93* fttVfflML f IMA f Mfc 8. VlH 1IM. LHL tod. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v opravolštvu prcjeman: celo leto......K 22 — pol leta........ ii-— četrt leta........5*50 celo leto pol leta četrt leta na mesec K 24 -. tr- av- na mesec 1*0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uradniitvo: Knaflova ulica it. 5, (I. nadstropje levo), Inserati veljajo: peteroslopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, fjpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 — pol leta.......,13* četrt leta........ 650 na mesec.......» 2*30 celo leto.......K 28=— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 ^ Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka St. S, (spodaj, dvorišče levo), telefoni it. »5 Shod v Bazovici pri trstu. Minulo nedeljo se je vršil v Ba-roviei pri Trstu jako dobro obiskan javen »*hod tržaškega političnega društva Edinost«. Shod je otvori! predsednik društva, deželni poslanec dr. \Vilfan, ki je omenil, da so mestni in okoličanski Slovenoi trdno navezani eden na drugega in da bodo dosegali vspehov edino le v skupnem delu in v medsebojni podpori. Državni in deželni ]>oslan'*e dr. Rvbar je ]X)ročal svojim volileem o političnem položaju v parlamentu a Dunaju. Govornik je ostro prijemal se- ianjo germanizatorično in Slovencem krivično vlado in ves nam so- ražni sistem, ki utihotaplja v na^e okrajine nemške birokrate in nemške delavce, posebno na železnicah, medtem, ko se morajo naši ljudje se-1 iti iz lastne grude v tujino. — Sejanja vlada pač zahteva od Slovanov plačevanje davkov, dovoljevanje vojakov in ogromnih i>osojil za nje '►razne blagajne. ■ dobrot in podpor ;ste vlade nismo deležni Slovani, temveč samo Nemci in Italijani. — Zato je le naravno, da je »Slovanska 1'nija proti taki vladi v opoziciji. Svojo dobrotni'*'* podpirajo paš Nenv-i brez razlike in Italijani, a tudi ■— Poljaki. Poskusili smo že na vse načine prepričati Poljake — pravi govornik — o krivici, ki jo delajo ostalim Slovanom s svojo vladno politiko. Ali žalil>o;r gre to le težko, er namreč Poljaki dosezajo s svojo protislovansko politiko gotove nape 1 in dobivajo od vlade uslugo za uslugo. Vendar je pa le upati, da se prej ali ^Iej doseže združitev vseh Slovanov vsaj v gotovih vprašanjih in te-<:aj bo konec germanskemu nad vladin v Avstriji! Tedaj ne homo le plačevali in - * i; ■ ■ t i 1 i. temveč tudi odločevali! Vsa /namenja kažejo, da se bodo že v doslednem času vsaj vsi Jugoslovan-ski poslanci tesneje združili in kom-naktno zastavljali svojo moč in svoje -ile za naše opravičene zahteve, za Katere je vlada imela vedno le — ijuha ušesa. Ako ne Ikuiio dosegli takoj vspe-hov, ne meno obupavati, a vi ne -mete izgubiti zaupanja v svoje po-Ja!iff'. Kili so šf* hujši časi. a nismo obupali in se nismo udali. Mi smo mlad narod, kateremu gre srečnejša bodočnost nasproti, ako bodo zastopniki previdni politiki. Pokazali smo — posebno tržaški Slovenci, da nečemo hiti sužnji, zato >nio si pridobili spoštovanje in •t^l>ekt naših nasprotnikov. In tako hočemo delati tudi v bodočnosti. Mi IMvjdemo naprej v ogenj za naše pravice, zavedajoč se, da imamo za seboj množice zavednih volilcev, v katerih imenu Ikuiio nastopali in zahtevali i>te pravice in ista mesta, katere že posedujejo Nemci In Lahi. (Dolgotrajno odobravanje in živio-klici. i Na to >ta deželna poslanca tir. Martinis in dr. Wilfan, kakor tmli dr. Rvbaf dajali zborovalcem razna j>ojaMiila. ličoča se občinske uprave. Zboro valeč Brebotnjak je inter-pelirai poslanca Rvliara glede imenovanja tržaškega škofa, reksi, da ljudstvo pod nobenim ]>ogojem noče drugega Nagla niti ne škofa, ki hi uvajal v cerkve latinsko imetje in bogoslužje. Ljudstvo hoče slovensko petje in bogoslužje v naših ceikvah. Interj>elant je zaklical Rvbaru: Gospod poslanec, povejte prizadetim krogom tam gori na Dunaju, da ako ne IhhIn mo^li doseči te naše želje in /alit« \ v naši poslanci, pojdemo mi volilci na Dunaj! Proč s Slovanom sovražnimi škofi! < Dolgotrajno in burno odobravanje!) Dr. Rvbaf je odgovoril, da so poslanci — posebno oni iz tržaško-koprske škofije — na odločilnem mestu storili potrebne korake, na kar jim je bilo nekako zagotovljeno, da pride na tržaško škofijsko stolico mož. ki pozna jezik ljudstva. Na to je predsednik dr. Wilfan, Izživljajoč zborovalee. naj se tesno oklenejo pol. društva »Edinost« kjer naj delajo vsi stanovi složno v prid svojega naroda —- zaključil zborovanje._____ Moten sodnik. Iz Ptuja, 24. aprila. Poročali ste. da so neniškonnei-jonalnejra sodnika v Ptuju dr. Tel-tsehika utaknili v sanatorij, češ. da je umobolen. Merodajni faktorji so prišli šele* ydaj ito spoznanja, da je Teltschik rmobolen; šele zdaj ko je dr. Tel- tschik, oženjen mož in oče že omože-ne hčere bil zasačen, ko se je v gramozni rupi v Rogoznici pri Ptuju pri belem dnevu javno pečal z ženo ptujskega policista Marinca in sicer tako, da so ga lahko gledali delavci onda zaposleni. Kar je počel, je bilo ne le javno pohujšanje nego tudi prestopek proti nravnosti