In. lefnllc.
V Ljubljani, dne 15. junija 1921.
Štev. 6.
JUGOSLOVANSKI
OBRTNIK
MiHL JHflb ■■ vH JhLJWL
GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
Ust izhaja enkrat na mesec, in sicer 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto
Dobrote centralizma.
Tako opetovano rabljena in oboževana beseda, kot centralizem, pač ni nobena. Kakšne dobrote nam pa ta centralizem donaša, nas pač predobro pouči dogodek, objavljen v »Obrtnem Vestniku« od 2. maja t. 1. Notica pod naslovom: »Tako se podpira obrtnike« se glasi dobesedno:
»Gospodarsko-finančni komite ministrov je dne 22. sept. 1920 sklenil odločbo, s katero se naj obrtnikom in obrtniškim družbam olajša uvoz nekaterih izdelkov, ■polizdelkov in surovin. Kako se ta nared-ba uporablja v korist obrtništva praktično, nam dokazuje sledeči gotovo zanimivi slučaj: Neka obrtniška korporacija je baš z ozirom na gornjo določbo nakupila v inozemstvu (v Nemčiji) meseca septembra
1920	za dva vagona pločevine. Blago je dospelo v Celje prve dni decembra. Pločevino je dotična korporacija kakor tudi carinama sama smatrala za polizdelek in si zaradi tega preskrbela vse potrebne listine od trgovske in obrtniške zbornice ter oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, ki jih predpisuje gornja na-redba, in vložila prošnjo za oprostitev plačila carine. Da ne bi bilo treba preveč stojnine, se je z veliko muko doseglo dovoljenje, da zadruga izloži vso pločevino v privatnem skladišču zadružnega predstojnika, katero je carinama zapečatila. Po večkratnih urgencah in intervencijah se je končno dosegel odlok Generalne direkcije carin od 2. februarja 1921, C. br. 3943, s katerim se je izreklo, »da se pločevina ne može smatrati kao polupreradjevdna ter se prema torne ne može dati slobodno od caiine«. Končno je prišla zadruga dne 2l. marca 1921 v srečni položaj, da je smela proti plačilu carine po maksimalni tarifi in ležarine v skupnem znesku nad
55.000	K prevzeti. Med tem je pa cena Pločevini hudo padla, tako da bo zadruga
24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko-
primorana taisto oddati z ogromno zgubo. Posebno zanimivo je pri tem vprašanje, kot kaj se naj pločevina smatra, če ni »polupreradjevina«. Zanimivo je nadalje tudi to, da je morala zadruga za to, da je zadružni načelnik imel* skozi štiri mesece svoje skladišče od carinarae zapečateno, ker je tam deponiral nezacarinjeno pločevino, plačati nad 12.000 K ležarine carinami. Ali je ta ležarina namenjena lastniku skladišča, še ne vemo in pričakujemo slični račun za vse slučaje še od njega, da bo zadruga, ki je ustanovljena za podpiranje male obrti, ja sigumejše ugonobljena. Doživeli smo že mnogo birokratske modrosti, ta slučaj pa je vendar le edini svoje vrste.«
Vidi se torej, da je bila pločevina pri dveh uradih različno kvalificirana. Če bi se bilo blago spoznalo takoj pri prvi instanci kot »ne-polupreradjevina«, ali če se vprašanje ne bi moralo rešiti šele v oddaljenem Belgradu, bi bila zadruga imela veliko manj izgube, kot jo je imela sicer.
O,	srečni centralizem, ko bo vsaka prošnja in vsako vprašanje moralo romati v državno prestolico! Tam ležalo morda tedne in tedne nerešeno in šele potem priromalo nazaj, morda nerešeno. In ta. centralizem so naši politični nasprotniki povzdigovali pred volitvami kot prapor-vod-nika, na Belgrad kazali kot na obljubljeno deželo. Da, pot, ki bo peljala v Belgrad, bo posuta s cvetlicami in medom, toda ne za nižje sloje, pač pa za nekatere — kričače, bankirje in denarne mogotce. Nižji sloji bodo pa morali plačevati od svojih žuljev, od svojih potnih srag, ki so jim tekle po uvelem in nagubančenem licu pri trudapolnem in napornem delu. A kaj briga mogotca tlačeni trpin, kaj mu mar beda slednjega, kaj njegovi zdihi in joki, kaj kričanje lačnih otrok, skoro nagih, zamazanih, zanemarjenih? Nič in zopet nič! On bo užival, njegova družina bo udobno živela in oni, ki so ga spravili do uglednih
pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
mest, naj sami gledajo kako se bodo pre-rili skozi življenje. Saj on bo daleč od doma, on bo korakal po poti, kjer se cedi med... In naše ljudstvo po deželi se je pri zadnjih volitvah vsaj po nekaterih krajih še dalo zapeljati po sladkih besedah liberalnih mogotcev. Ljudstvo, verujoče v besede, češ, gre tu le za občine kot. take, si je marsikje izbralo za svoje zastopnike sta-rokopitneže. Ko se bodo pa pokazali sadovi ne le posameznih občin, temveč celokupnosti, bo zdihovalo: Mi smo imeli v naših rokah rezultat sodbe, a smo se prostovoljno in v našo škodo obsodili.
Minister saobračaja V. Jankovič je bil izdal naredbo, da bi se bila morala vsa postajna'imena napisati v cirilici in latinici — V Srbiji sami se je ta naredba izvedla na ta način, da so imena napisana v cirilici in v francoskem jeziku z latinico. Recimo, da pride kak Slovenec v Srbijo, ki ne bi znal brati cirilico; kaj mu pomaga napis z latinico, če pa francoskega jezika ne razume. Tako je ponovno dokazana enakopravnost srbskega-hrvaškega in slovenskega jezika, seveda v centralističnem pojmovanju.
Finančno ministrstvo je odredilo, da se oprostijo plačevanja 50 odstotkov od fakturne vrednosti blaga iz Nemčije sledeči predmeti: 1. vse vrste strojev in aparatov za industrijske in obrtniške potrebe, strojni deli, strojne in vodovodne cevi ter poljedelske oprave in orodje; 2. vse vrste anilinskih barv; 3. vse vrste zdravil, in 4. vse vrste kemikalij. Carinarnice so že prejele potrebna navodila. — Da so se poljedelski in industrijski stroji, barve in zdravila, ki jih ne moremo dobivati od drugod cenejše nego iz Nemčije, oprostila 50 odstotnega povišanja carine, je čisto prav. Popolnoma neumevno pa je, zakaj finančno ministrstvo kljub prošnjam knjigarnarjev noče izvzeti od nadtakse tudi knjig. Knjige niso noben luksus, kakor morebiti mislijo . pri finančnem ministrstvu, ampak neob-
hodni pripomoček za našo strok, izobrazbo. Zakaj bi ravno tisti, ki se pečajo z duševnim delom, morali pomagati, da se izvedejo reparacije, ki bodo donesle ogromne milijarje dobička ententinemu velekapitalu? Že danes se v Parizu medseboj prepirajo, kako bi se nemške devize ugodnejše razprodajale in izrabile. Pozivamo finančno ministrstvo, naj tudi knjige oprosti nad-takse, saj mora samo imeti toliko kulturnega čuta, da ne bo morebiti knjig prištevalo k takim predmetom kakor so zobne ščetke ali pa saksonski porcelan.
