v odraslost, v tretjem pa pesniški opus, ki ga podkrepi z odlomki iz pisem in pesmi. Opiše njegov konec in njegovo zgodovinsko in literarno prisotnost do danes ter zaključi: »Njegova pesem ni poziv k maščevanju, k boju v slogu »zob za zob in glavo za glavo«, namenjen zgolj rušenju starega sveta in prevzemu oblasti, ampak je tudi poziv k etični prenovi človeka, h gradnji socialno pravičnejšega in humanejšega reda, zato je ta »boj« tudi »sedanji«, aktualen in bo
V Ambrusu smo imeli Božič po Božiču
■v ■ -V
V Ambruški dolini smo si ob sneženem, mrzlem, tihem in božični koncert, ki je potekal domači zbori, mešani, moški božičnima pesmima.
Presenečenje večera je bil nastop tria MTV, zasedbe treh mladih glasbenikov, Vere Magdevske na violini, Tineta Beca na klavirju in Monike Hočevar na violončelu. Skupaj delujejo od septembra 2012, pri profesorju Tomažu Lorenzu v sklopu predmeta Komorna igra na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V tem kratkem času so imeli že veliko skupnih koncertov, decembra so na tekmovanju Ars nova v Italiji prejeli drugo nagrado in tudi posebno nagrado za izvedbo originalne skladbe Forgotten memories, ki jo je napisal pianist Tine Bec.
Na koncertu so nam zaigrali prvi in drugi stavek Divertimenta skladatelja Mozarta in prvi, drugi in tretji stavek Prvega klavirskega tria op. 24, ki ga je napisal Robert Muczyinski. Zaigrali pa so tudi nagrajeno skladbo Forgotten memories. Prijetno je bilo slišati klasično glasbo v Ambrusu, taki do-
godki so žal redki. Poslušalci so zavzeto prisluhnili vsaki skladbi in zdelo se je, da cerkev in ljudje dihajo skupaj z glasbo. Koncert je povezovala Špela Hočevar.
Vzporedno z glasbo pa smo lahko spremljali tudi božično zgodbo, ki sta jo lepo podajala mlada pripovedovalca, Aljaž Bavdek in Nika Novak. Svoje pripovedovanje sta zaključila takole:
■	■	Vil
Jurčičeva domačija na kulturnem bazarju v Ljubljani
Kulturni bazar je zasnovan kot oblika strokovnega usposabljanja za delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi, novost letošnjega bazarja pa je bil program za otroke in mladino in tako so bila vrata Cankarjevega doma široko odprta za vse, ki jih kultura zanima.
Na razstavnih prostorih v treh preddverjih Cankarjevega doma se je predstavilo 300 kulturnih ustanov iz vse Slovenije in ves dan je potekal bogat program, primeren za vse generacije.
JSKD RS nam je izkazal prijazno gostoljubje in nam namenil del svojega prostora.
tak tudi ostal, saj ne more biti nikoli končan.« (str. 177-178). Večji del njegove poezije ostaja med nami v svoji nadčasovnosti in trajni veljavnosti. Dr. Glavan je zbral vse dosedanje vedenje o Kajuhovi poti, obiskal kraje in pridobil pričevalce tedanjega časa. Opise podpira z zanimivostmi odnosov predstavljenih sopotnikov in sodelavcev ter z zgodbo o Kajuhovi ilegalni zbirki z naslovom Pesmi, ki je izšla v 38 izvodih, ohranjena pa sta le dva. Dodane so dosedanje zbirke in izbori Kajuhove poezije ter literatura o pesniku. Posebej je zanimiv dokument o opisu Kajuhovi smrti s prevodom vojaškega poročila. Svoji ljubljeni Silvi Ponikvar je Kajuh zapel tudi tisto o cvetoči češnjevi veji, jo zapisal v zvezek, ki ga je Silva v šatulji zakopala pod češnjo na vrtu in se je ohranil do danes. Iz verza »Samo en cvet, en češnjev cvet ...«, so cvetje s fotografijo upodobili na ovitku knjige.
A noben površen opis ne more nadomestiti dotika z navedeno knjigo in branja v trenutkih, ko smo sami s pesnikom. Knjiga je dosegljiva tudi v knjižnici v Ivančni Gorici.
Jurčičeva domačija, ki se uspešno ukvarja tudi s kulturno vzgojo ter prepoznava njen pomen za razvoj ustvarjalnega posameznika in družbe, se je predstavila z ustvarjalnimi delavnicami, ki jih sicer izvaja v poletnih mesecih. In spet so se kot odlične mentorice in ustvarjalke izkazale članice UTŽO Ivančna Gorica Joanna Zajac Slapničar, Adela Petan, Mara Podržaj, Zalka Svilar ter Tina Ježek, pridružil se jim je tudi Dore Južna. Predstavili so delavnice izdelovanja naprsnih lutk, punčk iz cunj, možica kopitljača - Krjavlja ter poslikave panjskih končnic. Za organizacijo in logistiko sta poskrbela Tatjana in Borut Lampret. Prijeten dogodek, kjer smo se vsi bogatili in hkrati promovirali Deželo desetega brata in prijazno domačo občino Ivančna Gorica.
Tatjana Lampret
Ob slovenskem kulturnem prazniku slovesno tudi v Zagradcu
Slovenski kulturni praznik so praznovali tudi v Zagradcu, kjer je potekala prireditev v organizaciji kulturnega društva in krajevne skupnosti, v programu so sodelovali tudi otroci iz vrtca in podružnične šole Zagradec. Prav pogum in kultura sta tista, ki sta Slovence vodila čez ves ta čas, da smo prišli do svoje države, da govorimo svoj jezik in smo ponosni na naše pesnike. S temi besedami je vse prisotne nagovoril podžupan Tomaž Smole. Ob tej priložnosti je povedal, da Občina aktivno dela tudi na projektu nove šole v Zagradcu. Takšna pridobitev bo zagotovo prispevala k še boljši vzgoji mladega rodu in nadaljnjemu kulturnemu razvoju Zagradca. Če bo dovolj finančnih sredstev, bi zagraški šolarji na nova vrata lahko potrkali že v letu 2014.
Drago Samec
koncu božične dobe privoščili glasbeno poslastico. V za-mirnem januarju ni bilo težko ustvariti pravega vzdušja za v nedeljo, 20. januarja. V cerkvi sv. Jerneja so nastopili vsi in otroški pevski zbor. Vsak zbor se je predstavil z dvema
»Dotaknila se jih je dobrota, ki se je širila med ljudmi in tisto veselje, ki je tako nalezljivo, kadar pomagaš in osrečiš. Naj bo božič vsak dan, da bomo znali videti, komu in kako lahko pomagamo in s tem širimo božjo ljubezen. Tako bo v naših srcih skozi celo leto lahko zvenela tista lepa: »Sveta noč, blažena noč«.«
Polona Hrovat, KD Ambrus
V programu so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Zagradec pod vodstvom Roberta Kohka, učenci Podružnične šole Zagradec in otroci vrtca Sonček iz Zagradca.
Gašper Stopar
Ivanški gledališčniki ob dnevu žena
V petek, 8. marca, so v ivanškem kulturnem domu člani gledališke skupine Petdopol Kulturnega društva Ivančna Gorica, priredili ponovitev komedije z naslovom Dohodnina. Predstava v režiji Marjane Hočevar je bila posvečena Dnevu žena.
Letošnja tradicionalna prireditev v marcu je bila za gledališče Petdopol že petnajsta po vrsti, in tudi letos so z dogodkom obeležili praznovanje dneva žena in prihajajočega materinskega dne. V ta namen je bila najnovejša predstava gledališke skupine brezplačno uprizorjena za vse obiskovalce, še posebej pa za obiskovalke. Predstavo si je ogledal tudi župan Dušan Strnad, ki je v uvodu nagovoril in čestital vsem obiskovalkam ob njihovem prazniku ter jim med drugim priznal, da bi bili moški brez njih bolj kot ne »izgubljeni«.
Predstava je sicer potekala tudi v okviru območnega Linhartovega srečanja in jo je spremljal dramski in filmski igralec ter lutkar, Gašper Jarni.
Gašper Stopar
Knjižnica Ivančna Gorica
LITERARNI VEČER
s pesnico in kantavtorico Katarina Ka-laba: Midva sva najin dom, bo v torek, 26. marca, ob 19. uri. Gre za pesnico, ki svoje pesmi med nastopi poje ob spremljavi na kitaro. Občinstvo navadno začara s svojo karizmo, saj je v življenju morala veliko prestati zaradi svoje slepote in drugih izgub. Kljub temu je ohranila optimizem in ljubezen. O njenih pesmih lahko preberemo naslednje: »Saj je vse v njih: spomini, molitve in bele noči, ki jih prinaša s svojih življenjskih in pesniških poti. Ne hodi naravnost, zato zasliši pesem tudi takrat, ko cvetica vzklije. Ubese-di jo, večkrat doda lastno melodijo in ob spremljavi kitare z zvonkim glasom zapoje tako, da ne veš, ali imaš pred seboj majhnega otroka, nemirno ptico ali zaradi mnogih življenjskih stisk s pesmijo pregnana obup in samotnost.«
POTOPISNI VEČER O JAKOBOVI PEŠPOTI
z Marjeto in Metodom Riglerjem bo v četrtek, 4.aprila., ob 19. uri. Vabljeni ste na prav poseben potopisni večer, na katerem vam bomo predstavili romarsko Jakobovo pešpot, in sicer slovenski del svetovno znane poti Camino. Nekateri so jo med dopustom že prehodili, prehodite jo lahko v devetih dneh, mogoče je to ideja tudi za vaš letošnji dopust ali pa boste izvedeli, kako lahko to storite po etapah med vikendi. Ideja je dobra in zanimiva tudi s finančnega vidika, saj ni stroškov za potovanje do Camina, duhovno doživetje med hojo imate lahko skoraj pred domačim pragom. Gosta bosta predstavila knjigo, v kateri je pot opisana, izvedeli boste, kako je pot označena, kje lahko prespite in kako je pot nastala. Pot vodi tudi skozi našo občino.