v smislu § 516. k. z. Torej zdaj. ko je bil dr. Tel -tschik v nevarnosti, da ga prime roka pravice, so moža spoznali za umo-bolnega. Prej pa tega niso spoznali. Nihče tega ni spoznal. Mož je leta in leta »delil pravico« slovenskemu ljudstvu tako, da so bili z njim zadovoljni samo ljudje kakor dr. Placki, ali prizivni in rekiirzni sodniki niso na Teltscbikovein uradovanju nič umobolneara spoznali. A kakšne so bile te sodbe in ti sklepi, ki jih je izdajal dr. Teltschik! »Slov. Narod« je leta 1008. v dveh uvodnih člankih — glej številki 172 in -72 — ;>od zaglavjem »Brezpravnost slovenskega jezika« in leta 1909 — glej številko 40. — pod zaglavjem »Diktatura prvega sodnika« dokazal, neovržno dokazal, kake kozle in juridične prismodarije je preobračal in uganjal ta dr. Teltschik in kako škode je delal slovenskim strankam. Ne vemo, če so merodajni faktorji v »Slov. Naro'u« izrečene ob-dolžitve preiskali. Dolžnost so imeli to storiti in če tega niso storili, potem so zanemarili svojo dolžnost. Za nas ni nobenega dvoma, da je bil dr. Teltschik že takrat ali umoholen ali pa je zlorabljal svojo moč. Kaktuiu .j*", da so bile vse tiste sodbe potrjene in da so spoznali dr. Teltsehika šele zdaj za norca, ko je zakrivil kazensko dejanje. Pri bijemo zgolj dejstvo, prepuščajoč vse drugo poklicanim faktorjem. Kmetijsko druitvo Dolenji Dobrovi t Poljanski dolini nad $ t Loko. (Konec.) IV. K prvi točki je poročal Pele, zakaj se je moral občni zbor še enkrat LISTEK. TruDsrjeo spomenik. Mojster Berneker, stvaritelj Trubarjevega spomenika, se je sedaj "kaj časa mudil v Ljubljani in je odil postavljanje njegovega mno- 1 vora. Spomenik >toji na vogalu Blei-' »Novega parka. Tam. kjer se začenja Lattermannov drevored. Postavljen • na vzvišen prostor, ki bo zasajen cvetlicami in zelenjem in za ozadje » imel tenmozelene ciprese. Bernekerju na ljubo je župan g. Hribar včeraj popoldne dal za ne-Hj časa razkriti Trubarjev spomenik. Oficijelno razkritje se bo vršilo, i adar bo ves prostor zasajen in pri-pjen, tako Ha bo spomenik prišel do "ljave v vsi svoji lepoti. St »omeni k i* krasno umetniško k>. Prepuščajoč natančnejšo oceno poklican i m strokovnjakom naj da- • - >amo /,al»eležimo utis. ki ga je !»omenik napravil pri kratkem _ Udovanju. Trubarja |>oznamo |m> starodav-ii primitivnem bakrorezu. V to podobo je Berneker vdahnil življenje i Hal v svojem kipu izraza vsein ti-Mim lastnostim, ki odlikujejo Tru-arje\ historični značaj. Kip je z inojstersko roko izdelan iz belega mramorja po načelih mo-"prnega kiparstva. Pisatelj in uči-•]j je bil Trubar svojemu narodu in Kot takega ga je Berneker vpodobil- lz mramorja raste čeznaravni doprsni kip velikega moža z energično izrazito glavo, duhovitimi očmi, dolgimi lasmi in močno razrastlo brado, kakor nam jo kaže tudi omenjeni bakrorez Brada in lasje tvorijo kompaktno maso in so le v velikih potezah označeni, ne izdelani v posameznih kodrih, kakršni so dajali kipom stare šole nekaj neresnega. Fmergija in volja, ki sta najbolj značilni lastnosti Trubarjeve os?bno-sti sta izraženi ne samo v obličju nego tudi v krepkih rokah, ki jih opira Trubar ob nekako ograjo in v katerih drži knjigo. Dolga obleka v plemenitih linijah se tesno oklepa njegovega visokega in močnega telesa. Pravi Trubar. Tako si ga je predstavljal vsak, kdor je p«»znal bakrorez izza njegovih časov. V tehniškem oziru je spomenik izdelan čudovito fino in lepo. Vsaka malenkost kaže. da ga je izklesal pravi mojster. Spomenik dela čast Bernekerju in bo v okras l»eli Ljubljani. Samo em-ržiji župana Hribarja se imamo zahvaliti, da je bil spomenik v tako kratkem času izgotovljen, tisti ener-žiji in smotreni delavnosti, ki je od potresa sem preobrazila vso Ljubljano, ki je iz starikavega provincijalnoga mesta napravila elegantno, le-I*> razvijajočo se, vsakemu tujcu simpatično in imponnjoee mesto in mu dala najlepši okra«. Resnico je govoril dr. Tavčar, ko je rekel v obe. svetu, da bi Ljubljana v sto letih ne napredovala toliko, kakor je v kratkem času, kar stoji obe. upravi na čelu frapea Hribar. Teh le talno. (Konec.) »Ze spet! Skrinjo vzdigrje! O, hvala Bogu. da imaš ključ pri sebi!« »Ti razbojniki! Gotovo te bodo še oropali.« Nehale so moliti, obe prijateljici sta skočili pokoncu. in tudi bolnica se je vzpela v postelji in plašno strmela proti stropu. Slišali so se vnovič težki koraki in nato je močno udarilo, da se je hiša potresla. »Prav res. Tone je! Skrinjo bi rad odprl. Ta Inmp!« Koraki so se izgubili, in vse je utihnilo. Ženske so se pomirile. »Pol on i ca, ti revica ti! Še malo kave ji ne privoščijo. Oakaj, ti jo grem pa jaz skuhat,« je dejala Majda. »O, bom pa šla jaz!« je menila Lucija. »Ali nisi rekla, da moraš k svojemu bratu? K tistemu, ki je ono leto povozil Polonicof« je dejala Majda hudobno. »Kaj pak! Ali niso otroci tvojega brata vse broške otresli Polonici tisto leto T« ji je vrnila Lucija. »Kaj boš opravljala t Ti hiaavka lašnjiva! Kdo je pa pri Aheu ukradel butaro drv?