Pred nedolgim časom se je dogodilo, da so stare znamke kar čez noč propadle. Da je pri tem preprosto ljudstvo precej trpelo, no zato se naša centralna vlada pač ni preveč brigala. — Istotako čez noč je bil neveljaven avstrijski kovani denar (sedaj je zopet veljaven). Koliko ljudi in največ preprostih, je kratko malo pometalo denar, češ, saj ni za nič. Tako se zapravlja ljudsko premoženje, tako se prakticira centralizem na račun nižjih slojev.
Povedali smo samo par zgledov, ki dovolj jasno kažejo, kam nas je privedla današnja državna politika, kam »prijatelji« slovenskega ljudstva. Toda že so se jim začela tla rušiti na krmilu. Vodstvo pa bodo prepustili1 ljudem, ki sočustvujejo z ljudstvom. Časi se bodo izpremenili in za to novo dobo se moramo pripraviti, da bomo nastopili složno in odločno.
Cenjene naročnike, ki niso še poravnali naročnine, prosimo, da to nemudoma store. Izdatki so veliki in se morajo sproti pokrivati. Storite vsak svojo dolžnosti
Oliška se |e ujela.
Dolgo je glodala, motila in vznemirjala, delala veliko škodo pri obrtnikih, ki imajo več mehkega lesa in pri trgovcih, ki imajo zalogo dobre in lepe moke. Tudi čevljev pod posteljo ni pustila pri miru. škoda se je delala kar naprej in nevarnost je bila velika, da se podraži les in hišna oprava, moka in obutev. »Kakšna pošast je to, ki nam dela tako škodo,« so se ljudje povpraševali in nastavljali so velike in majhne pasti; take na novo kupljene v Kranju in take, ki so ostale še od1 pred vojske — pa miška jih je takoj spoznala, se nasmejala in odhitela po svojih slabih potih.
Pa glejte ga spaka! Tako premetena miška je imela smolo. Poslušajte! V navadno škarpeto pri čevljarju se je ujela. Prihiteli so jo gledat tisti ljudje, katerim je delala kvar, in tisti, ki so jo strahoma pričakovali v svoje shrambe. Oh kakšno za-
čudenje; kar strmeli so, ko so spoznali srednje veliko domačo miško, ki bi lahko naredila silno veliko škode, ko bi se ne bila ujela. Mežakarji so takoj »pogrun-tali«, da to nikakor ne mere biti cerkvena miš, ki gotovo ne bode delala tako velikih grehov, ampak da mora biti to kaka skopuško samostojno živeča miška, ker je bila dolga in suha kljub temu, da je že toliko požrla. »Bog ve odkod je prišla,« so se radovedno povpraševali in eden jo je brcnil v sveti jezi, da se je trikrat prekucnila. »Pusti jo* zdaj, saj ne bo več delala škode!« sta jo branila debel, potuhnjen možakar, gruntar in krčmar, katerim miška res ni naredila še nikake škode. — Mlad čevljar je za hišo tik ceste odkril gnezdo — polno zalogo moke, usnja itd. »Glej ga zlodja, doma ima vsega dovolj, drugim pa dela ta vrag toliko škode!« — Od tistega časa so ljudje take miške bolj in bolj lovili. — Davčne oblasti zaupnik samostojnež P. bo bral ta članek in
vzkliknil: »Kaj h , sedaj me pa imajo,
to vse na mene leti. Kaj bo zdaj?« Brali bodo tudi obrtniki, katerim je kolega zaupnik obrtnik nalagal po 300.000, 160.000,
80.000	in 60.000 K davka, sebi pa nič in zavriskali bodo: Miška se je ujela.
Torej se nam je posrečilo priti na sled tej neverjetna krivični razdelitvi dohodninskega davka v naši občini. Trikratni gruntarji z dobro idočo gostilno ne plačajo nobenega dohodninskega davka, ravno-tako tudi ne par gostiln s trgovino in šno-psarijo. Da ne omenjamo drugih velikih posestnikov. Obrtnike je pa obdavčeval po vrsti, kakor je bolj ali manj dišal po samostojnežih. Poskrbljeno je sedaj, da se bodo te krivice temeljito popravile.
Zahtevamo ponovno, naj se volijo zaupniki javno! Naj se g. zaupnik P. sam sebi pripiše, kakšno sodbo bodo ljudje izrekli o njegovi objektivnosti, oziroma pristranosti in v kako veliko škodoi bi jih bili kmalu pripravili. Miška se je ujela, ha, ha, ha!
Zapisnik
k II. rednemu občnemu zboru strokovne zadruge zidarskih mojstrov Slovenije v Ljubljani, kateri se je vršil dne 22. maja
1921	v mali dvorani mestnega doma v Ljubljani.
Gospod načelnik Valentin Accetto otvori II. redni občni zbor ob 10. uri 15 m,, konstatira sklepčnost (navzočih je 56 članov, vseh članov šteje danes zadruga 227, glasom zadružnih pravil § 17., 6. odstavek je za sklepčnost ob navzočnosti 20% vseh članov, to je 50), pozdravi udeležence, spodbujajoč jih k najmarljivejšemu delovanju v prid zadruge in stanovskih načel.
1. Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in v celem obsegu odobri. G. načelnik imenuje z apregledovalce blagajniških knjig in računov gg. odbornika Avgusta Accetto in Ivana Sršena.
2. Soglasno se odobri sklep občnega zbora z dne 25. aprila 1920, s katerim je določena sprejemnina za mojstre na 100 K.
Gospod načelnik poda na to nastopni
račun blagajne.
Zadruga je imela dosedaj vseh dohodkov 36.048 K 90 vin., izdatkov pa 16.751 K 58 vin. V hranilnici je naloženega 16.000 kron, pri čekovnem uradu je naloženih 287 K 74 vin., v domači blagajni pa gotovine 3009 K 58 vin. Skupaj 36.048 K 90 vin. kar je dokazano po knjigah, katere sta pregledala gg. odbornika Avgust Accetto in Ivan Sršen in našla iste v redu.
Določijo se zadružne doklade za leto 1921.