ZMAJEVSKA URA PRAVLJIC
bo spet v sredo ob 18. uri, in sicer 24. aprila. Ponovitev je na Krki, in sicer v
četrtek, 25. aprila, ob 18. uri. Rdeča nit ur pravljic so tokrat prigode zmajev iz naše ljudske zakladnice. Pripovedovanje pravljičarke poteka ob ilustriranju karikaturista Gabrijela Vr-hovca. Sprejemamo otroke od 6. leta starosti dalje. Prijavite se teden pred prireditvijo na tel. št. 787 81 21 ali osebno za izposojevalnim pultom. Na Krki prijava ni potrebna, so pa pravljice nekoliko zahtevnejše, zato so primerne za otroke, ki lahko držijo pozornost.
OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE IN PREDAVANJE NA TEMO »ČLOVEK IN ARHITEKTURA«
z univ. dipl. inž. arh.,dr. arhitekturnih znanosti, zaslužnim profesorjem Univerze v Ljubljani PETROM FISTROM bo v torek, 16. aprila, ob 19. uri. Peter Fister je rojen leta 1940 v Celju, diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, magisterij pridobil 1972 na Unescovem centru v Rimu, doktorat na FA 1974. 1966 in 1967 delal kot raziskovalec na Ecole fran?aise d'Athenes. 1967-1974 je bil konzervator arhitekt v Kranju, nato predavatelj na Fakulteti za arhitekturo in univerzah v Evropi. Z razstavo se bo predstavil tudi kot umetnik, na samem večeru ob otvoritvi pa spregovoril o nujni povezavi med naravo in arhitekturo ter pravem občutku za človekove arhitekturne posege.
BRALNI KLUB ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
bo zopet v torek, 2. aprila, ob 17. uri. S članicami in člani kluba se bomo pogovarjali o knjigi Frederica Beigbeder-ja: 2.999 SIT, s člani smo se dogovorile, da je možna tudi predstavitev poljubne biografije slovenskih avtorjev. Skupaj bomo izbrali tudi ime kluba.
DELAVNICA ZA SAMOPOMOČ: Predstavitev tehnike EFT: Tehnike za doseganje čustvene svobode bo v torek, 9. aprila, ob 19. uri.
Pika Rajnar, učiteljica matematike in certificirana predavateljica AAMET nam bo predstavila tehniko za boljše počutje. Pogosto čutimo strah pred prihodnostjo, spremembami, brezvoljnost, nemoč in utrujenost. Teh občutkov z nasvetom »Misli pozitivno!« ne moremo odpraviti. Predavateljica nam bo predstavila simpatično in nezahtevno tehniko (orodje), da bomo to odslej znali narediti zares. Delavnica je brezplačna, vstop prost.
FOTOKLEPETI
potekajo vsak tretji petek ob 19. uri, naslednji bo 19. aprila ob 19. uri. Vsi fotografski navdušenci ste vabljeni na klepetanje o tehničnih, filozofskih in umetniških debatah o fotografiranju. Vodita jih Andraž Celarc in Nejc Puš s temeljitim pregledom nad literaturo s tega področja. Udeleženci fotokle-petov bodo lahko tudi ustvarjali in se predstavili s svojimi najboljšimi izdelki na preglednih razstavah v knjižnici.
LIKOVNA RAZSTAVA DEJANA KRALJA: TO NI ART
Ogledate si jo lahko do 15. aprila v knjižnici v Ivančni Gorici. Dejan Kralj je domačin iz Malih Češnjic, rojen leta 1989. Po splošni gimnaziji v Ivančni Gorici sedaj počasi že končuje študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. O sebi pravi takole: »Zanimajo me digitalna umetnost, street art, stripi, animacija, skratka vse kar je vizualno in zanimivo. Uživam življenje, telesno odmiram, duhovno rastem in iščem delo. Resno pa ... razstave: Druga vsebina, Sokolski dom Novo mesto, Skrunilec zidov, Klub eMCe plac, Velenje, Razstava, MC Hiša Mladih, Ajdovščina, Likovna kolonija, Mahmoud Mokhtar Museum and Cultural Center, Kairo, Pekarna, Velenje, DK vs GA, Jalla Jalla Akc Metelkova, Ljubljana.« Tokratna razstava nosi naslov To ni art. Vabljeni.
Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17( 1295 Ivančna Gorica tel: 01 78Ä 90 70, faks; 01 78Ä 90 75 c-pošta: oi.ivancna.goricaOjskd.s www. j s k d. s i, www. k u Lt u ra - u stva r ja n j e. s i
Dvanajst pevskih skupin
■	v	m -V ■
iz naše občine
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica je tudi letos organiziral Območno revijo odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Revija je potekala v treh delih, in sicer od četrtka 14. februarja do sobote 16. februarja 2013.
V	petek, 15. februarja, je v avli OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični potekal drugi del letošnje območne revije odraslih pevskih zasedb. Že pred tem so se nekateri zbori predstavili v Grosuplju, naslednjega dne pa tudi v Dobrepolju. Skupaj pa se je predstavilo 30 pevskih zasedb z več kot 500 nastopajočimi pevci in pevkami. Revijo je strokovno spremljal slovenski skladatelj, zborovodja in glasbeni motivator Ambrož Čopi, ki je z vsemi zborovodji opravil tudi razgovore.
V	Šentvidu so nastopile naslednje pevske skupine in zbori: Moški pevski zbor Vidovo, Mešani pevski zbor Sončni žarek Društva upokojencev Šentvid pri Stični, Ženski pevski zbor Harmonija, Moška pevska skupina Šentjurski fantje, Mešani vokalni sekstet Komplet, Pevski zbor učiteljic Osnovne šole Stična, Moški pevski zbor Šmarje-Sap, Mešani pevski zbor Zagradec, Dekliška vokalna skupina Nimfe in Vokalna skupina Šentviški slavčki. Na ostalih dveh večerih so se predstavili iz ivanške občine še naslednji nastopajoči: Mladinski mešani pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Mešani pevski zbor Krka, Moški pevski zbor Ambrus, Stiški kvartet in Oktet fantov iz Kulturnega društva Stična
Reviji v Šentvidu se je pridružil tudi župan Dušan Strnad skupaj s soprogo, ki je nastopajoče in obiskovalce v uvodu tudi nagovoril. V nagovoru je še posebej pohvalil organizatorja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki že vrsto let skrbi, da se nadaljuje kulturna tradicija treh sosednjih občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. »Ne nazadnje pa imamo vse tri občine tudi skupne korenine« je še dodal Strnad. V imenu ZKD Ivančna Gorica pa je sodelujoče na reviji nagovorila Tatjana Lampret.
Gašper Stopar
■ ■
skd
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Napovedujemo
6. 4. 2013, ob 19.00, Kulturni dom Ivančna Gorica,
Območno srečanje odraslih folklornih skupin, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
19. 4. 2013, ob 9.00, Kulturni dom Grosuplje,
Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin-Festival Vizije
Iz NŠ Ivančna Gorica
Vpisujemo nove člane, organiziramo turnirje, ima
Na spomladanski del tekmovanj v okviru MNZ Ljubljana se vneto pripravljamo z vsemi selekcijami. Imeli smo cel kup prijateljskih tekem, turnirjev in seveda treningov, ki pa so bili vpričo precej zasnežene zime pretežno v telovadnicah po naši šoli.
V zadnjem času smo organizirali dva turnirja, 9. februarja za naše najmlajše U-6 in teden dni kasneje še za nogometaše U-8. Turnir U-6 za pokal NŠ Ivančna Gorica je potekal v telovadnici Srednje Šole Josipa Jurčiča in se ga je udeležilo 7 ekip. Za mnoge je bil to prvi turnir in zato še toliko bolj zanimiv. Igralci in igralke so se pomerili tudi v nagradi igri - zadeni krog, kjer so pokazali pridobljene spretnosti in znanje. V tej igri je bil najspretnejši obetavni »ivanški ris« Sergej La-zarevic. Turnir je minil v sproščenem vzdušju, kot se za pustno soboto spodobi, je pokale podelila prava nogometna vila, ki je vse ekipe tudi obdarila z nekaj sladkarijami. Nastopili smo z dvema ekipama, med katerimi so bili tudi igralci iz OŠ Veliki Gaber, ki smo jih povabili na njihov prvi turnir. Čestitke vsem ekipam in tudi zelo uigrani ekipi organizatorjev. Glede na to, da gre za najmlajše v našem klubu, je prav, da zapišemo, kdo je igral za domačo ekipo NŠ Ivančna Gorica: Sergej Lazarevic, Gal Bregar, Jon Rijavec, Luka Trček, Gaja Adamič, Taj Jure-jevčič, Aleks Perpar ter Maj in Maja Šmid.
Teden dni kasneje smo v isti telovadnici uspešno organizirali še turnir za pokal Ivančne Gorice za ekipe U-8. Tudi ta turnir je bil zanimiv, igra pa že kar na zavidljivem nivoju. Na tem turnirju je bilo še precej več ekip, kot teden prej. Kljub temu, da tudi tu nismo bili čisto pri vrhu, moramo vseeno pohvaliti vse dečke iz domače ekipe, ki so pokazali pravi pristop in veliko mero borbenosti.
Posebno doživetje pa je bilo za dečke iz selekcije U-9 sodelovati na večdnevnem 2. mednarodnem nogometnem turnirju, ki je bil v Piranu. Naši dečki so tvorili skupno kombinirano ekipo z dečki iz NK Kočevje. Med 4-dnevnim turnirjem so poleg tekmovanja (mimogrede na tekmi za 7. mesto so naši dečki premagali ekipo Umaga iz Hrvaške) opravili še nekaj treningov, ogledov Pirana in okolice ter se tudi kopali, a na srečo v bazenu in ne v morju, ki trenutno ni preveč toplo. Naši mladi nogometaši so doživeli prijetno izkušnjo, sploh, ker je bilo tudi vreme lepo, sončno. Tako igralci Kočevja kot Ivančne Gorice komaj čakajo, da se spet snidejo na kašnem podobnem tekmovanju. Vsi pa smo bili (tudi ostale ekipe in gledalci turnirja) zelo navdušeni nad našimi novimi dresi, ki so bili natisnjeni prav za ta turnir. Ravno te dni poteka kup prijateljskih tekem, predvsem za selekcije
mo prijateljske tekme, nov dres in rože za dan žena
U-12 in U-14, na katerih fantje brusijo formo pred prihajajočimi prvenstvenimi tekmami. Da pa bi se še dodatno prikupili svojim najzve-stejšim navijačem - staršem, predvsem mamicam, so jih pred dnevom žena prijetno presenetili z lepimi tulipani, za kar gre zahvala tudi vodstvu in prijateljem kluba.
Kako vpišete otroka v Nogometno šolo Ivančna Gorica?