« »TI grda piašarka ti! Kje imaš pa svojega fanta? Ali je res zaprt, ker je saagal lasa za Savo?« »Ti eignnfra, šakaj,« je zakričala Majda in as lopiašila Lani* r vršiti. To poročilo se je vzelo na znanje. Dalje je poročal Pele o računu, katerega pa niso odobrili.Občni zbor je nato vnovič sklenil konkurz, ako-ravno je Pele trdil, da ni potreben, ker so vsi dolgovi pokriti z aktivnim premoženjem. Volitev likvidatorja je odpadla, ker je likvidacijo prevzejo načelstvo v smislu ^ 39 zadružnih pravil. V načelstvo in nadzorstvo se ni nihče pustil voliti. Sklenjen je bil torej pravilen konkurz. Kaj drugega predlagati, bi •bila In ni parija. V kljub temu je bila dne 2. oktobra predlagana — likvidacija. Tudi ta predlog je bil zavrnjen, ker je nasprotoval sklepu občnega zbora. Zahteval se je še nov občni zbor. Ta se pa ni več vršil, temveč se je dne 23. oktobra vložil zopetni predlog za vpis likvidacije v zadružni register. L"temeljen je bil ta prdlog nastopno: »Z ozirom na to, da se je vršil občni zbor za razpust zadruge že parkrat in so vrh tega člani vsled hujskanja zelo razburjeni, vsled česar je izključeno, da bi se mogel vršiti še en pravilen občni zbor, blagovoli c. kr. deželno kot trgovsko sodišče vpisati v zadružni register raz-družl>o zadruge Ttotom likvidacije. Tej vlogi se je sodišče vsedlo na lim in pustilo vpisati likvidacijo v zadružni register. Za likvidatorje so bili vpisani: 1. Janez Bogataj iz Dol. Dobrave št. 2. 2. Gregor Kržišnik iz Dol. Dobrave št. 22, S. Blaž Demšar iz Gor. Dobrave št. 17, 4. Martin Peternel iz Dol. Dobrave št. 8, 5. Jernej Ferlan iz Dol. Dobrave št. 20, 6. Anton Bizjak iz Dol. Dobrave št. 29, 7. Janez Pusta vrh iz Dol. Dobrave št. 26. »Zadružna zveza kot likvidatorica. Še pred no je bila likvidacija vpisana v zadružni register je »Zadružna zveza« začela izvrševati likvidacijo. Janezu Bogataju je naročila, naj ji pošlje vse dopise, tičoče se zadruge, da bo že sama vse i>o-trebno ukrenila in potem likvidatorjem ]M>slala v podpis. Začela je bla-#o prodajati kar na lastno odgovornost. Sploh ni za nol*mo stvar vprašala likvidatorje za svet. temveč je izvrševala vse posle jiopolnoma samostojno. Ko so ndje sklenili, da ne bodo nobene reči več kupili v zadru-■u .u—-L----r—-i "i jMMMB-BM-^nr^i »Le poskusi, na, na!« Babi sta se rvali in nato stekli kričeč skozi vrata. Bolnica je plašnih oči obležala. Majala je z glavo in vzdihovala. V tem so se odprla vrata, in vstopila je Reza z lončkom v roki. »Teta, rjav ko sem zaklala in vam skuhala malo kurje junice. Prav dobra je, in zelo se vam bo prilegla. Le zajmite!« Pomagala je teti, ki se je vzdi-h o vaje in počasi sklonila v postelji pokonci. »O—o—o, slaba sem, slaba,« je tožila bolnica. Reza, tega ti pa res ne bom i»ozabila. O—o!« Začela je zajemati. Troje otrok je stalo ob postelji, ki so gledali teto v usta in šteli žlice, dokler jih ni mati zapodila. »Ali je vam hudo!« je p rasa 1 a gospodinja Reza s sočutnim glasom bolnico. »Ali vas bode?« Teta ni odgovorila, temveč le zmajala z glavo in nosila žlico v usta s tresočo roko. . »Ali bi poslali po Šmončkovo Agato! Lani je našemu hlapcu dala prav dobra zdravila.« »Bomo že, bomo že, pa bo kaj veljalo. »O-oj!« Teško je dihala in zo-Ijet legla. »Ali bi poslali po. gospoda!« je dalje prešel« gospodinja. Bstaa teta je pakimala s glavo. »M geepoda pa as, po geepoflsal« »Kaj pa, ali beete kaj mneedtti te gi, je »Zadružna zveza« pobrala vsej zadružne knjige in vse drugo premoženje, prostore pa zaprla. Kmalu nato je prodala vse blago ki je bilo cenjeno na 16.098 K 73 v konsumne-mu društvu v Žiri h za 6576 K 96 v. Ta kupnina je pa imela zapasti brez obresti in s 25 % popusta šele čez deset let po prodaji. Zares dobra? kupčija, kaj ne? Po novem letu 1906 je začela iz* terjavati zadružne terjatve. Izterjala je okrog 4000 K. S tem denarjem je plačala manjše zadružne upnike, vse drugo pa vtaknila v svoj žep. Na dolg pri Posojilnici in hranilnici v Poljanah po 10.400 K je pa popolnoma pozabila. Nato je kar naenkrat cela likvU tlaeija zaspala. Kdor je z lepa plačal, je bilo prav, tožiti pa ni za-i nogi a nobenega, ker v to od likvidatorjev ni bila pooblaščena takoj pri napovedi likvidacije. Med tem je pa nekaj likvidatorjev umrlo ali odšlo v Ameriko in izterjavanje s tožbami je bilo onemogočeno. Ni čuda, da je sodišče začelo po* vpraševati, kako je z likvidacijo. Do leta 1908 je »Zadružna zveza« vlekla sodišče s tem za nos, da ji je poročala, da izterjujejo zadružne terjatve, dasi je bila v resnici zadnja terjatev plačana že 1. februarja 1906. Leta 1908 je pa sodišče energić« no zahtevalo i>oročilo o stanju likvidacije. Stvar se ni dala več zavlače-\ati. Vsled tega je »Zadružna zveza« sporočila, da je likvidacija obstala na sredi pota, ker so nekateri likvidatorji umrli, ali šli v Amerrko. Xa to poročilo je sodišče zahtevalo, da se v smislu S 41. zadr. zak. po občnem Zboru izvoli na mesto odpadlih likvidatorjev ravno toliko novih i ii da se ji isti naznanijo najkasneje do 15. aprila 1908 pod globo 20 K. »Zadružna zveza« je pa zadeva le še zavlačevala, sodišče pa globa povišavalo od 20 K na 40, 80 in 109 kron. To je začelo Bogataju presedati in je zahteval odločno od »Zadružne zveze«, da naj spravi konečno likvidacijo s sveta. Šele na to je »Zadružna zveza« zahtevala od sodišča* da naj ono skliče uradnim potom* občni zbor, da se bodo izvolili primanjkujoči likvidatorji. Sodišče je pa to vlogo zavrnilo in podučilo, učenega dr. Vladislava Pogana, odvetnika v Ljubljani, da naj drugič Teta je imela zaprte oči in ni nič slišala. »Slišite, ali boste kaj naredili testamenta ? Saj boste nam zapisali, ali ne!