3. Glede zglasovanja delavskega osobja zadrugi se je določilo, da se v na-znanilni poli, katero je predložiti zadrugi v času od 1. novembra do 31. decembra vsa-cega leta, navesti zidarje pomočnike imenoma, drugo delavsko osobje pa le v skupnem številu. Glede vajencev pripomni g. načelnik, naj mojstri takoj javijo zadrugi, kakor hitro je stopila učna doba v veljavo in v to svrho predlaga učno pogodbo v dveh odpravkih.
4. G. Ogrin predlaga na to sledečo resolucijo:
Odbor se pooblašča, da naslovi na deželno vlado:
1. Zidarski mojstri Slovenije, zbrani na občnem zboru dne 22.majnika 1921 poživljajo deželno vlado, naj čimprej spremeni stavbeni zakon z dne 26. decembra 1893, štev. 193 d. z. — Pri tem naj se ozira posebno na § 3., ki govori o upravičenosti zidarskega mojstra in mu stavi precejšnje omejitve, posebno na to, da nima polnih pravic, ker so uvedeni izvzeti kraji, kjer sme le pod nadzorstvom stavbinskega mojstra delati, pa tudi z ozirom na stavbo, ki je istotako omejen.
2. Vladi se nasvetuje, naj tako reformirani stavbeni zakon vpelje za celo državo Jugoslavijo.
3. V reformiranem stavbenem zakonu naj se natančno določijo meje, kaj in na katerih stavbah sme delati zidarski oziroma stavbinski mojster, ki sta enaka, in oni z olajšano skušnjo.
Odbor se pooblašča, da napravi k tej resoluciji natančen popis vsega, kar govori za utemeljitev te resolucije in čimprej predloži visoki deželni vladi v blagohotno uvaževanje.
Gosp, podnačelnik Matko Curk se na to v imenu zadruge zahvali g, načelniku
za njegovo vsestransko in uspešno delovanje v prid zadruge, kar se soglasno odobri.
Gospod načelnik se s toplimi besedami zahvali vsem udeležencem občnega zbora in zaključi ob 12. uri 10 minut opoldne občni zbor.
Val. Accetto, načelnik.
Prof. V.
0 razvoju ljudske umetnosti.
(Dalje.)
Ljudska umetnost je v mnogih slučajih naravnost kulturno-zgodovinsko ogledalo vsakega naroda, ker moremo sklepati iz motivov, ki jih je uporabljal pri okraše-nju svojega pohištva in drugih predmetov na njegove življenske razmere, na kulturno stopnjo in na njegov značaj. Najnavad-nejši motivi so vzeti iz njegovega vsakdanjega življenja in iz pravljic in pripovedek, ki so se ohranile med narodom, V veliki meri so ti motivi izraz narodovega verskega življenja in mišljenja. V mnogih se kaže njegova šegavost, pa tudi otožnost. Razumljivo je, da je narava, kakor na njegovo dušo in njegov značaji, vplivala tudi na ljudsko umetnost. Zelo se pozna na vseh teh predmetih vpliv cerkve. Poleg monogramov I. M. I. H. S. je domači vaški umetnik upodabljal tudi najvažnejše dogodke iz življenja svetnikov, ki so mu bili najbolj znani. Zelo mnogobrojni so tudi erotični simboli, kakor srce itd. Cvetlice, ki živijo tudi v narodnem pesništvu, posebno »nageljček«, še dandanes ponos kmetske deklice, najdemo neštetokrat upodobljene. Šegavost, pa tudi pobožnost našega naroda odsevata iz raznih napisov na vrčih, na pohištvu itd. Mnogokrat izražajo ti izdelki praznovernost ljudstva in strah pred duhovi in raznimi bajnimi bitji. Zelo' pogostoma vidimo na zibeljkah, posteljah in drugih izdelkih vrezano ali narisano znano znamenje proti mdri, ki bi naj varovalo lastnika teh stvari pred to mučno bajeslovno mučilko. Znano je, da živi med ljudstvom vera, po kateri je rdeča barva dobro obrambno sredstvo proti strahovom in duhovom.
• Če primerjamo evropejske izdelke 'judske umetnosti med seboj, opazimo neko sorodnost umetniških motivov pri raznih narodih. To sorodnost si lahko razložimo iz sledečih razlogov. Predvsem ne sTOemo pozabiti, da večina evropejskih narodov veže plemenska sorodnost, ki je nekoč družila vse narode arijskegi plemena, Kakor 50 se ohranile mnogoštevilne besedne korenike v vseh jezikih arijskih narodov, ravno tako so se ohranili primi-
tivni, prastari umetniški motivi in nazori iz tiste prastare zgodovinske dobe, ko so bivali arijski narodi še skupaj in govorili en jezik.
Nadaljnji vzrok te sorodnosti je vpliv grško-rimske kulture, ki se je razširila po vsi srednji in zahodni Evropi, dočim je prevladoval in prevladuje še dandanes v vzhodni Evropi in na Balkanu vzhodnorimska kultura, ki je prišla iz Carigrada.
Še v mnogo večji meri se kaže pri vseh ljudsko-umetniških umotvorih vpliv vere in cerkve. Velikega pomena za izenačenje ljudsko-umetniških motivov je bil tudi živahen, * tisočletja trajajoč promet med posameznimi evropejskimi narodi.
Vkljub vsej sorodnosti in skupnosti kažejo vendar izdelki posameznih narodov in posameznih pokrajin svoje posebne značilnosti, ki so posledica življenskega načina naroda in vpliva sosednjih pokrajin.
Jugoslovanske dežele, posebno pa mala Slovenija, so stale, kakor smo to že večkrat poudarjali, dolga stoletja pod najrazličnejšimi tujimi kulturnimi vplivi, ki se kažejo tudi na izdelkih domače slov. umetnosti, predvsem v slovenskih deželah in orientalski vpliv, se slov. dežele niso mogle znebiti nemško - alpskega in laškega vpliva.
V	sledečem hočemo govoriti o posameznih panogah ljudske ali domače umetnosti, predvsem v slovenskih deželah in po možnosti določiti, kaj je domače, kaj tuje, oziroma kaj se je tekom časa v slov. kmetski hiši udomačilo in postalo na ta način domače blago.