Preprosto pridete na stadion v ponedeljek, sredo ali petek med 16.30 in 18.00 in si ogledate katerega od treningov. Predhodno lahko pokličete katerega od naših trenerjev in se dogovorite, da vašega otroka pričakamo na stadionu. Lahko pa nam pišete na el. naslov: nsivanc-nagorica@gmail.com in odgovorili bomo na vsa vaša vprašanja. Vpisujemo otroke od 5 do 14 leta starosti, med njimi tudi dekleta. Kljub temu, da otrok lahko pride k nam že prej se nam zdi zelo primerno, da otroka vključite v nogomet v 1. oz. 2. razredu OŠ, saj so otroci takrat zelo dojemljivi za osvajanje različnih gibalnih znanj in lahko hitro napredujejo.
Ko otroka pripeljete, mu najprej damo priložnost, da se spozna s sovrstniki in načinom dela, ta pa se potem sam odloči ali se jim pridruži. Takrat seveda opravimo tudi formalni vpis. Od opreme potrebujete le primerno športno obutev, za vse drugo bomo poskrbeli mi. ZAKAJ RAVNO NOGOMET OZ. NŠ IVANČNA GORICA? ZATO, KER:
•	spodbujamo gibanje, ki ga danes zaradi načina življenja otrokom vse bolj primanjkuje;
•	se otrok ob gibanju bolj zave lastnega telesa in praviloma ob tem doživlja ugodje;
•	poleg nogometnih treningov spoznavajo osnovne prvine različnih drugih športnih zvrsti, kar je za gibalno "razgledanost" otroka zelo pomembno;
•	usvajajo osnovne načine gibanja z žogo in s tem tudi nogometa;
•	uvajamo otroka v igro, kjer je treba upoštevati skupna pravila, kar je za normalno funkcioniranje v družbi zelo pomembno;
•	otroci spoznavajo pomen sodelovanja v skupini, medsebojne pomoči in »športnega obnašanja«;
•	je nogomet poceni in učinkovito preživljanje prostega časa in pridobivanje prijateljstev;
•	je v nogometu prav vsak otrok pomemben in prav vsakega je potrebno upoštevati in spoštovati;
Kontakti trenerjev v NŠ Ivančna Gorica:
Mladinski program: Aleš Potokar (041 559 712; ales_potokar2@t-2. net)
U14: Fadil Lugiqi (041 575 094)
U12: David Kastelic (041 980 963; dkaste5@gmail.com) U10, U16: Rok Cirar (041 709 788; rok.cirar@gmail.com) U9: Gašper Klemenčič (031 770 837; gapooo8@gmail.com) U8: Anže Ivanjko (031 799 895; a.ivanjko3@gmail.com) U7: Manca Grad (040 416 915; manca.grad@gmail.com) U6: Simon Bregar (041 810 660; simon.bregar@siol.net) Vratarji: Matej Sever (031 843 616; severmatej1@gmail.com) Še več različnih informacij o nas lahko dobite na naši prenovljeni spletni strani: www.ns-ivancnagorica.si. Veseli bomo, če boste malo pobrskali po njej in prepričani smo, da vam bo všeč.
Za NŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar
I „t, BANČNA GOfi(0l I i
www.ns-ivancnagorica.si
Ksfvartamc ekifie
NOGOMETNA SOLA IVANČNA GORICA
041 -559-712
nsivancriagcuic a@gmafl.co m
<• PON-Cet-PEI ob 16:00 do 10:00
Wfti
PRIDRUŽI SE NAM
RK SVIŠ Ivančna Gorica četrti na finalu Pokala Slovenije
V soboto 2. in nedeljo 3. marca 2013 je v Laškem potekal finalni turnir Pokala Slovenije v rokometu. V elitni druščini »evropskih« ekip: RK Celje Pivovarna Laško, RK Gorenje Velenje in RK Cimos Koper, je nastopila tudi ekipa RK SVIŠ Ivančna Gorica, ki se je prvič uvrstila na zaključni turnir in s tem dosegla še en mejnik v zgodovini kluba. Na poti na finalni turnir je ekipa iz Ivančne Gorice imela kanček sreče pri žrebu, saj se je izognila najboljšim slovenskim ekipam, vseeno pa je morala premagati RK Mokerc Ig, RK Radeče in RD Dravo Ptuj. Uvrstitev na finalni turnir je bila hkrati potrditev odličnih rezultatov v letošnji sezoni, ko je ekipa po odigranih 22. krogih rednega dela državnega prvenstva osvojila 7. mesto, tik za najboljšimi slovenskimi ekipami in se bo v končnici državnega prvenstva merila z ekipami za 7. do 12. mesto v Sloveniji, kar je več, kot smo se nadejali pred začetkom sezone.
Žreb nam je v sobotnem polfinalu Pokala Slovenije namenil državnega prvaka RK Gorenje Velenje, ki se je uvrstil med 16 najboljših ekip v Evropi in kjer igra kopica slovenskih reprezentantov ter reprezentanta Srbije in Črne Gore. SVIŠ se je ekipi Gorenja upiral do rezultata 2:2, potem pa so Velenjčani zagospo-darili na igrišču in si do polčasa priigrali visoko prednost 20:8. V drugem polčasu je SVIŠ zadihal malce lažje, saj je trener Gorenja Branko Tamše spočil njihovo udarno sedmerko, kar so naši igralci izkoristili in drugi polčas izgubili samo
za 1 zadetek, kar je več kot pohvalno. Končni rezultat tekme je bil 37:24 za Ve-lenjčane, pri katerih je Fahrudin Melic dosegel 6 zadetkov, pri SVIŠ-u pa ravno tako Simon Stopar. V drugem napetem polfinalnem obračunu so Celjani šele po dveh podaljških uspeli streti odpor žilavih Koprčanov in zmagali 30:26. V nedeljski tekmi za 3. mesto proti ekipi RK Cimos Koper je ekipa SVIŠ-a prikazala veliko znanja in želje, da bi dosegli zmago. Ekipo je bodrilo približno 70 ivanških navijačev, ki se jim je pridružil tudi župan g. Dušan Strnad. Naši fantje so odlično odigrali večino prvega polčasa, ko so kar nekajkrat vodili za 4 zadetke, pri čemer so nasprotnikova vrata zadevali iz vseh položajev. Ob tem so bili zelo čvrsti v obrambi in Koprčanom niso dovoljevali lahkih zadetkov, ki so tako le
Medobčinska pingpong liga
V odigrani tekmi 3. kroga medobčinske lige v namiznem tenisu je ekipa Komunalne gradnje Grosuplje II premagala Komunalne gradnje Grosuplje I, ki je nastopila kar brez svojega prvega igralca Luke Mlakarja in si privoščila zanesljiv poraz z rezultatom 7:3. Ekipa KG Grosuplje II, pod vodstvom Bogdana Vrhov-ca, je tako prevzela vodstvo na lestvici v medobčinski ligi in s tem uresničuje želje po boljšem rezultatu kot v prejšnji sezoni, ko so zaključili na nehvaležnem četrtem mestu. Pravo vrednost pa bo ekipa sicer še morala dokazati na tekmah proti ekipi Velike Lašče in Šmarju Sap mladi, kar pa ne bi smel biti prete-žak zalogaj glede na prikazano znanje in borbenost.
Po malce osmoljenem začetku, je ekipa Flirt bara le pokazala zobe in zanesljivo ugnala Šmarske veterane, ki so se izkazali za neugodne nasprotnike. Igralci Flirt bara, če bodo igrali z letošnjo okre-
pitvijo Robertom Malijem, lahko presenetijo še koga.
Stičani pa so gostili ekipo Kompolje veterani in izgubili z rezultatom 3:7.
Ljubljanska namiznoteniška liga
Naša druga ekipa, ki nastopa pod imenom Komunalne gradnje Grosuplje II, nastopa tudi v tretji ljubljanski ligi. Vnovič se je izkazala kot zelo neugoden gostitelj. Na svoji koži so to občutili igralci Optike Markelj, ki sicer zasedajo 2. mesto v ligi in so morali priznati premoč domačim v postavi Globokar, Kuhelj, Mestnik in Ireni Bregar, ki je dobila vse tri dvoboje, dve pa je dodal Kuhelj za zmago 5:4 in 2 točki so ostale doma. Medtem ko druga ekipa zmaguje, pa prva ekipa nikakor ne najde prave forme in je v drugem delu tekmovanja zabeležila že dva poraza, kar bi lahko bilo tudi usodno za izpad iz najvišjega ranga
V Družbenem centru na Krki bo 9. 4. 2013 ob 19. uri tekmovanje v igri parov za člane do 50 in člane nad 50 let ter članice, ki bodo tekmovale v enotni kategoriji.
Za mlajše kategorije pa bo tekmovanje parov izvedeno v četrtek, 11. 4. 2013, ob 17. uri za ketegoriji dečki oziroma deklice do 17 let. Pravico nastopa na tekmovanju imajo vsi prebivalci občin Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobrepolje in Velike Lašče. Prijavnine za tekmovanje ni. Vljudno vabljeni!
stopili: vratarja Jure Medved in Vlado Marjanovič, Aleksander Polak (kape-tan), Franci Zidar, Matevž Potokar, Rok Rotar, Klemen Sašek, Aleš Muhovec, Simon Stopar, Gregor Pekolj, Elvir Kalabič, Denis Zavodnik, Jernej Marinčič, Ožbolt Kristan, Gašper Stopar, Blaž Sendelbah, Jan Šuntajs, Miha Murčehajič, trener
Gorazd Potočnik, pomočnik trenerja Miloš Aksentijevič in vodja moštva Boštjan Košir.
Še enkrat čestitke celotni ekipi ter zahvala navijačem za spodbudo na turnirju.
Boštjan Košir
stežka premagovali našega razpoloženega vratarja Jureta Medveda. V končnici prvega polčasa so agresivno zaigrali tudi igralci Cimosa, ki so na ta način zmanjšali zaostanek naših na 2 zadetka (16:14). V drugem polčasu so igralci SVIŠ-a 15 minut držali prednost 2 zadetkov, nato pa je Koprčanom izid uspelo izenačiti, v zadnjih 10 minutah pa povesti in zmagati 31:24. Za Cimos je Jure Do-belšek dosegel 9 zadetkov, pri SVIŠ-u pa Simon Stopar in Elvir Kalabič po 4. Kljub porazu naši fantje niso razočarali, za kar jih je na podelitvi medalj nagradilo tudi zbrano občinstvo v dvorani. Pokal Slovenije so osvojili rokometaši RK Celja Pivovarne Laško, ki so v finalu premagali RK Gorenje Velenje 28:24. Za ekipo RK SVIŠ Ivančna Gorica so na finalnem turnirju Pokala Slovenije na-
rekreacijsko/veteranskega tekmovanja. Upamo lahko le, da bodo vsi igralci te ekipe prikazali še boljše igre in še večjo željo za obstanek, kar je sicer zares zelo velik dosežek.