« Teta ni nič slišala. Gospodinja jo je stresla za roko. »Kaj ne, saj bo vse nase ? Ker vas imamo zmirom pri hiši.« »O — o — o j«, je vzdihnila teta. »Pustite me«, je zacepetala, »pustita me! Po gospoda!« V hišo je stopila. Micasta Mica in pod predpasnikom je nosila leno dišeče stvari. »Teta, zdaj sem vam pa že prinesla dva ocvrta jajčka. Ali slišite!« »J, zakaj pa nosiš«, se je zat ogolila gospodinja. »Saj jih imamo sami dovolj. Teta zdaj spi. Pravkar je jedla kurjo župo.« Teta je spet vzdihnila in spre* gledala. »Mica, ti si! Kaj si prinesla? Reza, le pojdi 1 Pa po gospoda pošlji!« »Teta,' ali boste jajčka?« »A da bi? Čakaj no, bom pa ma* lo pozneje. Tako sem slaba.« Spet so se duri odprle, in notefc je prisopla prijateljica Majda a lončkom kave, in takoj za njo prijateljica Lucija tudi z lončkom kave. »Ovbe, ovbe, tukaj je kava! Prav sladka je! Pet koščkov sladkorčka sem dala, pa še smetanice!« je sladko govorila Majda. »Ti, pa mojo vzemi, Pokauea! ubila ▼ kavo, da je bolj oteti aa atale vas tri š« tata in ji prej maoimliia sakou z dne 9. aprila 1873 dri. zak. št. 70.. predno bo zahteval od sodnije take neumnosti. isterjavanje 10.400 K. Med tem so v »Posojilnici in nranilniei v Poljanah« rastle obresti. Ker je teklo tretje leto h koncu, ko niso bile plačane obresti, je upnica izročila celo zadevo škofjeloškemu notarju, da izterja vsaj vse zastale o bresti. To se je tudi zgodilo. Sedaj so se porokom šele oči odprle kaj po-r-enja z njimi »Zadružna zveza«. Sli so nad njo v Ljubljano, ter zahtevali, naj placa dolg 10.400 K s prip. v Poljanah, ker je vsied dane obljube to dolžna storiti. Ti možje so slabo naleteli. Od »Zadružne zveze« so jih napodili in jim povedali, da »Zadružno zvezo« nič ne briga ta dolg, naj ga le sami plačajo, kakor vedo in znajo. Za poboljšek so jim pa predložili svoj račun za približno 14.000 K, da ga naj plačajo. Ce to ni z ozirom na dano besedo hi m parija, potem pa sploh ni nobene! Toda > Zadružna zveza« se s temi besedami še ni otresla dolga 10.400 K. Kakor se govori, Hodo poroki še spregovorili z njo resno besedo. Prav imajo. Konkurz. Nepošteno početje Zadružne zveze« je likvidatorje tako zjezilo, da so napovedali konkurz o zadružnem imetju dne 5. junija 1900. Konkurzno postopanje bo spra-\ ik> na dan marsikaj smrdljivega, kar za »Zadružno zvezo« ne bo naj-l>olj častno. Sedaj se govori, da ni mkjer najti zadolžniee za 6053 K 110 v. Pri »Zadružni zvezi« i*e zgovar-.iajo drug na drugega. Toda zadolžniee ni nikjer. Po našem mnenju Je »rolžnost upravitelja koukurza. da po-<če to zadoržnico. Tudi je njegova dolžnost, da izterja od dolžnikov vse nne zneske, ki so bili plačani Zadružni zvezi«. Opeharjeni pa naj od slednje zahtevajo povračilo plačanih zneskov. Med ljudstvom se govori, da >«» te tožbe že vložene. Kaj bo neki rekla na to »Zadružna zveza ? Dolžnost upravitelja bo tudi. da \ praša »Zadružuo zvezo«, zakaj je irodala blago za tako ceno in kam dejala dotični denar. (Je ga ona ni izterjala, je to njena stvar, v konkurzno maso pa mora priti. Kadar se lx> konkurzna raa>a i-azdelila. bodo poroki za 10.400 K le vedeli pri čem da so. Mi bi jim svetovali, da dotični primankljaj doplačajo, potem pa »Zadružno zvezo« :ako primejo za ušesa, da jo bodo dolgo bolele, da bo vedela ljudi za nos vleči. Trdno smo prepričani, da nora biti zmaga na njih strani. Na noge tedaj, ne bojte se boja. t ^r pravica je ua vaši strani! Iz vsega početja Zadružne zve-/ e« pa lahko spozna najbolj neveden < iovek. da ona ljudi le izkorišča, da jim prilizuje, dokler ima kaj do-lneka od njih. Bodite torej pametni ^ si konsumarji in pokažite jej v pravem času hrbet za vedno« Dr. Ki V soboto in nedelje je imela mladoceška stranka ▼ Pragi svoj shod, ki ga je obiskalo prav mnogo »upnikov od vseh strani. Glavni referat o politični situaciji je imel dr. Kramar. Dejal je, da so zadaja tri leta bila za češko politiko neugodna. Mladoceška stranka je doživela pri volitvah mnogo porazov, ker je šla v boj z geslom pozitivna politike, ki je bilo takrat nepriljubljeno. Danes je bolje, in vse češke stranke, razen radikal cev, to geslo že priznavajo. Na vsak način je treba doseči spremembo sedanjega proti slovanskega vladnega sistema. Ni merodajno to, ali je vlada parlamentarna ali neparlamentarna. Glavna stvar je, da se naslanja na vse narode in da je nasproti . vsem narodom pravična. Vprašanje parlamentarne vlade je za Cehe sledeče: Čehi so principijal-no