Les, ki je služil in deloma še služi v veliki meri kot stavbni material, je tudi naj-pripravnejša snov za izdelovanje ljudsko-umetno-obrtniških izdelkov, ker je pač skoraj povsod v večji ali manjši meri na razpolago in ker se za obdelovanje lesa potrebuje primeroma malo orodja. Še dandanes sta v mnogih revnih, gorskih krajih sekira in žaga edini orodji, ki ju rabi gorjanec pri stavbi svdje hiše, pri čemer je seveda on sam stavbenik. Les je nadalje tudi še do današnjega dne najvažnejša snov domače industrije. Do najnovejše dobe je kmet tudi svoje pohištvo v veliki meri izdelal sam in ga tudi po svoje, na preprosti način okrasil. Polagoma so se nekateri posebno izobrazili v izdelovanju in okrašenju pohištva in so prevzeli taka dela prvotno le v domači vasi, pozneje v bližnji okolici in slednjič so šli na potovanja kot potujoči umetniki. Posebno znani so bili tudi v naših krajih tirolski »Kistlerji«. Neizogibna posledica tega je bila, da imajo izdelki domače umetnosti toliko sofodnih in skupnih motivov širom obsežnih pokrajin in da lahko na primer govorimo o alpski, bal-
kanski i. t. d. ljudski umetnosti. Teh domačih umetnikov vendar ne moremo imenovati obrtnikov, ker so delali le od slučaja do slučaja, le v določenih letnih dobah in sicer prvotno vedno na domu naročnika, »na štero«, kjer jim je pomagal pri delu tudi domačin s svojo družino. Delali so nadalje prvotno le na naročilo in hodili so »na štero« delat, kadar je bilo treba izgotoviti balo za domačo hčerko. O obrtnikih govorimo lahko šele takrat, ko so začeli izdelovati suho robo, kipe svetnikov i. t. d. na zalogo, ki so jo potem prodajali na prihodnjem semnju, ali pa zalagali s svojimi izdelki prodajalce bližnjega mesta. Z domačo umetniško obrtjo v tem smislu se peča še vedno lepo število gorskih prebivalcev v Alpah, Krušnih gorah in drugod. Vsa družina od najstarejšega do najmlajšega člana se peča edino le s tem in nekatere vasi izdelajo na tisoče otroških igrač, kipov itd.
V	tem slučaju v resnici ne smemo več govoriti o domači umetnosti, ampak le še o domači obrti, ker izdelajo surovo obliko stroji in ker sloni vse na principu razdelitve dela. K domačim obrtniškim izdelkom prištevamo tudi »suho« robo naših Ribničanov, če tudi je ta ali ona žlica bolj ali manj umetno izrezljana.
Vrnimo se k pohištvu in hočemo govoriti o načinu okrašen ja! Brez dvoma je poslikano kmetsko pohištvo novejšega datuma (iz začetka 18. stol.) Mnogo starejše je z različnimi, manj ali bolj globokimi zarezanimi ornamenti okrašeno pohištvo. Naj-| starejša, ker najpreprostejša je gotovo ! vrezna, ali bolje vtisna tehnika (Ritztech-nik), pri kateri se les sploh ne izrež^, ampak z orodjem vtisne. Izrezna, tehnika je lahko dvojna, namreč ploščnata (Flach-technik) pri kateri so se takorekoč le mejne črte ornamenta izrezale, dočim je ploskev ostala ohranjena, ali* pa polreliefom podobna izrezna ornamentika (Kerb-schnitt). Mnogokrat so vsi- trije načini za-rezne' ornamentike rta istem predmetu združeni.
Podlaga teh ornamentalnih motivov je krog, oziroma sploh geometrilke črte. Razen tega so uporabljali pozneje v ornamentiki tudi monograme Jezus m Marija, začetne črke naročnika, letnice, cvetlice
i,	t. d. Geometriška ornamentika je na vsak način ko. najpreprostejša tiai najst-i-rejša.
Poleg omenjenih načinov okrašenja je bila v navadi tudi t. zv, intarsia, t. j. iz-polnjenje zarez s slamo, s pečatnim, ali navadnim voskom, kakor n. pr. na Kranjskem pri žličnih držalih, in pozneje z raznobarvnim lesom, Tuintam so izrezane ornamente kratkomalo pobarvali, dokler niso slednjič z raznimi živimi barvami pobarvali
cele ploskve, a pri tem obdržali razdelitev ploskve v posamezna polja. Prejšnje stare motive, kakor tudi staro ploskovno razdelitev so seveda pozneje izpodrinili motivi, ki so jim jih nudile vaške cerkve. Najboljši vzgled za to so nam naše živo pobarvane skrinje, na katerih opazimo poleg raznih oltarnih šopkov in stebrov na prednji ploskvi in stranskih ploskvah okrogle slikane ornamente, kot ostanke stare zarez-ne tehnike.
Z zareznimi ornamenti so vaški umetniki krasili posebno mize, ki so jim služile tudi za mesenje testa t. zv, »mentrge«, postelje, skrinje, naslonjala pri klopeh, omarice, vrata vzidanih omar in omaric i. t. d.
Veliko večji pomen pa ima les, kot snov domače umetniške obrti, pri izdelovanju manjših predmetov. Ravno z ozirom na les bi lahko imenovali domačo umetnost pastirsko umetnost. Pastirju je na paši les vedno na razpolago. Kot orodje mu je služil dobro nabrušen pipec, brez katerega si ne moremo misliti niti šestletnega pastirja. Na nekdanjih obširnih skupnih občinskih pašnikih, »gmajne« imenovanih, ali pa na planinah je ostajalo pastirju vedno dovolj prostega časa. Iskal si je dela, ki ga ni oviralo pri njegovem poslu, a mu vendar preganjalo dolgčas. Vrezal si je palico in jo okrasil z izrezanjem lubia na določenih mestih z krožnimi in Spiralnimi ornamenti. To je bil začetek, pozneje je vrezal te ornamente že v les in izrezane črke pobarval z okrasto zemljo, ki jo je našel v bližini, ali pa z rdečim sokom kakih jagod. Prvi posrečeni poskusi so mu dali pogum in ga vzpodbudili k težjim. Pod njegovim nožčem so polagoma nastajale lepo izrezljane in z zareznimi ornamenti okrašene zavratnice za zvonce, s katerimi je obdaril svoje ljubljence med živino. Svojemu gospodarju, ki je prišel na planino kosit, je podaril osenjak za brusni kamen, svoji tovarišici na planini je oskrbel kuhinjo z lesenimi žlicami, žličnjaki in račdeli za sir in sirovo maslo, kakoršne uporabljajo še dart-danes na planinah. Slednjič se je lotil celo izrezljavanja majnih kipcev, pastirjev in ovac, ki jih je pripesel gospodarjevim otrokom za božične jaslice. Ob dolgih zimskih večerih je v dolini pri slabo brleči treski nadaljeval svojo umetnost, občudovan od sosedov. To občudovanje mu je naklonilo morda celo srce mlade predice. kateri je izrezljal mnogokrat z neizmernim potrpljenjem prekrasno stolpičasto preslico, ali pa še mnogo umetnejšo preslično iglo. Pozabil tudi ni svoje gospodinje, kateri je izdelal, več aM manj okrašene »niške« t. j.( valjasto leseno posodo, ki je služila raznim namenom,
(Dalje prihodnjič.)
Vajen'Ški domovi.