Jože Kozinc, Športno društvo Krka
MEDOBČINSKA ZIMSKA MALONOGOMETNA LIGA
Trinajsta sezona Outsider ŠD Krajni, naši na koncu kar dobri
V	Grosuplju se je z odločilno tekmo sezone zaključila trinajsta zimska malono-gometna medobčinska liga, ki je po pestrih 14-ih krogih dala tudi novega prvaka. Pregovorno nesrečna trinajstica je bila letos srečna za moštvo Outsider ŠD Krajna, ki je v zadnjem obračunu končnice za prvaka z 1:0 ugnal moštvo RS Team ŠD Kompolje (ti so osvojili 2. mesto) ter se zasluženo okitil s svojim prvim naslovom na Brinju. Tretje mesto je pripadlo ekipi Avto Grosuplje.
V	1. ligi se je tudi z nekaj sreče obdržala ivanška ekipa FSK Mafijozi, kar pa seveda ni uspelo že nekaj časa odpisani ekipi Hrastov Dol. Le-ta pa je v zadnji tekmi z doseženim remijem proti ekipi Adi team (ta je zato izpadla) naredila veliko uslugo ravno »Mafijozom«. Za ekipo Outsider ŠD Krajna so igrali: Blaž, Nejc in Silvester Blatnik, Matija in Urban Boben, Jože in Robi Gačnik, Jože Jeraj, Mitja Kovačevič, Tomaž Medja, Stanko Meglen, Anže Nose, Damjan in Kristjan Novak, David Pečjak, Primož Pelc, Janko Pene, Tine Pugelj, David in Jože Vidmar.
Kipec za najboljšega strelca prve lige (in skupno) je osvojil »višnjegorec« Kristjan Čož (21 zadetkov), s štirimi manj sta mu sledila najboljša v preostalih dveh ligah, Ermin Skenderovič (Mercator Pekarna Grosuplje) v drugi in »naš« Danijel Glavič (Rondo Bar Niko Tours) v tretji. Priznanje za »Fair-Play« je osvojil drugoligaš GP Condo, čigar igralci so na trinajstih tekmah storili vsega 18 prekrškov.
Med drugoligaši sta največ pokazala še lani tretjeligaš Sabra in Masaže Belin, ki ju prihodnji november čaka nastop med najmočnejšimi, tretji so bili Odvisniki. Naša ekipa ŠDM Krka je v 2. ligi osvojila končno 6. mesto in si zanesljivo zagotovila obstanek. Drugo leto pa bodo fantje nedvomno startali na ligo za prvaka v 2. ligi. V tretjo ligo se vrača KMN Avtopralnica Petek, z njo pa tudi Mercator Pekarna Grosuplje.
Na Škofljici je bilo v 3. ligi zelo zanimivo, saj se je v boju za napredovanje v drugo ligo odvijala prava drama, s srečnim koncem za naši ekipi. V drugo ligo napredujeta namreč obe ivanški. V zadnjih dveh krogih je z dvema zaporednima zmagama iz ozadja napadel Flirt Bar in si skupaj s prepričljivim prvakom 3. lige Rondo Bar Niko Toursom priboril vstopnico za ligo višje. Tudi 3. mesto v 3. ligi je osvojila naša ekipa, in sicer Avtomati Armič.
Simon Bregar
Letošnji medobčinski »zimski« prvaki v malem nogometu - Outsider ŠD Krajna
Vabilo ekipam za udeležbo v občinski malonogometni ligi
Aprila letos se bo zopet začela občinska liga v malem nogometu. Vse, ki v ligi še niste nastopali pa bi radi v njej sodelovali prosim, da svojo namero izrazite po e-pošti: simon.bregar@guest.arnes.si ali na tel. št. 041 810 660, do vključno petka, 29. marca 2013.
Košarkarji v boj za uvrstitev v tretjo ligo
Igralci članske ekipe KK Ivančna Gorica so marca končali s prvim delom v 4. slovenski košarkarski ligi, in sicer zelo uspešno. Izpolnili so namreč cilj sezone, to je uvrstitev na najmanj končno drugo mesto v rednem delu, ki vodi v razigravanje za uvrstitev v 3. ligo. Sicer se je redni del končal s porazom v zadnjem kolu v Lenartu, ki pa ni imel več nikakršnega vpliva na uvrstitev, saj so si igralci drugo mesto zagotovili že krog pred koncem rednega dela.
V spomladanskem delu so košarkarji dosegli pet zmag in le en poraz. Že v januarju je v Ivančni Gorici padel Ptuj, ki je s svojo ambiciozno ekipo predstavljal resnega tekmeca Ivančanom v boju za najvišja mesta. Nato je sledila še ena domača tekma proti Posavju iz Sevnice ter zmaga na vročem gostovanju pri Iliriji v Ljubljani. Ta tekma je postregla z mnogo preobrati, po infarktni končnici pa je v podaljšku zmaga pripadla prav Ivančanom. Sledili sta še zmagi proti Rušam, letos najboljši ekipi v skupini ter Podbočju. Stoodstoten izkupiček zmag v novem letu je pokvaril le poraz proti Noni v Lenartu, ki pa, kot je rečeno, ni imel več nobenega vpliva na uvrstitev.
Rezultati zadnjih tekem in končna lestvica v skupini Vzhod:
Ivančna Gorica		Ptuj	80 : 69
Ivančna Gorica		Posavje Sevnica	82 : 56
Ilirija Ljubljana		Ivančna Gorica	83 : 85
Ivančna Gorica		Ruše	76 : 75
Ivančna Gorica		Posavje Podbočje	63 : 54
Nona Lenart		Ivančna Gorica	68 : 59
	M lEkipa	Zmage / porazi	Točke
1.	Ruše	11/3	25
2.	Ivančna Gorica	9/5	23
3.	Ilirija	8/6	22
4.	NONA Lenart	8/6	22
5.	Ptuj	8/6	22
6.	Fenomeni	8/6	22
7.	Posavje Sevnica	3/11	17
8.	Posavje Podbočje	1/13	15
Pred košarkarji so še štiri tekme v marcu in aprilu. V razigravanje sta uvrščeni po dve ekipi iz vsake skupine, vsaka ekipa pa igra samo tekme proti ekipama iz druge skupine. Iz skupine Zahod sta se v razigravanje uvrstila KK Kranjska Gora in KK Žiri, vse štiri ekipe pa začenjajo razigravanje z enakim izkupičkom točk, ki so jih s seboj prenesle z medsebojnih tekem iz prvega dela. Razpored domačih tekem KK Ivančna Gorica navajamo v nadaljevanju, vabljeni, da pridete spodbujat domače košarkarje, ki imajo že drugo leto zapored priložnost, da se uvrstijo v tretjo košarkarsko ligo.
Petek, 29. 3. 2013, 19.00 | KK Ivančna Gorica : KK Kranjska Gora Sobota, 6. 4. 2013, 19.00 | KK Ivančna Gorica : KK Žiri
S sezono 2012/2013 pa so že končali najmlajši v kategoriji U10. Za njih je bila to krstna sezona v tekmovanjih pod okriljem KZS. Odigrali so 12 tekem, na katerih so se še spoznavali s športom in pridobivali dragocene izkušnje za prihodnje sezone.
Novice iz KK Ivančna Gorica lahko spremljate na povezavi www. kkivancna.si. Športni pozdrav!
Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
Pomlad je tukaj
Prvi zvončki in trobentice nas opozarjajo, da se bo zima vsak čas poslovila, zato zavihajmo rokave, kajti v našem vrtu in okolici nas čaka veliko dela. Torej, vrtnarska sezona se je začela in čeprav so bili prvi dnevi marca letos še pošteno zimski, smo že zdaj poskrbeli za sejančke paradižnika, paprike, jajčevca in drugih toploljubnih vrtnin. Ko snega ni več, na vrtu prera-hljamo grede in jih pognojimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem. Prekrijemo jih s folijo ali tunelom in počakamo teden dni, da se zemlja ogreje; nato lahko že sejemo zgodnjo zelenjavo. Sadike, ki smo jih začeli vzgajati februarja, prepikiramo v toplo gredo. Na grede, na katerih bomo gojili papriko, paradižnik, kumare in fižol, posejemo rastline za zeleno gnojenje (detelja, kreša,...). Torej, takoj ko se tla primerno ogreje-
jo, lahko sadimo šparglje, hren, bob, grah, redkvico in nekatere solatnice, malo kasneje pa še čebulček, česen, krompir in korenovke. V toplo gredo sejemo od sredine marca dalje glav-nato solato, blitvo, por, zelje, ohrovt in cvetačo.
V vrtu pripravimo tudi prostor za kompostni kup, na katerega bomo metali organske odpadke z vrta in gospodinjstva. Kompostni kup naj bo v senci, poskrbimo pa tudi, da bo
stalno vlažen.
V zabojčke na svetli okenski polici in v toplo gredo sejemo enoletnice, ki jih bomo kasneje presadili v vrt, na primer gazanijo, dišeči grahor, vo-denko, ... V lonce pa posadimo nekatere okrasne čebulnice, ki jih bomo v aprilu in maju presadili na prosto (gomoljne begonije, kane, kale ...). Tudi sobne lončnice potrebujejo v tem času našo pozornost. Tiste, ki jim korenine že rastejo iz lonca, presadimo v večjega, ostalim zamenjamo prst s svežo, zvišamo pa jim tudi odmerek gnojila.