za parlamentarno vlado, seveda ne iz osebnih motivov, temveč iz konsekveuc splošne in enake volilne pravice. Kar se tiče Poljakov, je poslanec dr. Kramar dejal sledeče: Češke stranke so v zadnjem času ugodile vsemu, kar so od njih zahtevali Poljaki, vendar so se v njih varali. Vendar Poljaki ne bodo mogli dolgo obstati na >vojem spanjem stališču. »Slovanski Enoti« se seveda ne bodo pridružili, pričakovati pa se sme od niih. da ne bodo podpirali nepri-jateljskega pro* slovanskega vladnega sistema. Grof Khuen o volitvah. Nekemu ogrskemu časnikarju jj> grof Khuen dejal, da bodo volitve vladi prinesle čisto gotovo večino. Vprašanje je le. kako velika ho ta večina. Volitve bodo razpisane sredi maja. vršile se bodo pa začetkom junija. Grof Khuen je nadalje izjavil, da je brezpogojno za volilno reformo. Vendar vprašanje zdaj ni aktualno: šele čez kaki dve leti se bo dalo o njem govoriti. Parlament. Seja gosposke zboraiee. — Posojilna predloga. Včeraj je gosjjoska zbornica Sprejela v drugem in tretjem branju po daljši debati posojilno predlogo. Referat je imel baron Niebauer. V debato je j>osegel tudi minister Bi-linski, ki je opravičeval predlogo. Dejal je, da s samim štedenjem ni mogoče odstraniti deficita. Treba je novih davkov. O saniranju deželnih financ ne more biti več govora odkar sp splošno povsod odklonili davek na pivo.— Nato je bila predloga sprejeta v drugem in tretjem branju. •__ dobrote. Bolnica pa je gledala v -trop in stokala: »Oh, oh!« Proti večeru, ko je opravil go-£f>od svoje opravilo in je spravil bolim teto z bogom — z ljudmi še ni -klenila računa — sta se mudila go->podar in gospodinja sama pri bolnici. Utrujena je dremala in težko Miirčala. »Ali ti ves, da ima ključ pri sebi is je vprašal gospodar svojo ženo. Najboljše bi bilo. da ga ji izmakneva.« Ima ga, ima. Se sinoči je bil pod zglavjem. Danes zjutraj ga nisem videla.« »Ali misliš, da spi?« »Seveda spi. V skrinjo morava, drugače bodo drugi vse odnesli. Mi-1 aKta Mica je pri nas že kuhana in pečena, in Majda in Lucija se že tepeta za njen denar.« »Tiho ji sezi pod blazino!« Stala sta ob postelji in komaj si tipala dihati. Ne da bi trenila, sta strmel« v utrujeni in potni obraz bol ni čin. Gospodinja je začela polagoma vzdigavati blazino in tipati s roko, a ključa ni mogla zaslediti. »Ki ga, tu ga nima! Morda ga je spustila za rob.« Začela sta oba iskati, a vrne brez vspana. V slami ga ni bilo in ob 1 Vstaja v Albaniji. Iz gorenje Albanije prihajajo prav neugodna poročila. Povsod stoji prav mnogo oboroženih Albancev. Na potu v Albanijo je spet 12 bataljonov, tako da bo zdaj tam 52 bataljonov in 16 baterij. — V bitki pri Stimaji so bili Albanci z velikimi izgubami poraženi. Od turških vojakov so bili ubiti le trije; en častnik in deset vojakov pa je bilo ranjenih. Dopisi. Iz Kamnika. Slavnostni večer v spomin pokojnega pesnika Antona Medveda, kojega je priredila dne 17. aprila »Narodna čitalnica v Kamniku« je velesijajno uspel. Pomembni prireditvi je prisostvovalo toliko narodno čutečega, zavednega občinstva, da je bila dvorana točno ob napovedani uri dubkom polna. Udeležil sem se spominskega * * čora kot tujec in prijetno sem bil iznenađen vsled vzornega izvajanja poedinih točk pestrega sporeda. Z resno vnemo in nenavadnim vesel jen je sodelovala pri prireditvi napredna kam-nišk« inteligenca. Na okusno odiče-nem odru s pesnikovo sliko, poleg katere je plamtel na žrtveniku ogenj, se je otvoril slavnostni večer z duhovito žalobno koračnico skladatelja E. Adamiča, katero sta s finim vznožju ni mogla gospodinja dotipati drugega kakor mrzle noge tete Polone. Reza je vzdignila odejo bolnici, da se je pokazal njen vrat in prsa, ovita z volneno ruto. In tedaj sta oba zagledal % ključ: Teta Polona ga je imela z vrvico privezanega okoli vratu. V tem tre not k u odpre bolnica oči in se ozre najprej v Rezo, a nato v njenega moža. Ustrašila sta se, in obšel ju je stid, a teta ni hotela odvrniti pogleda od njih. Gledala jih je z jeznim očitanjem, in ko je zaprla oči, se je. zdelo, da so se njene ustne za kroži le v zloben smeh. In tako se je godilo ves teden, dan za dnem. Teta ni hotela napraviti testamenta, a čakali so vsak dan njene smrti. Zjutraj ji je ostajala kurja juha, in opoldne in zvečer je pila kavo in jedla oevrtje. Dobro se ji je godilo, in zato ni marala umreti. Gospodar in gospodinja sta postajala nestrpna, prav tako Mieaata Mica in tudi prijateljici tete Polone sta začeli vzdihovati in obrata sta se jima daljšala. Vsi so pričakovali testamenta in smrti. A ni jim šlo po sreči Teta Petana ae je začela vedno bolj amebljati, ia ko je minil teden, je steljo ia bila adrava ia jem in gdč. Novahvva. aovi zvonov ia zamolklo Ta robni gia« sko dofiianostju vrlih pianiatinj treaali so mi duša. — Povabilu pred* sodnika dr. Krauta ae je radovoljno odzval čislani slovenski pisatelj ia župnik geap. Fr. 8. Finagar. — V tri-četrt ure jedrnato zasnovanem govoru je orisal življenje Medvedovo, ter ga v plastičnih potezah predočil kot človeka, duhovnika