Na obrtnem kongresu v Celju, ki se je vršil dne 9. novembra 1919, je bila glede vajeniških domov sprejeta na predlog ravnatelja Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani sledeča resolucija:
»V večjih mestih, kjer je obrt zelo razvita, priporočamo ustanovitev »vajeniških domov«, kjer bi imeli vajenci v svojem prostem času zavetje, zabavo, pouk in zavetje. V poštev pridejo vajenci, katerim mojstri radi prevelikega obrata ali družinskih razmer ne morejo preskrbeti stanovanja.
K vzdrževanju »vajeniških domov« naj bi prispevali mojstri, sodelovalo naj bi pa tudi poverjeništvo za socialno skrb.«
Ministrstvo za socialno politiko (Sre-dišnja inšpekcija rada) v Beogradu se je obrnilo radi ustanovitve vajeniških domov z dopisom broj 26718 z dne 5. maja 1921 na Obrtno nadzomištvo v Ljubljani, da mu poda izčrpne podatke, koliko vajeniških domov v Sloveniji že obstoja ter kje bi bila ustanovitev novih vajeniških domov potrebna, da bi zamoglo izdelati primeren načrt ter presojati o načinu državne podpore.
Pri Obrtnem nadzorništvu se je vršila 27. maja o ustanovitvi vajeniških domov v Sloveniji anketa, kjer je bilo sklenjeno, da je v področju ljubljanskega obrtnega nad-zorništva poleg vajeniškega doma v Ljubljani nujno potrebna ustanovitev enakih vajeniških domov tudi v Št. Vidu nad Ljubljano, Kranju, Kamniku, Tržiču, Vrhniki in Novem mestu.
Glede ustanovitve pripravljalnih odborov za ustanovitev vajeniških domov je bil tozadeven dopis doposlan kompetentnim odborom obrtnih organizacij v omenjenih mestih.
Nameščence vajencev v obrtnih in industrijskih podjetjih.
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, je odposlala vsem političnim okrajnim oblast-vom in mestnim magistratom v Sloveniji sledečo okrožnico:
Nepravilno nameščanje vajencev je postalo po vojni vsled vedno naraščajočih zahtev kvalificiranega delavstva skoraj običajno. V tem dejstvu leži velika nevarnost, da se bodo vajenci, ki nimajo dovolj učne možnosti, predvsem dovolj sodelujočih pomočnikov, ki so poleg mojstra potrebni vaditelji vajenca, obrta le slabo izučili.	t
Ti vajenci bodo vsled nezadostnega izučenja v obrtu na eni strani težko dobili
pomočniška mesta in tako pomnoževali brezposelno množico, na drugi strani pa povzročcvali propadanje samostojnega obrta, ali pa se bodo morale podeljevati obrtne pravice nezadostno kvalificiranim pomočnikom, s čimer se bo izpodkopaval ugled obrtništva.
Krivda na teh nezdravih razmerah zadene skoraj v vseh slučajih obrtne zadruge, ki ne ščitijo v zadostni meri zadružnih predpisov. Zadružna pravila določajo število vajencev v posameznem obratovanju. Teh določil se pa obrtniki ne drže in zaposlujejo po več vajencev brez pomočnikov ali enega pomočnika in celo do deset vajencev ali drugače v očitnem nesoglasju z zadružnimi predpisi, ne da bi posegla zadruga vmes in napravila konec takim razmeram.
Posebno veliko se greši v tem oziru tam, kjer ne vodijo obrtne zadruge ne zapisnika vajencev ne pomočnikov niti ne potrjuje načelstvo sklenjenih pogodb med zadružnim članom in očetom ali varuhom vajenca.
Da se uspešno zajezi dosedanje čezmerno nameščenje vajehcev, naroča' poverjeništvo za socialno skrbstvo naslovnim oblastvom, da opomnijo zadruge na njih dolžnosti, da poslujejo točno, kakor predpisujejo zadružna pravila in obrtni red, zlasti, da se ne prekorači dovoljeno število vajencev.
Obrtne oblasti naj tozadevno delovanje obrtnih zadrug, oziroma njih načelnikov strogo nadzorujejo in v slučaju nerodnosti proti njim postopajo v smislu določila §. 127, odst. 6. obrtnega reda.
Nesrečna carinska politika.
Dne 10. maja so poslanci dr, Gosar, Gostinčar in tovariši vložili na ministra financ kot predsednika gospodarskega sveta, dalije na ministra za poljedelstvo in socialno politiko sledečo, interpelacijo:
»Naša carinska politika pomeni nasproti neposedujočim delavnim slojem največjo socialno krivico. Namesto da bi država iskala sredstev za kritje svojih potrebščin tam, (kjer se je med vojno in po povratu nagromadMo ogromno premoženje, ki denaša svojim lastnikom na škodo delavnih slojev v obliki obresti dividende, trgovskega dobička itd. vedno nove dohodke, nalaga potom carine na najvažnejše življenske potrebščine revnim slojem kruta bremena, ki silijo in tlačijo delavno ljudstvo v vedno obupnejši položaj. Drugod po svetu; pojenjuje draginja in položaj širokih mas se bojša, pri nas pa postajajo ravno vsled naše napačne in krivične carinske politike razmere vedno bolj
\
žalostne in neznosne. Skrajni čas bi že bil, da se ta naša carinska politika revidira ter tako spremeni in uravna, da bo ščitila v prvi vrsti konsumente in delavce ter še»le za tem, oziroma le kolikor dopuščajo to obči interesi, tudi razmeroma maloštevilne podjetnike in trgovce,
V	direktnem nasprotju s to očividno in nedvomno potrebo pa smo izvedeli, da se je pri sestavljanju nove carinske tarife za nekatere najvažnejše potrebe določila neprimerno visoka, dosedanje postavke znatno presegajoča carina.
Predvsem moramo z vso odločnostjo protestirati proti temu, da se ne pritegnejo k posvetovanjem o carini tudi zastopniki konsumentov in delavcev, Ta način ravnanja dokazuje, da smatra vlada najvažnejše narodno-gospodarske stvari samo za zadevo kapitalističnih krogov, dečim vidi v konsumentih in delavstvu, samo objekt izkoriščanja, brez pfavice sodelovati in socdločevati v zadevah, ki so zanj življen-ske važnosti,
K poedinim tarifnim določbam glede nekaterih najvažnejših potrebščin, kolikor so nam znane, moramo opozoriti zlasti na sledeče:
Zelo visoko se menda namerava obremeniti s carino uvoz surovega železa, Surovo železo spada med one potrebščine, ki igrajo v gospodarskem življenju sploh, zlasti pa v poljedelstvu in v stavbni industriji vrlo važno vlogo, S takim ccarinjenjem te potrebščine se bo vse poljedelsko orodje močno podražilo, kar bo seveda vplivalo tudi na cene poljskih pridelkov, Stavbeno gibanje, ki bi ga bilo treba v sedanji dobi splošne stanovanjske bede pospeševati in podpirati, pa bp radi tega zamrlo in še bolj zaostalo.