Ko sneg skopni in zemlja ni več zmrznjena, pograbimo in zrahljamo vrtno trato, da prezračimo korenine, ki bodo tako bolje rasle. Manjše površine navadno rahljamo z vilami, ki jih zabodemo v tla in nagnemo, da se ruša nekoliko privzdigne. Trato lahko
gnojimo tudi, če je še pod snegom, sajbodo preko talečega se snega gnojila še bolje prehajala v tla. Ko so tla dovolj ogreta, pričnemo s sajenjem drevja in grmičevja. Poleg novo posajenega, pognojimo tudi staro drevje, za kar uporabimo mineralna gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali organska gnojila, na primer hlevski gnoj ali kompost. Drevje gnojimo pod obodom krošnje. Predspo-mladansko škropljenje proti škodljivcem opravljamo, ko je zunaj že dovolj toplo in ko so brsti v fazi »mišjega ušesa«. Takrat so odprti ravno toliko, da se vidi konica lističa. Obrezujemo že jablane in hruške in pazimo, da
pustimo na drevju primerno razmerje cvetnih in listnih brstov, da bomo jeseni lahko uživali v obilnem pridelku. Proti koncu marca že lahko zacve-tijo marelice in breskve. Če se ponoči temperature spustijo pod nič stopinj Celzija, drevesa zavijemo v kopreno. Da pa ne bomo predolgo čakali na domač pridelek se odpravimo na bližnji travnik nabirat regrat. Tega je navadno povsod dovolj, le narezati in očistiti ga je treba.
Ihan Irena, dip. ing. agr. in hort.
KAMLES PERPAR
•	izdelava notranjih in zunanjih okenskih polic
•	novi nagrobni spomeniki
•	klesanje in obnova črk
STANKO PERPAR, Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični, GSM: 041/43 66 64, www.kamles.si
Lani si še zrl prebujajočo se pomlad,
lani si še rekel, da nas imaš rad, lani si se prvega zvončka pred domačo hišo razveselil, letos ta poveša cvetočo glavo, saj ga ne vidiš, da je vzklil.
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar je k Bogu odšel naš ljubljeni mož, oči in dedi
ALBIN VERBIČ st.
(22. 10. 1945 - 4. 3. 2012) iz Velikih Pec 11
Veš dragi oči, iskali smo te v vsakem letnem času, v vsakem dnevu in noči, v vsakem trenutku. Iskali smo tvoj topel objem, tvojo skrbno roko, tvoj iskrivi pogled, tvojo bližino, tvojo ljubezen, vendar nas je vedno znova zabolelo spoznanje, da si odšel v večnost, vedno znova so se oči napolnile z grenkimi solzami ob spoznanju, da počivaš v preranem grobu, vedno znova je srce zatrepetalo, ko je dan minil brez tvoje prisotnosti. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem letu, vsem, ki so te obiskali na grobu, pomolili zate, ti prižgali svečko, ...
Najbolj pa se zahvaljujemo tebi za vse, kar smo kadarkoli prejeli kot dar tvoje ljubezni. Oči zelo te pogrešamo in radi te imamo.
Tvoji: žena Marija, hči Mojca, sin Bine, vnuki Matjaž, Klara, Katka in Jakob ter snaha Darja
Spomin...
je kot pesem, ki v srcih odzvanja, je kot cvet, ki nenehno poganja, je svetloba, ki dušo obliva, je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Kjerkoli si zdaj naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče.
Ljubezen, ki obilno si nam jo dala, za vedno v naših bo srcih ostala.
V SPOMIN
dragi mami
JUSTINI FORTUNA
iz Temenice 11
Minilo je leto dni, odkar je naša draga mami prestopila svoj prag večnosti, se od nas poslovila in nam pustila dragocene spomine, kateri ne zbledijo in ostajajo za vedno v naših srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ji prižigate sveče, polagate cvetje, prihajate k sveti maši,
postojite ob njej in jo tako ohranjate v trajnem spominu.
Žalujoči vsi, ki te pogrešamo
Ni smrt tista, ki nas loči
in življenje ni, kar nas druži.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
(M. Kačič)
V SPOMIN
JANEZ BREGAR ml.
Stehanja vas 14 (1988-2008)
Minilo je že peto leto, odkar smo se poslovili od tebe. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke njemu v spomin.
Njegovi najbližji
ZAHVALA
Utrujena od bolezni je zaspala naša draga
DANIJELA KASTELIC
(10. 5. 1937 - 2. 2. 2013) iz Stične
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja.
Posebna zahvala g. župniku Maksimiljanu, ZD Ivančna Gorica, Nevrološki bolnici v Ljubljani, ZŠAM Ivančna Gorica, PGD Stična, Društvu upokojencev Stična, IMP Livar Ivančna Gorica, pogrebnemu zavodu Perpar.
Iskrena hvala tudi govorcema Juretu Strmoletu in Tonetu Zalete-lju za poslovilni govor.
Vsi njeni
Bolečina, ki nam v srcu tli,
te v življenje več ne obudi.
Slej ko prej zabriše čas vse bolečine,
a spomin ostane, nikdar ne izgine.
V SPOMIN
ANICI ERČULJ
iz Gabrja pri Stični 30a
Mineva leto dni, odkar nas je prezgodaj zapustila naša Anica. Ni več njenih toplih besed in ljubeče skrbi, pogrešamo njeno preudarnost, vedrino in spodbudo.
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate sveče, zanjo molite in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Bila je lepa, sončna sobota ... Zadnji pogled nam in prijateljem, poslednji stisk roke z obljubo, da se vidimo ...
Bilo je pred desetimi leti.
V SPOMIN
JAN RUTAR
(10. 10. 1987 - 29. 3. 2003)
Še vedno slišimo tvoj smeh in čutimo topli objem. Neizmerno te pogrešamo!
Iskrena hvala vsem, ki našemu Janu prižigate sveče in ga obiskujete na grobu, ki ga še dolgo ne bi smelo biti.
Dragi Jan - saj se spet srečamo - tam daleč, nekoč, ko pride naš čas.
Vedno tvoji: mami Maja, oči Borut, sestra Kristina in babi Marica
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak, spremljal v tišini.
ZAHVALA
Po dolgi mučni bolezni nas je v 81. letu zapustil naš dragi mož, oče, ata, tast, brat in stric
JOŽEF DERGANC
iz Studenca 13, v Ivančni Gorici
Zahvaljujemo se vsem, ki ste njemu in nam, v času njegove bolezni stali ob strani. Hvala osebju ZD Ivančna Gorica za požrtvovalno delo. Zahvaljujemo se vsem za vse prejeto cvetje, sveče ter za sočutje in tolažbo, ki smo jih bili deležni ob času poslednjega slovesa.
Hvala tudi vsem, ki ste se prišli od njega poslovit in ga pospremiti na njegovo zadnje počivališče. Posebej bi se rad zahvalili monsignorju g. Jožetu Kastelicu za obiske v bolnišnici in njegove bodrilne in ganljive misli na pogrebu. Hvala tudi župniku g. Juriju Zadniku za somaševanje. Prav tako hvala gospe Ljubi Štrubelj za poslovilne besede v imenu upokojencev. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Perpar za lepo pripravljen pogreb.
Najlepša hvala vsem, ki ste mu znali prisluhniti in v njem najti ljubeznivost, spomin nanj bo živel naprej.
Vsi njegovi
Pomlad opojna
bo dehtela
tebe pa ne bo,
da bi pil njene sladkosti.
Na pragu pomladi je v 90. letu za vedno odšel dragi mož, ata, dedek in pradedek
STANE STRMOLE
(10. 11. 1923-20. 2. 2013) z Malega Hudega
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od njega poslovili, prinesli cvetje in sveče. Iskrena hvala Lovski družini Ivančna Gorica, Gasilskemu društvu Stična in Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo poslovilnega obreda.
Posebna zahvala govornikom g. Francetu Marnu, ga. Ljubi Štrubelj, g. Juretu Strmoletu in g. Branetu Zupanu za ganljive besede, g. Vasji Kosu za zaigrane pesmi na harmoniko, pevcem pa za zapete žalostinke ob slovesu.
Ljubil si življenje, svoj rodni dom, širne gozdove in pesem - nikoli te ne bomo pozabili!
Vsi njegovi
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a ti ne veš, draga mama kako zelo boli, ker tebe v našem domu ni več.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta
FRANČIŠKA GLOBOKAR, rojena Erjavec
(31. 1. 1930 - 1. 1. 2013) iz Gabrovčca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru Krka, gospe Francki Štajerčevi za poslovilne besede slovesa in pogrebnemu zavodu Perpar.
Posebna zahvala Štefki Kastelic iz Doba za vso pomoč.
Žalujoči vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
ALBINA MEGLIČ
po domače Anžičeva tetka iz Virja pri Stični 12 (26. 3. 1926 - 24. 1. 2013)
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Maksimilijanu in pogrebnemu zavodu Perpar, za lepo opravljen obred, ter hvala sosedom, DU Stična in Krajevni organizaciji ZB Stična za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
Truplo tvoja zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila draga mama in babica
JOŽEFA KAVŠEK
(24. 11. 1937-14. 1. 2013) iz Male Goričice nad Stično
Iz srca bi se želeli zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali sveče in cvetje. Hvala vam za vsak stisk roke, sočuten objem in iskreno besedo tolažbe.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za njegove čutne besede slovesa in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Kako prazen je dom, dvorišče. Ni več tvojega smehljaja. Le trud in delo Tvojih pridnih rok obstaja!
2.februarja se je v 91. letu starosti poslovila od nas in odšla k Bogu po zasluženo plačilo, naša draga mama in stara mama
ROZALIJA LAVRIH
po domače Krošljeva mama iz Zaboršta (24. 6. 1922-2. 2. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji kakorkoli pomagali še za časa njenega življenja ter ob njenem slovesu, za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, Svete maše in dobre namene.
Posebna zahvala gospodoma Jožetu Grebencu in patru Petru La-vrihu, za lepo opravljen obred, gospodu Janezu Petku za obiske na domu in molitve.
Zahvala tudi požrtvovalnim sestram Mojci, Heleni in Dragici za lajšanje bolečin, nego ter spodbudne besede, pogrebnemu zavodu Perpar za lep obred in pevcem za čutno zapete pesmi. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se jo spominjate v molitvi.
Žalujoči vsi njeni
i I
Brez milosti in časa pride smrt, nekdo je rešen, drugi pa potrt. Žalost nam je v srcu, solza v očeh, kot, da je na svetu umrl tudi smeh.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
ROMAN JEREB,
po domače Mačerolov Roman iz Ivančne Gorice.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in osebju Doma za ostarele Trebnje, kjer je preživel zadnja leta življenja, za vso pomoč in podporo. Zahvaljujemo se župniku Juriju Zadniku za lepo opravljen obred in pogrebnemu zavodu Perpar za vse usluge.
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti.
vsi njegovi
Življenje je večno in ljubezen je nesmrtna in smrt je samo obzorje in obzorje ni nič, razen meje našega pogleda.