in pesnika. Govorniku je sledilo občinstvo z napeto pozornostjo ter dalo duška svojim čustvom z viharnim odobravanjem. Omeniti mi je, da je gospod predavatelj pred 20. leti kot osmošolec po-slednjikrat nastopil kot diletant na kamniškem čitalniškem odru, česar se je uvodoma z zadovoljstvom in radostnega srca spominjal. In kaj naj poreče ni o dični »Liri«? — Kdor je imel priliko čuti odlični pevski zbor pred nekaj leti, se je prepričal, da žije v tem društvu še vedno staro slovensko navdušenje. Glasovni materijal »Lirašev« je povseni izbran, zdaj buren in mogočen, zdaj zopet mil in skrajno nežen. — Kot najstarejše f>evsko društvo se tudi ob vsaki priliki zaveda svoje vzvišene na-loge.Novakov zanosni »Gorski kraj« je »Lira« pela nad vse dovršeno, zlasti mi je ugajal lirični tenor solista gospoda Ostojiča. Pod spretno taktirko gospoda pe v o vodje, je »Lira« završila eksaktno svoj program z nežno Hladuikovo kompozicijo »Večerni zvon«, uglasbeno v duhu Medvedovega besedila. In zopet se je dvignila zavesa. Ljubki mladenki. Marica Sieherlova in Verica Krau-tova sta nastlali duhtečega cvetja iz gredic pesnikovega vrta v obliki dveh izbranih pesnitev. Kako izrazito in umerjeno je bol pesnikove ne-)k>kojne duše zvenela iz mladih grl. Nehote so mi solze zdrknile po lici, videčemu nežne rod olju bke klanjati se manom velikega }»esnika. Filozofski zasnovano »Na materinem grobu«, prodna šal a je gospodična Tominec s polnim ume van jem in prav efektno. Resnobni akordi živ-Ijenske sile drhteli so iz poedinih čustveno izraženih verzov. — Za tem je sledila glasbena točka »Ronian-ca«. Gdč. Novakova na klavirju kakor tudi g. Krat nor na gosli podala sta nam ž njo prekrasen odlomek iz svetovne glasbene literature s polnim uspehom. Z ozirom na obsežnost sporeda smo se morali zadovoljiti samo z enodejansko romantiško igro Medvedovo »Cesar Friderik III. na Malem gradu«, katera se je najbrže z ozirom ua nje lokalni pomen vpri-zorila omenjeui večer. Odobravamo ta ukrep, ker se mi vidi umesten in docela pravilen. Igra je bila skrbno pripravljena in lepo uprizorjena, prekrasni vitežki kostumi so vzbujali splošno pozornost številno zbranega občinstva. Nekateri igralci so prav dobro rešili poverjene jim vloge, pa tudi predstavljalci epizodnih vlog so bili na mestu. Okusno sestavljeno živo sliko je aranžiral priznani in »Čitalnici« vedno naklonjeni vešča k sr. Sadnikar z njemu lastno spretnostjo in natančnostjo. Prizor na lično skupino ob magični razsvetljavi bil je naravnost očarljiv. Častno in dostojno je proslavila »Narodna čitalnica« v Kamniku kot hram prosvete, spomin nesmrtnega pesnika-rojaka. S to prireditvijo, ki je v gmotnem oziru gotovo povoljno uspela, položil se je zaeno temeljni kamen pesnikovemu spomeniku. Želim samo, da se vroča želja zavednih rojakov kmalu uresniči. V svrho ilustracije razmer, ki vladajo v izvest-ni stranki, ostani pribito, da je odbor — po moji lastni informaciji — do-poslsl vabilo tudi uredništvu »Slovenca« z izrecno prošnjo, da objavi dan in spored splošne slovenske prireditve, a skromna prošnja v svrho objave ni našla milosti v očeh uredništva. Sodbo o tem neopravičenem postopanju prepuščam javnosti. Ignotus. Dnevne vesti. -f* Zopet konfiskacija. Siuočna številka našega lista je bila zaplenjena zaradi nedolžnega »Poslanega«, v katerem se je od znancev in prijateljev poslovil Danilo Cerar, ki je nastopil zaradi septemberskih dogodkov pri sojen o mu kazen. Kako hudodelstvo so iztaknili v tem »Poslanem« vzlic vsem bogatim skušnjam, nismo mogli uganiti. -j- Is deželnega odbora. Razpiše ae mesto deželnega travniškega strokovnjaka Početkom julija se odpošlje v Švico 30 kmetovalcev, ki si ogledajo ondotne gospodarske naprave. To pa le tedaj« de vlada dovoli k temu 1200 K prispevka. Vodil bo to ekspedicijo g. Lagvart. Kongres sa otročjo oskrba se vrši v Ljubljani meseca junija ia sicer v deželni zbornim. Grof Barba ae odpošlje v kura-torij za podkovako šolo v Ljubljani. DezeJai biki ae bedo takole nadolili. 1$ jih dobi živinorejska zadruga v Kamniku; 1 mlekarska zadruga v Krtini; 2 živinorejska zadruga v Cerkljah; 2 živinorejska zadruga v Predosljih; 1 županstvo v Hrast ju; 1 Ignacij Tavčar v Podgori; 3 živinorejska zadruga v 8odrašici; 4 živinorejska zadruga v St. Bupertu; 1 žu-paisetvo v Sv. Križu pri Svitnem; 1 N. Rus is Cešnijce; 1. Janez Zure v Zagorki pri Št. Vidu; 1 mlekarska zadruga v St. Lovrencu pri Polhovem Gradcu, 1 Ivan Smuk iz Bevk; 1 Janez Petrič iz Gumnišč; 2 živinorejska zadruga v Brezovici; 1 županstvo v Šturji; 2 kmetijska zveza v Logatcu; 1 županstvo v Šmibelu (Stopičc); 1 šola na Grmu; 2 živinorejska zadruga v Trnovem; 1 županstvo Pred trg pri Radovljici; 1 Fran Koša k na Grosupljem; 3 živinorejska zadruga v Ribnici; 1 Hranilnica in posojilnica v Višnji Gori. Gradba Smednik - Zaloke (cesta čez Krakovo pri Raki) so odda še le potem, ko se bo cestni odbor krški izrekel, da prevzame na se višji strošek. Kapnica v Radleku se odda podjetniku Franu Tro jar ju. — V deželni sanitetni