Visoko se dalje namerava — kolikor nam je znano — obremeniti s carino uvoz Čevljev in tkanin, To so vse potrebščine, ki imajo tako splošen pomen, da bi se bilo brezdvomno treba najprej ozirati na potrebe konsumentov in šele za tem na želje producentov. Nobenega dvoma ni, da se dosedaj pri nas teh dveh potrebščin tako malo proizvaja, da domača Produkcija nikakor ne zadošča domači potrebi.
Iz tega razloga je jasno, da bi se smela na čevlje in tkanine naložiti le razmeroma nizka carina, ki bi sicer omogo-Čafla domačo produkcijo teh stvari, ne bi pa preveč oškodovala konsumentov.
Podobno velja tudi glede suiklna, vsled česar bi bilo treba, da se na preprostejše, splošno porabno sukno naloži kolikor mogoče nizka carina.
Glede nameravane carine na stroje za obdelavo 1 e s a moramo pripomniti, da se cela vrsta specialnih strojev
te stroke v Jugoslaviji sploh ne izdeluje, Vsled1 tega ni upravičeno, da se namerava ta vrsta strojev izvzeti od splešne določbe, po kateri naj bi bili podvrženi carini samo stroji, ki se pri nas izdelujejo.
Končno moramo izrecno protestirati proti temu, da se nameravajo v novi carinski tarifi opustiti vse dosedanje prednosti zadružništva. Če se je Še na splošno sprejelo načelo, da mora carina ščititi domačo industrijo, potem bi se pač morale tudi zadružništvu pustiti dosedanje posebne predpravice. Z naredno-gospo-darskega in poleg tega še socialno-poli-tičnega stališča je zadružništvo brezdVom-no tako važen faktor, da zasluži posebno državno zaščito in varstvo.
Iz vseh navedenih razlogov vprašamo g. ministra:
a) ali je voljan storiti vse potrebno, da se bodo v bodoče k sestavljanju carinske tarife povabili tudi zastopniki konsumentov in delavstva?
b) ali je voljan skrbeti, da se za spredaj označene potrebščine n« bo uvedla previsoka carina?
c) ali hoče skrbeti, da se pustijo zadružništvu glede carin vse dosedanje prednosti?«
Vzorčni vlak na Balkan.
Balkanske države so za češkoslovaško industrijo najnaravnejši trg. Ravnateljstvo Praških vzročnih veletrgov je sestavilo vsled tega posebni vzorčni vlak obstoječ iz približno JO vzročnih vagonov, v katerih bo razstavljeno večji del vse, kar Jugoslavija od inozemskih izdelkov potrebuje.
Vzročni vlak se bo ustavljal v vseh večjih mestih Jugoslavije in sosednjih držav, kjer bo ostajal toliko časa, da si bodo interesenti lahko blago popolnoma ogledali in oddali ev. tudi svoja naročila.
Potovanje bo trajalo najmanj 6 tednov in bo imel osledečo smer:
Jasy, Galac, Bukarešt, preko Donave v Ruščuk, Varno, Šumeh, Plevno, Sofijo, Plovdiv, in dalje v Niš, Skoplje, BeOgrad, Novi Sad, Zagreb, Ljubljano in čez Maribor nazaj na Češko.
Vzorčni vlak bo vseboval vzorce blaga, ki se na Balkanu najbolj potrebuje, t. j. gospodarske stroje, gospodarska orodja, lokomotive, vagone, železarske izdelke vsake vrste, porcelan, steklo, steklene izdelke, čevlje, mineralna olja, gumbe, lanene in tekstilne izdelke itd.
Podrobnejše informacije se dobe pri upravi vzorčnih velesejmov, Praga I., Sta-romestska radnice.
Dopisi.
Obrtna zveza za Tržič in okolico ima
svoj redni občni zbor v sredo, dne 29. junija t. 1. dopoldne ob 9. uri v prostorih g, K. Ruecha s sledečim sporedom: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. Slučajnosti. Udeležba dovoljena tudi nečlanom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Raznoterosti.
Podaljšanje delovnega česa.
Poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade razglaša:
Ker se tolmači uredba o delovnem času z dne 8. aprila 1921, priobčena v Uradnem listu št. 43 iz 1921, napačno, opozarja ministrstvo za socialno politiko, da je ta uredba le dopolnilo prvotne uredbe z dne 12. septembra 1919 v Uradnem listu št. 154 iz 1919, Delovni čas v industrijskih, obrtnih. rudarskih, trgovinskih in prometnih podjetjih, ki zaposfujejo več nego 5 delavcev, ali ki obratujejo z elementarno silo, ostane še nadalje omejen na 8 ur dnevno alj 48 ur tedensko. Podaljšati se more le izjemoma na 10 tir dnevno, ali 60 ur tedensko. tudi to največ trikrat po štiri tedne v istem koledarskem letu. Delo za deveto in deseto uro se mora plačevati v vsakem slučaju najmanj 50 odstotkov više nego deilovne ure normalnega delovnega časa.
V	manjših obrtih pa, kjer se ne uporablja elementarna sila (kakor n. pr. parna, vodna, električna itd.) in ni zaposlenih več nego pet delavcev, se more dovoliti podaljšanje delovnega časa na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko na poljubno dobo, če je potreba in če ostane obrat kot manjši obrt, V smislu odredbe je delavec tudi vajenec šn volonter, ne glede na to, da li prejema kako plačo ali ne.,
Dovoljenje za podaljšanje delovnega časa izdajajo pristojna obrtna nadzomi-štva za svoje okrožie (obrtno nadzomi-štvo v Ljubljani, v Cehu in Mariboru, in sicer na prošnjo podjetnika, če je potreba za podal!jšanie dokazana. Vloge in rešitve glede oodaljšanja delovnega časa so proste kolkovine.
Somolastno podaljšanje delovnega ča> sa se kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 506 dinarjev. Delo nad 8 ur se mora pa tudi v tem ^fučaju olačati \50 odstotkov viže nego normalne delovne ure.
Za mladinske delavce do izpolnjenega 16. leta velia še dalje predpis, da ne smejo dWati več nego 8 ur dnevno.