ZAHVALA
najbližjim sosedom, vaščanom, vsem prijateljem in znancem. Premalo je reči hvala. Premalo je izraziti vse občutke za to, kar ste nam pokazali in nudili. Zato velika hvala za vse besede tolažbe, za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče in za vašo prisotnost in spremljanje na zadnji poti naše ljube žene, mamice, babice, prababice, sestre, tašče in svakinje
MILENE GENORIJO, rojene Žitnik
(1933-2013)
Njene izgube ne bomo nikoli preboleli.
Žalujoči vsi, ki te bomo ohranili v svojih srcih.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega dedka, očeta, brata in strica
MARJANA POTOKARJA
(7. 4. 1956-5. 2. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tople stiske rok. Iskrena hvala tudi za cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se g. župniku za lepo sveto mašo in pogrebni obred, zahvala tudi pogrebni službi Perpar in pevcem za lepo petje.
Iskrena hvala vsem!
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, bo večno ostal.......
ZAHVALA
V 90. letu se je od nas tiho poslovila naša draga mama
MARIJA BEDENE
iz Primče vasi pri Ambrusu (1923-2012)
Ob izgubi naše drage mame bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala gre gospodu župniku za njegove čuteče besede slovesa, pevcem, pogrebnemu zavodu Novak ter vsem vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
S:

C^o^ödinjßkd siroti
Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec
elikonočni zajčki in jajčki
Priprave na Veliko noč so že v polnem zamahu - pri tistih, ki se manj držijo običajev, priprave potekajo predvsem zaradi uspešnosti trgovcev, pri tistih pa, ki se držijo običajev priprava pomeni tudi post. Med poštenjem pa se že veselimo dne, ko bomo lahko ponovno posegli po jedeh, ki so trenutno prepovedane. Jajce je prastar simbol, ki se je pojavljalo v skoraj vseh svetovnih religijah. V starodavnih kulturah obstajajo razlage o nastanku sveta iz (kozmičnega) jajca, ki simbolizira stvarjenje in življenje. V krščanski ikonografiji jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, podobno kot v religijah, ki so precej starejše od krščanstva. V likovni velikonočni ikonografiji se je skupaj z jajci pojavil tudi zajec. Poleg teh dveh simbolov so začeli upodabljati še piščance, kokoši in peteline, ki so seveda povezani z jajci, in škrate ter otroke. Upodabljanje vseh teh motivov v raznih oblikah se je razcvetelo skupaj z navado, da so si ljudje za praznike pošiljali voščilnice.
Čokoladna jajca
Sestavine: 100 g temne čokolade, 170 g sladkorja v prahu, 170 g mandljev, 1 jajce, beljak
Sestavine za dekoracijo jajčk: 170 g temne čokolade, 170 g bele čokolade
Priprava: Temno čokolado raztopimo v posodi, pod katero položimo kozico z vrelo vodo. Med mešanjem dodajamo sladkor v prahu ter sesekljane mandeljne. Beljak stepemo in ga dodamo k čokoladi, da dobimo kremo. Nežno in na hitro zgnetemo, da dobimo čvrsto zmes. Testo shranimo v hladilniku in sproti oblikujemo jajčka, velikosti oreha.
V dveh različnih posodah stopimo belo in črno čokolado, nad vrelo vodo. Pustimo 5 minut, da se ohladita. Jajček potopimo v čokolado in ga z vilicami obrnemo, da se ves premaže s čokolado. Previdno ga dvignemo z vilicami in ga položimo na papir,
dokler se popolnoma ne posuši. Polovico jajčkov potopimo v črno, polovico pa v belo čokolado, lahko pa jih okrasimo tudi s sesekljanimi orehi, kokosovo moko, ...
Nadeva jajca s kozicami
Sestavine: 4 kozice, 4 jajca, strok česna, 2 čajni žlički majoneze, sol, ena čajna žlička olivnega olja, 1 čajna žlička kečapa
Priprava: Jajca trdo skuhamo. Kuhamo jih približno 10 minut. Nato jih ohladimo, olupimo in prerežemo na polovico. Iz njih izdolbeno rumenjake. Repke kozic damo v vodo in jih kuhamo 2 minuti. Nato jih ohladimo, olupimo in narežemo. V posodi zmešamo rumenjake, strt česen, majonezo, sol, olje in narezane kozice. S pripravljeno maso napolnimo beljake. Vrh vsakega jajca okrasimo s kečapom.
Jajčni hren
Sestavine: 4 jajca, 1žlica belega sladkorja, 2 dl belega vina, 3 žlice hrena, sol, poper, ena žlica drobnjaka Priprava: Jajca trdo skuhamo in olupimo. Na drobno jih sesekljamo. V lonec stresemo sladkor, ter ga pražimo toliko časa, da karamelizira. Prilijemo belo vino in počakamo, da zavre. Ko se tekočina ohladi, ji dodamo nariban hren, jajca, sol, poper in drobnjak. Jajca obarvana v teranu
Priprava: Jajca najprej previdno operemo in obrišemo. Za pol ure jih namočimo v z vodo razredčenemu kisu. Jajca previdno vzamemo iz kisa in položimo v posodo. Prelijemo jih s hladnim teranom, toliko, da so jajca povsem prekrita. Kuhamo približno 15 minut, nato posodo odstavimo, jajca pa pustimo v vinu več ur, najbolje kar čez noč.
Jajčni liker
Sestavine: 5 rumenjakov, 1 vrečka vanilije-vega sladkorja, 250 g sladkorja v prahu, 200 ml mleka, 250 ml sladke smetane, 200 ml alkohola (96 %) Priprava: Rumenjake, vanilijev sladkor in sladkor v prahu penasto premešamo. Vmešamo mleko, smetano in alkohol. Liker nali-jemo v (po možnosti sterilizirane) stekleni-
Velikonočni piškoti - zajčki
Sestavine: 3 jajca, 15 dag sladkorja, 15 dag mletih mandljev, 15 dag masla ali margarine, 30 dag moke, malo soli
Za okrasitev: rozine za repek, korinte za oči in mandljeve paličice za ušesa
Priprava: Zmešamo sladkor in mandlje, dodamo eno jajce. Dodamo mc narezano maslo ter dodamo še drugo jajce. Testo najpoči-va kakšno uro v hladilniku. Razvaljamo ga na pol cm debelo in z modelčk-
om izrežemo zajčke. Položimo jih na peki papir in jih okrasimo (za oči uporabimo korinte, za ušesa mandljeve palčke in za rep rozino). Tretje jajce stepemo in s čopičem premažemo zajčke. Pečemo na 200 stopinj približno 10 minut. Ohladimo na pekaču.
Velikonočni zajec
Sestavine: 150 g moke (gladke), 65 g mleka, 10 g kvasa, 30 g masla, 25 g sladkorja, 1 jajce (samo rumenjak), 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 1 ščepec soli, 1 čajna žlička limonine lupinice (nariba-ne neobdelane (bio) limone), 1 jedilna žlica ruma, 1 jajce (samo rumenjak), 1 jedilna žlica mleka, rozine (za oči), 2 jedilni žlici grobega sladkorja (za posip) Priprava: Za sedečega velikonočnega zajčka najprejpripravimo kravajec za kvašeno testo. Mleko
segrejemo do mlačnega. V skledo damo moko in naredimo vdolbinico. Vanjo nadrobimo kvas in mlačno mleko. Kvas in mleko zmešamo z moko, da nastane testo. Potresemo z moko in pokrijemo. Postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja (na pomokani površini bodo vidne razpoke).
Maslo stopimo in mu primešamo sladkor, rumenjake, vanilijev sladkor, sol in naribano limonino lupinico. Mešanico dodamo testu in dobro pregnetemo. Pokrijemo in damo počivati na toplo za 30 minut.
Na pomokani delovni površini razvajamo testo in ga razdelimo na 4 dele (2 kosa po 100 g in 2 po 50g). 100 g kosa oblikujemo v kroglico in ju sploščimo, tako nastane telo velikonočnega zajčka. S škarjami naredimo zareze, ki bodo predstavljale tačke. Iz 50 g kosov oblikujemo glavo in s škarjami urežemo ušesa. Velikonočnega zajčka položimo na pekač, obložen s papirjem za peko in pokritega pustimo 20 minut počivati.
Mleko in rumenjake dobro zmešamo in z mešanico premažemo zajčka. Posujemo z grobo mletim sladkorjem. Za oči uporabimo rozine. Velikonočne zajčke pečemo pribl. 20 minut v predhodno ogreti pečici na 180 °C.
Jajca na čemažu
Sestavine (pečena jajca): 10 jajc (2 na osebo, preostala za paniranje), moka, drobtine, sončnično olje, sol, poper
Sestavine (popražen čemaž): 4-5 šopov čemaža, 2 čebuli, 2 jedilni žlici koruznega olja
Priprava: Za pečena jajca s popraženim čemažem mehko skuhamo jajca (5-6 minut), jih splaknemo pod hladno vodo in olupimo. Ko se olupljena jajca ohladijo, jih spaniramo (povaljamo v moki, razžvrkljanih jajcih in drobtinah) in jih v vročem olju ocvremo, da postanejo zlato rjava. Na koncu jih pustimo, da maščoba odkaplja in jih začinimo s soljo in poprom.
Za popražen čemaž najprej olupimo čebulo, jo sesekljamo in prepražimo na olju, da postekleni. Dodamo očiščen in osušen čemaž in ga nekaj časa pražimo skupaj s čebulo, mešanico začinimo s soljo in poprom in takoj porazdelimo po krožnikih. Na koncu priložimo še pečena jajca in serviramo.
Goveji zrezki z jajcem in čemažem
Sestavine: 4 goveji zrezki (rahlo potolčeni), 4 rezine šunke, 2 jedilni žlici gorčice (grobe), 2 šopa čemaža, 2 jajci (trdo kuhani), sol, poper, olivno olje, 100 ml rdečega vina, 500 ml goveje juhe, 1 šop jušne zelenjave, 1 čebula, lesena nabodala ali zobotrebci Priprava: Za velikonočne goveje rulade s čemažem in jajci solimo in popramo potolčene goveje zrezke, jih premažemo z gorčico in obložimo z rezinami šunke.
Trdo kuhana jajca olupimo in jih drobno narežemo. Zrezke po dolžini obložimo s čemaževimi listi in jih posipamo z jajci, nato pa jih (čim bolj tesno) zvijemo v rulade in fiksiramo z zobotrebci, kuhinjsko nitko ali s sponkami za rulade. Na drobno sesekljamo čebulo in korenovke in jih na olju skupaj z ruladami na hitro popečemo, nato pa rulade vzamemo iz posode.