odsek s<* odpošljeta dr. Defranceschi in dr. Zajec. V zdravstveni zastop Zagorski se odpošlje Anton Mrva iz Vač. ~~ Nadaljevanje belokranjske železnice. Pri razpravi o nujnem predlogu poslancev Vukovica, Hribarja iti tovarišev o zgradbi belokranjske in dalmatinske železnice se je mnogo govorilo tudi o postopanju ogrske vlade glede zgradbe nadaljevanja belokranjske železnice od Metlike do Karlovca in od Ogulina do Knina. Zdaj je prišlo malo luči v to stvar in kaže se. da se je stvar zavlekla, ker sta bivši minister Kos-suth in državni tajnik Szterenvi hotela izvršiti velikanski rop, ki se jima le zaradi tega ni posrečil, ker je Wekerlovo ministrstvo prezgodaj odletelo. — Za koncesijo za progo Ogulin - Knin sta se potegovali dve družbi: ena je izračunala zgradbene stroške na 63 milijonov kron. Ministrskemu svetu se je zdela ta vsota previsoka in že je hotelo drugi družbi naročiti, naj izdela načrte, ko je stopil na plan nov tekmec: Ogrska Vnion in agrarna banka. Tej sta Kossuth in Szterenvi takoj izposlovala koncesijo, in sicer izključno koncesijo za pet let. Tekmeci so bili odbiti, Kossuth in Szterenvi pa sta pobasala svoj profit. Ko je bila koncesija dobljena, je šla banka dalje in prosila, naj ji država garantira triodstotno obrestovan je vsega stavbnega kapitala. Kossuth in Szterenvi sta tudi to izposlovala, pa gotovo ne zastonj. Končno se je banka lotila priprav in predložila proračun, da bi zgradba proge Ogulin-Knin veljala — 285 milijonov. Tega računa sta se tudi Kossuth in Szterenvi ustrašila. Saj je verjetno, da se jim denar davkoplačevalcev ni smilil, a pred ministrski svet se nista upala s tei> računom, ker je bil ministrski svet poprej mnenja, da je še 63 milijonov za to progo preveč. Začeli so torej »glihati« in banka je znižala svoj račun za 60 milijonov, torej ga reducirala na 225 milijonov. Na tej podlagi s primernim profitom za Kossutha. Szterenvja in druge odločilne poštenjake bi se bila kupčija najbrž sklenila, če bi prej ne bil prišel veliki polom celega ministrstva. Kossuthov naslednik v trgovinskem ministrstvu, Hieronvmi, je sicer znan čestilec boga Pobasaj, a ker ima vojsko s Kossnthovci, je razkril vse to sleparstvo. je javno ožigosal in sestavil posebno komisijo, ki naj stvar preišče. Kako tesno zvezo je imel Szterenvi z agrarno banko, se vidi iz tega, da je sedaj postal njen prezident. Sedaj je pač umlji-vo, zakaj se je zgradba nadaljevanja belokranjske oziroma dalmatinske železnice tako dolgo zavlekla. -J- Izzivanje srednješolske mladine po ljubljanskih ulicah. Dan na dan nam prihajajo od raznih strani zelo ostre pritožbe, ki se obračajo proti izzivanju srednješolske mladine po javnih ulicah in cestah ljubljanskih. Ker smo o tem nečuvenem izzivanju tudi že pisali in ker so o tem poročali že tudi drugi ljubljanski listi, smemo in moramo domnevati, da je o tem izvedelo tudi ravnateljstvo nemške gimnazije, oziroma ravnat eljstvo višje realke. Ni nam pa znano, če sta prizadeta ravnatelja ukrenila kaj konkretnega proti takemu izzivanju po cestah in ulicah in posebno, če sta že prepovedala nošnjo izzivalnih cepič, s katerimi izzivajo po ljubljanskih cestah in ulicah mlečnozobi si^nješolci mirno občinstvo ljubljansko. Ce sta prizadeta ravnatelja morda že izdala kake take prepovedi, potem so ostale vse te prepovedi lepo na papirju, ker izzivanja do danes Se niso ponehala. To pa dokazuje, da žal i bog nista sposobna napraviti na zaupanih jima zavodih red in vzdrževati disciplino. Ce pa proti ožigosanemu izlivanju doslej še nista nič ukrenila, potem pa izhaja iz te neopravičljive brezbrižnosti jasno, da dobivajo mladi izziva-či zaslona bo in potnim tam, kjer bi kaj takega ne smeli nikdar - najti. Vendar nas to vprašanje toliko ne briga, ker to ni naša stvar, temveč stvar učne oblasti ,da skrbi za red in disciplino na srednješolskih učnih zavodih. Pač pa smatramo za svoj<» dolžnost, da se brigamo za to, da mleČnozoba mladina ne bode kot doslej neovirano in brez kazni izzivala po naših javnih cestah in ulicah. To izzivanje mora prenehati. Saj živimo v pravni državi, koder se od davkoplačevalcev ne sme in ne more zahtevati, da bi morali mirno, če se učne oblasti nočejo ganiti, prenašati dan na dan se ponavljajoča izziva nja nedoraslih dečkov. Kot davkoplačevalci smejo Ljubljančani zahtevati, da se v tem oziru napravi en krat za vselej konec in red. Ker se pa učne oblasti proti predpisom disciplinarnim nočejo ganiti, mora pa ta red napraviti policijska oblast. Ona tudi lahko to takoj stori na podlagi cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. z. št. 96. In to terjamo s tem tudi z vso odločnostjo. Prepri čani smo namreč, da bode takoj temu izzivanju konec in da bode po naših cestah in ulicah zavladal najlepši mir, ako se bode le par tel; mlečnozobih izzivačev za sedem ali štirinajst dni utaknilo v luknjo. Od policijske oblasti je torej zavisno, ako bode ponehalo po naših ulicah to večno izzivanje. Od nje pa tudi pričakujemo, da bode storila svojo dolžnost. — Tu priobčujemo pritožbo, ki smo jo dobili včeraj: V nedeljo zvečer ob 9. sem šel mimo pošte. Ko sem zavil okoli vogla, sem zaslišal glasno petje ter zagledal tolpo mladih ljudi, ki so prihajali od kazi ne. Bilo jih je kakih 10. Držali so se drug drugega pod pazduho ter tak« zapirali vso ulico. Bili so, kakor se ji dalo sklepati po čepicah, nemški gimnazijci in realci. Vsi so bili pijani kakor muhe ter so tulili pesem: »Und so ziehen wir, so ziehen vriv das ganze Leben laug aus dem einen Restaurant.