Krojaški shod v Celju. Dne 19. marca t 1. se je vršil v Celju shod krojačev in šivilj. Poročilo o shodu objavljeno v »Obrtnem Vestmiiklu« objavlja med drugim: »...Obširno se je bavil govornik (Ivan Biziak) tudi s težnjami, ki ovirajo^ razvoj še obrti. Poudarjal je tudi, da bi bilo žalostno, ako bi se obrtniki še v bodoče pri voflitvah dali po različnih strankah trgati, ♦emveč moramo skupno nastopati, ako se hočemo uveljaviti.« Prej pa priporoča: »Potrebujemo strokovni časopis in naša organizacija bo morala napeti vse sile, da dosežemo istega. Dolžnost vsakega tovariša in' tovarišice je, da je abonent »Obrt-
nega Vestnika«..,« — Gospod Bizjak, ali Vam ni dovolj znano, da je »Obrtni Vestnik« kljub temu, da vedno govori o svojem nadstrankarstvu, le verno glasilo obrtnikov stranke JDS? Ker pa najbrže nam samim ne boste hoteli verjeti, Vam svetujemo, da vzamete in prebirate zadnje številke »Jutra« pred državnozborskimi volitvami. S'cer sle pa o stvari sami dovolj informirani. Čemu torej nasprotje? Zakaj se Vam tako, smilijo obrtniki-pri-staši SLS? Vaša skromna želja kajne je, da bi vsi trobili v Vaš rog in pLesali okrog »Obrtnega Vestnika«? Čakati boste še morali in čakalli boste -— zaman.
Ljubljanski veliki semen}. Dela za prireditev velikega semnja, ki bo v Ljubljani od 13. do 24. avgusta t. 1,, so v polnem teku. Prostor v Lattermanovem drevoredu, na vogalu bivšega dirkališča in Gosposvetske ceste, ki je določen za veliki semenj, je kaj srečno izbran, ker je dovolj velik, je v najlepšem deflu mesta in na zelo primernem kraju. Poleg tega ga z vseh strani obkrožajo senčnati drevoredi, ozadje pa tvori Tivolski gozd s svojimi naravnimi krasotami. Že pogled na ta prostor mora na gledalca napraviti zelo ugoden vtis. Načrte za veliki semenj so izgotovili priznani strokovnjaki. Vsa prireditev je zamišljena kot nekaj enotnega, pri čemer je vsakemu zastavniku glede notranje opreme najetih prostorov prepuščeno, da si jih opremi in oikjrasi po svojem okusu, vendar se pri tem ne smejo prekoračiti določene meje. Zunanji pogled na razstavni prostor bo naravnost impozanten, Ai h1! tek ti so imeli pri izdelavi načrtov pred očmi podobne prireditve v drugih državah, ki prirejajo letne vzorčne velesemnje, v nekaterih državah celo po dvakrat na leto, in so zaradi tega tam glavne stavbe zidane. Odbor za prireditev ljubljanskega vellikega semnja se v svo* jem pravilnem pojmovanju, da mora že prvi celotni vtis, ki ga napravlja na gledalca že picd vstopom na razstavni prostor, ugodno vplivati na posetnika, ako hočemo doseči v njem primemo razpoloženje, ni tjstračil ti uda in vci.lkih žrtev in se je pogumno lotil dela.
Razstavni prostor se že planira in glavne stavbe se že postavljajo. Tudi deila za opremo notranjih prostorov so oddana in ciobro napredujejo. Zanimanje za to prireditev, prvo v Sloveniji in v Jugoslaviji sploh, je zelo veliko. Zaradi tega je upravičeno upanje, da bo ljubljanski veliki semenj imel velik urpeh in da se bo ves trud bogato poplačal.
Zanimanje za jesenski praški vzorčni velesejem je v domačih in inozemskih krogih razstavljalcev zelo veliko; po dosedanjih priglasitvah se sme soditi, da bo ujdeiležba na prihodnjem velesejmu še mnogo večja, nego je bila na prejšnjih dveh. K udeležbi se priglaša že danes tudi mnogo firm, iki doslej niso razstavljale, ,in številna vprašanja iz inozemstva so nedvomen dckaz, kaiko tudi tujina razumeva pomen in važnost praških velesejmov.
Razstavljalni oddelek praških vzorčnih velesejmov opozarja ponovno, da je treba priglasitveno golico izpolniti natančno v vseh rubrikah, od katerih ni niti ena odveč, Nepopolne priglasitve mora pisarna
vračati v izpolnitev, kar rešitev priglasitve brez potrebe zadržuje.
V	stavbenem programu praških vzorčnih veletrgov za letošnje leto stavba nekaterih nadaljnjih paviljonov v celotni ploskovni meri 12.000 m2; vendar je vkljub temu treba, da se prijave razstavljalcev pošljejo do konca t, m., ker ne gre samo za pravočasno obdelavo doišlih prijav, temveč tudi za giožnost tičinkovite reklame doma in v inozemstvu.
Prijave razstavljalcev se sprejemajo v risami praških vzorčnih veletrgov v Pragi L, Staromestske radnice, oddajo se lahko v pisarni Jugoslovanskega zastopstva Praških vzorčnih velesejmov, Ljubljana, Kongresni trg št, 3. I.
Prisilno delo za oderuhe in verižnike so z zakonom dne 19. aprila 1921 uvedli na Češkoslovaškem. Sedaj je izšla še izvršilna odredba, ki določa, da se morejo po navedenem zakonu obsojeni uporabljati za naslednja dela: čiščenje in popravljanje cest, javnih naprav in poslopij; prenašanje bremen, gradbo in popravo deželnih cest in potov; uravnavo rek, zgradbo železnic itd. Ako kje ni takih javnih del, naj se obsojenci pošljejo na delo v zasebna podjetja. To bo zdravo!
Moka bo vendar cenejšal Ameriška konkurenca se je vendar začela uveljavljati tudi na našem žitnem tržišču. Zadnji teden so bile cene v Bački in Sremu še po 950—980 K 100 kg. A za novino se ponuja pšenica za mesec julij po 900 K, za avgust in pozneje pa celo po 780 do 800 K 100 kg. Kljub tem razmeroma nizkim ponudbam se pa kupci niso oglasili, ker ponuja Amerika pšenico za avgust po 550—600 K kvintal! Spričo tega in ker naša žita na splošno lepo kažejo, smemo upati, da bomo končno jedli zopet cenejši kruh.
Tekstilna industrija v Italiji. Produkcija tekstilne industrije se je v Italiji znižala na polovico, a prodaja na četrtino. Skladišča so prenapolnjena in v mnogih tvornicah delajo samo nekaj dni v tednu.
f Dr, Milenko Vesnič. V Parizu je nenadoma umrl dne 28. maja ob 16. uri dr. Milenko Vesnič, naš poslanik v Franciji in bivši ministrski predsednik. Truplo pokojnikovo bo pokopano na državne stroške v Parizu, naknadno pa se bo uredilo vprašanje prevoza v domovino. — Dr. Milenko Vesnič se je rodil leta 1963: v novopazar-skem Sandžaku. Doktorat prava,si je stekel qa monakovski univerzi. Od ieta 1891. je bil v diplomatski službi. Njegovo glavno delo je rapallska pogodba. Pokojnik si je v prvi vrsti prizadeval za dobre odncšaje s Francijo. V notranji politiki je prvi stvo-ril vlado iz radikalov in demokratov po navodilih Nikola Pašdča, kojega smeri je sploh sledil v vseh ozirih.