Na zelenjavo prilijemo rdeče vino, malo kuhamo, nato pa zalijemo z govejo juho. Rulade položimo nazaj v posodo in jih na nizki temperaturi še 1 uro kuhamo.
Po približno eni uri rulade poberemo iz posode, omako pa na visoki temperaturi (2-3 minute) zavremo, začinimo s soljo in poprom. Velikonočne goveje rulade s čemažem in jajci v omaki še enkrat pogrejemo.
ce
nbrus
Plhemje v regrat fo ve Jucke
str«,; JP®
p i k
g v g r a e
NAGRADNA KRIŽANKA
■ i -■■■'*>'
- j , i in

i t * ■
NAŠA TEKST0P1SKA BESEDIL NARODNO-ZABAVNIH MELODU (FANIKA)
■i.v'lfc
ifefa
PIHALO ] (GLASBILO)
NEPORABLJEN DEL
SVETILNA ELEKTRIČ. PRIPRAVA
STOMIU-JONINK
H
Kil
m x
sala
■ ■. tK \ rs § ' .
S ni \ ' ,
4 -
K I/ *
* -1™
AVTOR MARKO BOKAUč
TOČILNICA IN PRODAJALNA VINA LASTNE PRIDELAVE
DIKTATOR (BASARAL)
PREBIVALKA BENETK
STARI SEATOV MAU MODEL
GRAFIČNO OBUKO-VANJE MATEVŽ BOKAUČ
HRANA, NASTAVLJENA VPAST1
PESNIK, PUBLICIST IN NOVINAR BABAČIČ
REKAV ALPSKEM
DELU FRANCIJE
VISOKA PLANOTA
NAD VIPAVSKO DOLNO
OVITEK, OVOJ
UKRAJINSKO PRISTANIŠČE
JAPONSKI AVTO
CELINSKA DRŽAVA V AFRIKI
ARKTIČNO INDUAN. LJUDSTVO V SEVERNI AMERIKI
GL MESTO TURčUE
LAIČNI VERSKI STAN
JWTI ?
ZELO SPLOŠČENA MORSKA RIBA
REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN
HODNIK NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
ASTAT
LJUDSTVO NABUŽ. VZHODU OKRAJŠANI RONALD
DOBHO GA OB NAKUPU
JAP.VELE-MESTO
VODORAVNI TRAM, KI NOSI STROP
STARA NEMŠKA DRŽAVA
IT. IGRALKA USI
RIGAJOČI LIHOPRSTI KOPITARJI
OTO PESTNER
ZELO MAJHNA KOLIČINA, KAPLJICA
URA, KI HITRO MINE
DOBA, EPOHA
NAŠ PEVEC (FRENK)
BLOM-DAHLOVA OPERAZ ELEKTRON. GLASBO
OBMEJNI KRAJ PRI PLANICI
MEDNAR. KLICNA POMOČ
POLJSKI AFORIST (STANISLAW)
DELOVNI PRIPOMOČEK
AMPER
MESTO OB URALU VKAZAH-STANU
SOVIČA IZ PRAVLJICE SVETLANE MAKAROVIČ
RAHEL ODTENEK AU OBARVANOST, PRIDIH
PREDNIKI DANAŠNJIH VIETNAM-CEVfPO POKRAJINI)
n u
k
S
cd a,
K a,
io c,
m,
e s o
^ a,
«■o a,
CN
š
e R
Nekaj burk in vicev
Pravočasno obvestilo
Zapornik je paznika stalno spraševal, kdaj mu bo potekla kazen, da bo lahko odšel. Nazadnje je pazniku prekipelo: »Zdaj te imam pa zadosti, svečano ti obljubim, da te bom pravočasno obvestil, kdaj bo 1. marec 2030.
Prijateljsko opozorilo
Metka: Tončka, pazi se Slavca!« Tončka. »Zakaj pa?« Metka: »Najprej ti na dušo piha, ko pa doseže, jo pa popiha!«
Dobri opazovalci
»Kakšnega spola je mačka« vpraša učitelj v šoli?
»Moškega!« v en glas zavpijejo otroci. »Kako pa ste prišli do te neumnosti?« » I kaj ne vidite, da ima brke!«
Če
ne vem, pa poizvem
(DOMAČ KVIZ)
1.	Bač v ljudskem jeziku pomeni:
a)	ovalen sod
b)	padanje toče
c)	vodni pojav
2.	Katero naselbinsko ime je zagotovo nastalo v času krščanstva?
a)	Šentvid
b)	Trnovica
c)	Muljava
3.	Katero drevo ima najmanjše liste?
a)	maklen
b)	platana
c)	lipa
4.	Zapiši število žebljev, ki drži srednje veliko konjsko podkev?........
5.	Miha Kastelic, urednik Kranjske čbelice, se je rodil:
a)	v Hrastovem dolu
b)	v Višnji Gori
c)	v Gorenji vasi
6.	Kje so domovali vitezi Födrans-bergi?
a)	na Hudem
b)	v Češnjicah
c)	v Zgornji Dragi
7.	Čigavi plodovi so divjim živalim pozimi najbolj tešili lakoto?
a)	hrastov želod
b)	gabrov žir
c)	drenove drnulje
d)	hruškove drobnice
8.	Imenuj upodobljeno žival!
Rešitve najdete skrite nekje v oddaljenosti do K metra.
Pokrovitelj nagradne križanke: TRGOVINA PIPO ŠENTVID PRI STIČNI
Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke najkasneje do 15. aprila 2013. Izžrebali bomo tri vrednostne bone za nakup v Trgovini PIPO iz Šentvida pri Stični; 1. nagrada: 30 evrov, 2. nagrada: 20 evrov, 3. nagrada 10 evrov. Pravilni gesli pošljite po elektronski pošti na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica.
Pravilni gesli iz zadnje številke: »PLESNA ŠOLA« in »KJE JE KONJ«. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado pokrovitelja Občine Ivančna Gorica: Petra Skočir, Elizabeta Žgajnar, Polona Bašnec. Čestitamo!
Lahka križanka z geslom
Človeštvo pozna vse sorte strahov, ki jih bolj ali manj uspešno odganja. Eden izmed njih je posebej trdovraten in se ga zlepa ne moremo znebiti. Še posebej rad se zadržuje v naših krajih. V pomoč naj vam povem, da je ženskega spola. Če ne veste njenega imena, ga preberite v geslu. Stoji v tretjem navpičnem stolpcu.
P			L			
		R		Z		
	R		L		K	
	U		L			
u			N	K		
Vodoravno: 1. vljudnostni gib, 2. indijansko žito, 3. priložnost, 4 pasja samica, 5. sredstvo za ugibanje.

Spomini na 2. svetovno vojno (XXI. nadaljevanje)
Po moji, nič kaj slavni obrambi Štam-petovega mostu, sem nekaj časa v Ljubljani na različnih krajih opravljal predvsem stražarsko službo, potem pa so me v okviru večjih ali manjših oddelkov pošiljali po vsej Dolenjski in Notranjski. Tja, kjer je poveljstvo slutilo, da preti večja nevarnost. Tako sem na hitro spoznal večje število domobranskih postojank. Te so bile ponekod samostojne, ponekod pa okrepljene z nemškimi dodatki, največkrat na nivoju voda ali čete. Imeli smo različno orožje, od nemške do italijanske ali kakšne druge izdelave. Zato smo morali večkrat med seboj kompletirati strelivo, kadar je bilo neprimernega izvora. Končno sem se za nekaj tednov ustavil v enoti, ki je branila železniški viadukt pri Borovnici. V mojem domobranskem stražarskem vodu smo bili skoraj sami Dolenjci. Najbolj se spominjam nekega Toneta iz okolice Velikega Gabra. Fant je bil hitro paničen, zato sem se bal, da ne bi na stražarskem mestu naredil kakšne neumnosti, čeprav je bil nekaj let starejši od mene. Neke noči sva stražila na dveh sosednjih stražarskih mestih. Preden sva se razšla, sem mu prijateljsko priporočil: »Tone, glej, desno od tebe pri tistem hrastu bom stal jaz, pazi, da ne boš naredil kaj nepremišljenega. Po kakšni uri strašljivega, a hkrati dolgočasnega postajanja v temnem gozdu, sem se za dobrih deset metrov pomaknil v smeri Tonetovega stražarskega mesta, toda tisti hip me je pod levo pazduho hudo zapeklo,
V začetku leta 1945 sem šel večkrat z izvidnicami v okolico Ljubljane. V desetini sem šesti po vrsti.
kot bi mi nekdo koprivo potegnil po goli koži, hip za tem pa sem zaslišal strel iz puške. Vrgel sem se v zaklon in zavpil: »Tone, kaj pa počneš, kaj ne vidiš, da name streljaš!« Strel je alarmiral vodstvo straže, ki je prihitelo na kraj dogodka in s pomočjo sobojevnikov odgnalo zmedenega Toneta s
Takole sem februarja 1947 na stražarskem mestu pri Šempetrski vojašnici v Ljubljani zamenjal sobojevnika.
stražarskega mesta. Po tistem ga nisem več videl.
V tej nesrečni vojni sem večkrat gledal smrti v oči. Tistikrat mi je njeno koščeno obličje očitno prišlo zelo blizu; če bi krogla priletela le nekaj centimetrov bolj desno, dandanes najbrž ne bi bil več med živimi.
Hišica
Radivoj Miklavčič Hujski
Hišice razne, polne in prazne, vedno prijazne streho delijo, kadar pretijo ujme nam razne.
Ko zunaj dežuje, ko zunaj zmrzuje, ko toča nam pade, in izgubljamo nade,
mi hišica pravi: kar vame se spravi.
