Cerkvene zadeve. Kaj je katoliška cerkev za človeštvo storila? (Apologetični pogovori.) I. «Vi ste Iu6 sveta! Vi ste sol z e m 1 j e!» djal je božji Izveli6ar svojim apostolom. S tem jim je priznal izvanredno veliko čast. Kar je zlato solnce s svojo vse oživljajo6o Iu6jo v vesoljnem vesmiru, to so apostoli med 6loveštvom; kar je sol, ki oživlja ter gnjilobe obvaruje, to so oni v 6loveški družbi. A s sveto resnobo jim je s temi besedami tudi prevažno nalogo izročil, da le-ta svoj namen v istini tudi d o s e ž e j o. Se je-li zgodilo po njegovih besedah ? So-li apostoli dovršili prejeto nalogo? So-li postali Iu6 sveta in sol zemlie? Še ve6! Gospod ni imel v mislih samo apostolov, temve6 tudi njih naslednike. A kdo so ti? Katoliški duhovniki pod vodstvom svojih škofov, ki so vsi združeni pod prvenstvom in najvišo oblastjo rimskega papeža. To je u6e6a katoliška cerkev. Njej velja istotako Gospodov velepomenljivi izrek. Jezus je tudi jasno povedal, kako dolgo morajo biti veljavne navedene besede. Ne sto in ne samo tiso6 let, temve6 do konca sveta, za vselej, vse 6ase, vse veke. «Jaz ostanem pri vas do konca sveta,» je rekel apostolom. Katoliško cerkev je primerjal s skalo, «koje vrata peklenska ne bodo premagala,> nepremagljiva, neminljiva bo nied vsemi kraljestvi. Da bi svojo obljubo še tem bolj zatrdil, je še pristavil proroške besede: «Nebo in zemlja bosta prešla, a raoje besede ne bodo prešlc. Pri takih izrazih je vsakteri dvom izklju6en. Katoliška cerkev, sozidana na nerazruSljivem temelju svetih apostolov, naj bo toraj Iu6 sveta in sol zemlje vse veke, do konca sveta. To ho6e Jezus, tako se glasi njegovo povelje. Stališ6e je jasno. Njegova obljuba se je doslovno vresničila. Dokaz za to nam poda ona znanost, ki je najbolj zanesljiva, koje podatki so nezmotljivi, vzvišeni nad vsako nadalino razmotrivanje; zgodovina se ji pravi. Ona nam je zvesta pri6a, da so se spolnjevale in se še spolnjujejo besede gospodove: «Vi ste Iu6 sveta, vi ste sol zemlje!» Apostoli, in ž njimi katoliška cerkev, so razumeli povelje, koje so izgovorile usta odrešenikova. V imenu vsega 6loveštva nam bo to zgodovina dokazala. Kamor je došla cerkev, izšlo je ž njo blagodejno, Iu6i-žarno solnce prave omike; kjer je ona razvila svitel prapor svoje zveli6alne vlade, tam je zginila nravstvena gnjiloba in trohnoba, ki je razjedala 6loveštvo. Ako se pa kje kljub njenemu vplivu ni dosegel popolen vspeh, krive so temu prevelike ovire, ki so se njenemu razvoju od različnih strani stavile. Neprecenljive so zasluge, katere si je cerkev pridobila za 6loveštvo. Nobena druga vera, nobena 6loveška družba, nobeno kraljestvo nje v tem oziru ne prekosi. K a t oliška cerkev je apostel prave svetovne omike, ona je 6loveStvu najve6ja dobrotnica. To na neovrgljivi podlagi javne zgodovine dokazati, bo namen «apologeti6nih pogovorov,» to se pravi, pogovorov v obrambo svete cerkve. Čemu to dokazovati? Dobro delo se pa6 samo hvali. Da! ako ga kdo podlo in lažnjivo ne obrekuje. To se pa z ozirom na katoliško cerkev dandanes tako pogosto godi. Nehvaležnost je na svetu stara pregreha. Otroci, katere je z vso skrbjo in ljubeznjivostio odgojila dobra, preblaga mati, se hudobno dvignejo proti njej, povra6aje neizmerne dobrote z ostudno nehvaležnostjo. Ni-li pogostoma tako? Katoliško cerkev zadene mnogokrat ista žalostna prikazen. Njeni lastni otroci, zaslepljeni po pogubljivi domisljavosti, se dvignejo proti njej v besedi, s peresom in z djanjem. Do sedaj smo bili na take napade navajeni samo iz židovsko-liberalnih listov, kar }e naravno, kajti židovstvo ne more pozabiti poraza, ki mu ga je pripravil «tesarjev sin iz Nazareta.> A v novejši dobi se dvigujejo celo med Slovenci gadove glave, ki sekajo in besne proti svoji materi, katoliški cerkvi; namen njim je, zastrupiti naše dobro katoliško ljudstvo, sredstva so njim pa obrabljene židovske fraze, katere so pobrali iz knjig in 6asopisov naših najhujSih narodnih in verskih, politi6nih in gospodarskih sovražnikov. Gorje njim, nehvaležnim otrokom! Njih ravnanje nosi znak otroške razposajenosti; opravi6iti se da nekoliko samo z znanimi besedami, da «ne vejo, kaj delajo.» Da, gorostasen nevednež ali pa skraino hudoben obrekovalec je omilovanja vreden pisatelj, ki je v nekem slovenskem listu predlagal, naj se povrnemo zopet v paganstvo. Ljudstvo slovensko, ne daj se zapeljati. Bodi dober otrok svoje preblage matere! V apologetičnih pogovorih boš videlo, kaj je za vse 6loveštvo, in posebej i za tebe, storila katoliška cerkev. Ljubilo si jo do sedaj, sr6neje ljubilo jo boš odslej! Dr. A. M.