Znamenita obletnica. 30, maja so pretekla štiri leta, ko je predsednik Jugoslovanskega kluba poslanec dr, Anton Korošec v dunajskem parlamentu prečital sledečo majniško deklaracijo: »Podpisani po-clanci, združeni v Jugoslovanskem klubu izjavljajo, da na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava zahtevajo uedinjenje vseh dežel v monarhiji, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno samostojno, od vsakega gospodarstva tujih narodov svobodno in na demokratični pod-
lagi osnovano telo, pod žezlom habsbur-ško-Iorenske dinastije, ter da se hočejo' z viso možjo zavzeti za dosego te zahteve svojega enega in istega naroda,« Ta deklaracija, ki je bila izraz želja našega ljudstva, je izzvala v nemškem časopisju veliko razburjenje in zahteve, da se dr. Korošec in drugi ugledni iniciatorji te deklaracije kaznujejo kot »veleizdajalci«, so bile na dnevnem redu. Danes, ko se je uresničila popolna svoboda, so »veleizdajalci« zopet na dnevnem redu in ljudje, ki si v onih časih niso upali niti ziniti, so dr. Korošca in njegove za naše uedinjenje zaslužne tovariše proglasili za »protidržaven element«, ki se ga mora iztrebiti. Dr. Jan/ Ev. Krek, ki ima največ zaslug za to deklaracijo, je prezgodaj umrl; sicer bi tudi on doživel, kako ga naši kapitalistični centralisti nazivljejo »avstrijakanta« in »protidržaven element«. Taista stranka slovenskih kapitalistov, ki danes preganja »separatiste«, je v Avstriji pod predsedstvom barona Heina preganjali® dr. Kreka in mu hotela vzeti službo in kruh. Vse se ponavlja.
Volitve v obrtno sodišče.
Razpisane so volitve za prisednike in namestnike obrtnega sodišča v Ljubljani in za obrtne prisednike vzkucnega sodii- • šča v vseh štirih volivnih skupinah. Volitve se bodo vršile v mesecu juliju 1921 in se bo natančnejši čas pozneje razglasil.
Za velilkie obrate je smatrati ona podjetja, glede kaiteriih je bilo predpisano na leto občne pridiobnine več nego 800 kron. Podjetja, zavezana javnemu molaganju računov, se štejejo k velikim obratom.
Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se pozivljejo, naj tekom treh tednov po objavi tega razglafa v Uradnem listu pismeno naznanijo občinskemu predstojniku stajališča svojega obrata podatke, potrebne za sestavo volivnih imenikov obeh volivnih razredov.
Javne trgovske družbe, komandlitne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje vdlivne pravice, eno ali kvečjemu drve osebi, ki zanje cddado glasovnice.
Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani, tekom omenjenega roka sestaviti in poslati občinskemu predstojniku Stajališča obrata popoln seznamek moških in ženskih de" lavcev, na dan objave v Uradnem listu zaposlenih v njih obratu, ki sc- izpolnili 20. leto, bivajo že najmanj eno leto v tu-zemstvu in ne pripadajo stanu učencev.
Ti imeniki morajo obsegati tudi one delavce, ki delajo za obrat proti plačilu izven obratovališča.
Uradna doba prisednilkiov in namestnikov, ki se na'novo izvolijo za štiri leta, se konča dne 1. avgusta 1925.
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Jtavbno galanterijsko kleparstvo
Josip Videtič, Tržič
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela^ Izvršitev točna, solidna in primerne cene.
xmmxxmmx
PtnliK »vi 33
§fj kakovosti in lastnega izdelka, ima po primerno nizkih cenah v zalogi — tvrdka
Ivu OGRIN. Grorjevo oobrežfe 6.
mmxmmxxx
1d
I
Pl
3
ponu a pa zmerni ceni:
‘trauerze 30 en proiti, portfandcement, zidarsko orodje, hsmnolomsSte droge, krampe, lopate, k.adua, žico.
Orodje za kliuCaunlCarje:
nakooals, vrtalne rasgle, rez mike, spajala In
skar*e za ploCecl io.
nncDBaacgannac□
v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po, čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad
1,100.000	kron rezervnih zakladov.
Andska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
xl! velik stavbni oranih
v dobrem stanju, z vrvjo ali brez nje. — Poizve se pri g. Regini Perdan y Metliki.
D
0
D
D
Q
D
n
D
D
5tavbna pisarna
Ivan Ogrin
0
(!
D
n
□
D
Q
fl
D
sr
Ljubljana,
Gruberjevo nabrežje št. 8.
D Prevzema vsa zidarska in druga stavbna “ dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje “ “	načrte	in	proračune.	H
jj Delo solidno. © Primerno nizke cene. jj
□□□□□ w C3C3 ^nnnr- □□□a
Stavbno podjetje
Ustan.
1850
Ustin.
1860
'
arhitekt in mestni stavbenik
9
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune.
&
a
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Pražakova ulica St. 3
sprejema naročila za vsa stavbna in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, Sole, zasebna stanovanja itd.
oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
■ 2trX 2CaCX 2XS253CaC3C3S3E--acac;X »I^aC-SSSKšae ::SE3E2SI3E2£3CiX'3SSCSacaC«
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
H
I
jS| Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in
reporeznic, brzcparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. L d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonialnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja 1. t. d.
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna.
©©£©©©0©©© zavarov
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. —- Sprejema živ-ljenska' zavarovanja v vseh kombinacijah.
Karol Maj c c i drug
čevljarski mojster
Radeckega cesta štev. 6
se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Proda)a izgotovljene čevlje in čevljarske potrebščine.
tnn
M
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, oelo solidno, postrežba točna
Delniška glavnica: K 30,000.000—.
Jadranska banka
Podružnica Ljubljana
Centrala: Trst. ’
Podružnice:
Dubrovnik,
Dunaj,
Kotor,
Metkovič,
Opatija,
Split,
Šibenik,
Zader.
Ekspozitura:
Kranj.
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkula.it-neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
■k	Rezerve: nad K 10,000.000*—;	«{H
♦ ♦		♦ ♦
3BiS8a~~ggig
53B aB8SBgHBg33gB!Sa
Pohištvo iz upognienega lesa je trpežno,
Natočila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva z pOCCIlL jP
I. BAHOVEC nasl.
Duplica, p. Kamnik.
Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr.
Fine x usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci d^be posebne popuste.
|gBgBBHgg>BgSBB5385BIgB5SBB5SB>
Vsakovrstne slamnike
gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubliani.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta St. 90.
Sospodarska
v £jubljani —
posluj« začasno o prastarih Zadružne zveze
2)una;swa cesta 38/1. igj
banka
ihhhhhhhbhhhhhhBhhhhh:
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje irt prodaja tuje valute in - devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x