Iz zakladnice naših domov
Takele »hišice« smo v prejšnjem stoletju pogosto videvali na našem podeželju, danes pa so vedno redkejše. Ali pa jih uporabljajo v druge namene. Ker so v njih kurili, so bile iz varnostih razlogov nekoliko umaknjene od drugih poslopij. Naloga ljubiteljev naše dediščine je, da povedo, kako smo svoj čas rekli tem malim hišnim pritiklinam in v
kakšne namene so jih uporabljali. Za podeželane to ne bo težko, kajne? V dneh pred novim letom in po njem sem obiskal izžrebane reševalce naših narodopisnih skrivnosti in jim izročil skromne nagrade. Za leto 2012 so bili izžrebani:
1.	Marija Mandelj - Ivančna Gorica
2.	Tončka Zupančič - Mleščevo
3.	Jernej Švigelj - Studenec
4.	Jože Zupančič - Kriška vas
5.	Sadar Avgust - Zaboršt
6.	Pepca Novljan - Peščenik
7.	Milan Trunkelj - Kitni Vrh
8.	Danica Jermol - Vir Milan Trunkelj s Kitnega Vrha (Kobiljek) nam je za novo leto poslal fotografijo, ki kaže, kako spretne in pridne so bile njegove pletar-ske roke v preteklem letu. Čestitamo.
Priporočamo se za nadaljnje sodelovanju pri ohranjanju spomina na »stare« čase. In še ena prošnja: Poleg časopisnega naslov pripišite še »Za narodopisni kotiček« Tako boste olajšali ločevanje vašega prispevka od ostale pošte.
Klasjev Polde
Prispevki narodopiscev v minulem letu
Sodelavci v narodopisni rubriki so pridno pisali in posredovali svoja mnenja o zastavljeni uganki iz naše narodne dediščine. V vsaki od osmih številk našega časnika, ki so izhajale v minulem letu, je bila po ena uganka iz domene narodoznanstva.
Spodaj je poleg upodobljenega predmeta najprej našteto bolj ali manj pravilno ime in kratko pojasnilo o njegovi funkcionalnosti; za tem so razporejena raznotera imena, od najbolj ustreznega do povsem zgrešenega. Slednje je zapisano v poševni pisavi. Upoštevana so tudi tuja, pri nas rabljena imena, vendar je vse, eno in drugo in tretje zanimivo in vredno pozornosti.
Št. 1 (januar-februar): nakovalo - poleg kladiva in ognja glavni kovaški pripomoček za kovanje predmetov iz železa; ostala poimenovanja: kovalo, ampas, kovaški rilc, nabijač, žvenkač ...
Št. 2 (marec): banka - posoda za nošnjo vode v roki ali na hrbtu; ostala poimenovanja: ploščak, barigla, sodec, hrbtak, pu-trih, ročka, štuc ... (ime banka je značilno imitacijsko ime; z »bank, bank« se oglaša klokotajoča voda med nošnjo na hrbtu).
Št. 3 (april): burkelnik - železna naprava za vsajanje težjih loncev v peč in vlečenje iz peči s pomočjo burkelj; ostala poimenovanja: zajec, kozel, drsalček, pručka, pečjak .
Št. 4 (maj-junij): gnojnični sod s pipo pr-šilko - posoda za prevažanje gnojnice iz greznice na obdelovalne površine; ostala poimenovanja: gnojni sod, grezničnik, gnojevnik, pršilni sod, lajta, legnarski sod, žvajdrnik ...
Št. 5 (julij): pletilnik za vrvi - z njim so ple-tli tanjše splete v močnejše konopljeve ali lanene vrvi; ostala poimenovanja: razpr-telj, pletar, sukel, držek, kresilo, rogovilček praskač ...
Št. 6 (avgust-september): fasadna strga-ča - praskalo, s katerim so ogrebli svežo fasado na zidanih poslopjih in jo okrasili; ostala poimenovanja: grebača, zidarska žaga, grebla za teranovo, šestrezna vene-cijalka ...
Št. 7 (oktober - november): senožetne grablje - z njimi so grabili po površinah, ki so dajale manjši seneni pridelek; ostala poimenovanja: grablje, grablje z opornicami, grablje na lok ...
Št. 8 (december): puša - železni vložek za kolesno pesto, ki je varoval kolo pred prehitro obrabo in zmanjševal trenje; ostala poimenovanja: kolesni vložek, osnik, rin-ka, pestnik, aksar ...

Matic je bil prebrisane glave, zato mu »delo«, kakršnega je bilo doma na pretek, ni preveč dišalo. Ob tem pa je bilo čudno, da se tudi v šoli ni počutil kaj prida in se je hrama učenosti izognil, če se je le dalo. Med njegovimi naravnimi vrlinami je izstopalo govorništvo. Z besedami je bil tako prepričljiv, da je pri ljudeh takoj vzbudil pozornost. Med vojno se je v glavnem skrival, po njej pa je ponosno prišel na plano kot bojevnik, brez katerega bi med vojno »vse hudič vzel«. Po osvoboditvi je nova oblast
še vedno potrebovala govornike, toliko pa spet ne, da bi zaposlili vse, ki so znali z besedo. Ker se je delal zaslužnega za svobodo, ga kajpak niso pustili na cedilu - postal je glavni v kmetijski obdelovalni zadrugi. Matičevi zadrugi v gospodarskem pogledu ni šlo preveč dobro, čeprav se je Matic trudil na vse pretege za modernizacijo. Šel je tako daleč, da je pridobil celo rabljen traktor, ki je bil tiste čase prava redkost. S tem strojem pa je Matic za vedno prišel v zgodovino. Traktor je namreč
segel malo globlje, kot so orale razne vprege in plug je odkril nekaj grobov iz večje davnine. Orači so pobrali starinske predmete, med katerimi je bilo tudi nekajročnega orodja in poklicali tovariša predsednika. Ta si je izkopanine strokovnja-ško ogledal in razsodil: »Naša oblast skrbi za modernizacijo tudi v kmetijstvu, zato je to orodje za nas neuporabno« in so stvari šle na smetišče. Kaj hočemo, Matic je dobro obvladal nove čase, starih pa ne.
Leopold Sever
ivljenje prednamcev
Bralci, ki so zadnjih nekaj let redno spremljali vsebine zgodovinskega podlistka, so se lahko sorazmerno dobro poučili o duhovnem in družbenem življenju naših prednikov pred pokristjanjenjem. Zgodovina iz predkrščanskega časa je bila iz najrazličnejših vzrokov slabo raziskana in postavljena na napačna izhodišča. Naši zgodovinarji so pod tujimi vplivi govorili o nekakšnih Keltih, ki so živeli na gradiščih in potem nenadoma izginili kot kafra, ne da bi povedali, kam so se dali. V primeru, da so se domorodni »Kelti« pomešali med prihajajoče Slovane, bi moralo kar mrgoleti tako imenovanih »keltskih« imen, v resnici pa najdemo sama slovensko zveneča imena, ki se pomensko ujemajo s stanjem v naravi, to pa pomeni, da so izvirna in da so nastala v večji davnini. Sicer »strokovnjaki« zadnje čase mrzlično iščejo keltsko izrazje v našem jeziku, vendar doslej še niso našli kaj omembe vrednega. Izjema so kajpak izrazi, ki so zaradi naravozvočnega izvora podobni izrazom v drugih jezikih, kadar so le-ti dozorevali v podobnem naravnem okolju in so se uklanjali podobnim jezikovnim zakonitostim. Zategadelj je prav tako nespametno iskati «slovenske« besede v drugih jezikih, z izjemo v neposredni soseščini, kjer je šlo za nedvomno potujčenje slovenskega
Na podobi sta v običajnem tandemu idealizirano prikazana duhovna tičnica in obrambno gradišče.
Tičnice so bili kraji (preprosta svetišča) na katerih so naravoverci s pomočjo ptic (po starem tic) prihajali v stik z bogom, največkrat ob slovesu od rajnih. S tičnice pravkar zleta duša v podobi belega goloba. Prizor je narisan po pripovedi stare ljudske pesmi, nastale v zgodnjem krščanstvu. Zapisana je bila v Beli krajini.
življa.
»Keltaštvo« so v svet vrgli Stari Grki in še posebej Rimljani, ki so severno ležeča tuja ljudstva »oblekli v keltsko uniformo«, ne da bi dali vedeti, da so to kulturološko in jezikovno različna ljudstva, na primer Galci, Slovani, Germani in podobno. Tu velja poudariti, da omenjena ljudstva še niso imela, za razliko od Rimljanov, dovolj razvite pismenosti, da bi zapisali svo-
ja izvirna imena in preprečili kasnejše zablode. Slovenci smo, na primer, zvedeli za svoje ime šele s Trubarjem, našim prvim literatom, čeprav je ime obstajalo že davno prej. Veliko tega bomo lahko izvedeli v knjigi Tičnice iz naravoverja, ki bo izšla meseca maja in bo predstavljena v okviru proslavljanja praznika Občine Ivančna Gorica.
Leopold Sever
167. rekord:
Sršenjak, da mu ni para
Gospod z bradico in velikim sršenovim gnezdom v rokah je Janez Sadar iz Šentvida. Sršenje bivališče je zapazil na podstrešju in ga po preudarnem postopku shranil v vrečo. Že s primerjave z lastnikovim telesom vidimo, da je stvar zares orjaška. Po volumnu, bi iz nje naredil tri Janezove glave, pa bi še nekaj materiala ostalo.
Merilne naprave so pokazale, da je sršenjak visok 40, širok pa 35 centimetrov. S težo se ne more ravno hvaliti, a je kljub temu potegnil 75 dekagramov; ko je bil »obljuden« je bil kajpak težji. V celoti vzeto je bil res »hiša in pol« - pravzaprav ne hiša, stanovanjski blok. Na osnovi izmerjenega in povedanega smo brez premisleka priznali nov Klasjev rekord in ga knjižili na ime Janez Sadar, Šentvid.
Čestitamo z vseh vetrov in na vse pretege. Pri tem velja poudariti, da ima Janez v svojih vitrinah že več podobnih dosežkov iz Klasjeve domene. Torej, »eviva« še enkrat.
Leopold Sever
Ustvarjalnost kamor pogledaš
Pred nedavnim sem zamišljen koračil po asfaltirani cesti, ko se mi je nenadoma zazdelo, da na tleh vidim nekakšne podobe. Zaustavim korak, se sklonim in ostreje pogledam. Imel sem prav; na tleh sta bili upodobljeni dve bajeslovni bitji s pretežno živalskimi potezami, ki nekaj počenjata; glede na nekaj okroglega pri nogah, bi lahko rekli, da igrata nogomet. Dinamični prizor ne bi bil nič posebnega, če ne bi nastal po golem naključju; nekdo je odvrgel žvečilni gumi in ga prepustil kolesom vozil in podplatom mimoidočih v dokončno oblikovanje. Kaj neki boste vi prepoznali v zgnetenem prizoru? Nekaj je zanesljivo - narava ustvarja povsod in iz vseh materialov.
Leopold Sever