« — Tako smejo nastopati nemški fantalini ob 9. zvečer v en glavnih ljubljanskih ulic, a ni nobe ne oblasti, ki bi te 14 do lolet-ne smrkavce stresla za ušesa! Res, lepe raz mere morajo vladati v nemški gim naziji in realki! + Dopolnilne dežel nozhorsk< volitve na Goriškem so končane. Klerikalci so upali za trdno, da odnesejo iz teh volitev kako zmago, pa so so kruto varali. Spodletel je ma-ndat tim Krasu, spodletel oni v trgih in kouč-no spodleteli so jim trije mandati v veleposestvu. na katere so računali z vso gotovostjo. Res interesantna je bila volitev v* veleposestvu. Voiileev je 140, volilo jih je 115. Izvoljeni kandidat je društva slovenskih veleposestnikov so dobili same čiste slovenske glasove, 60, 59, 58; propadli klerikalci pa so dobili glasove nekaterih slovenskih klerikalcev, laških liberalcev, laških klerikalcev in nemških plemenitaiev. Dobili so več tujih glasov kakor pa slovenskih. Največji sovražniki Slovencev: deželni glavar dr. Pajer, poslanci dr. Venier, dr. PinavČig, Bombig so agi tirali okoli laških veleposestnikov ter jih pridušali, da morajo iti volit. Spravili so skupaj glasov za klerikalne kandidate od 52 do 55, med temi nad 30 laških in nemških. Pooblastil je imel dr. Gregorčič vse polno, toliko da mu jih je še ostalf. Vsak veleposestnik sme voliti namreč le z enim pooblastilom. Gregorčič je imel premalo junakov na razpolago, — V svetli luči se je kazala na dan volitve zveza Pajer-Gregor-čič v večno sramoto dr. Gregorčiča! ~-f~ Slovenci v Gradišču ob Soči. Nekaj časa že piše goriški laški liberalni list »Corriere« o nevarnosti slavizacije v Gradišču ob Soči. Tam namreč živi kakih 30 slovenskih družin; med pazniki v kaznilnici je precej Slovencev, ki imajo svoje družine, pa je tudi nekaj drugili. »Corriere« vidi v teh družinah nevarnost za Gradišče, ali laški klerikalni list »L' Eeo« pripoveduje, da take nevarnosti ni, ker je resnica le, da se slovenski otroci v Gradišču po-italijančujejo, da postajajo fanatični Lahi ter delujejo tudi za »Lego«. Na tem, kar trdi »L* Ecco«, je žal, precej resnice. — V Gradišču ob Se či bi bila potrebna slovenska šola! 4- »Radić i Slovenci.« Pretekli teden smo priobčili pod tem naslovom članek klerikalnega glasila »Hrvatstvo«, v katerem berejo hrvatski klerikalci levite svojim slovenskim somišljenikom radi njihove zveze s Stjepanom Radićem. Članek je pri klerikalcih zadel v živo in eden izmed klerikalnih »odlicnJakov« je poslal »Hrvatstvu« ta - le odgovor: »Vaš članek »Radić i Slovenci« je bil prav potreben. Tu je treba natočiti čiste vode! Cerkvi naravnost sovražne politike ne moremo in ne smemo podpirati! Mi smo seveda mislili, da bo Radić, ako se z nami združi, krenil v tem oziru na drugo pot Na preteklost se sicer nismo ozirali. Ce bi hoteli namreč devati besede vsakega politika, ki jih je kdaj v življenju govoril, na tehtnico, bi še maiaftdi edleieL — Veak človek ae lahko moti A če je Vse kaj dragega pa je, ako zmoto na* daljnje in noče ontehati od nje. Radie mora vendar vedeti, da je stranka odločno katnlzlka^ia je liberalizmom nje življenjski uaent in da je vsa mogočna stavba nane Ijndske organizacije v prvi vr--ti delo naše dahovačiae, — da torej cerkve ne pustimo blatiti od svojih zaveznikov, oziroma da blatilci cerkve ne morejo biti naši zavezniki! — Toda, povejte mi, ali ni res, kar smo slišali, da je Radie sodeloval pri I. hrvatskem katoliškem shodu? (Radie ni sodeloval na I. kat. sestanku! Opomb. nred. »Hrvatstva«) Ce je to res, kako bi potem mogel grditi ka- oliške institucije?! Tega ne razumemo. — Tu je treba jasnosti. Treba v edeti. pri čem da smo. Veste, kako naredimo! Skličinio jugoslovanski katolički sastanak, kjer hočete: v Zagrebu, ali v Ljubljani, in tam se jMigo*orimo jasno, odkrito! — Toda, če nam pa z Radićem res ne bo mo-iroče hoditi, na koga naj se obrnemo f Oprostite mi vprašanje: Zakaj -o V asa stranka bolj ne posvečuje - »rganizaciji hrvatskega seljaka! Zakaj prepuščate polje samo Radiću? kaj stojite nekako visoko nad ljudstvom? ... O vsem tem treba jasnosti! Eno pa je jasno sedaj: Liberalne agrarne stranke mi ne smemo in ne bomo podpirali.« — Iz tega odgovora bi sklepali, d« je ločitev slovenskih klerikalcev od Stjepana Radič gotova stvar. Radića bodo skupno prokleti na jugoslovanskem atoliškem sestanku. potem pa se ■odo zopet objeli >edaj razločeni slovenski in hrvatski klerikalni bratci! — Iz davčne službe. Premeščeni -o davčni asistenti Videmšek iz Gor. rrada v Celje. Ribic iz Radgone \ ror. (rra*l in Mraz iz Celja v Stainz. Družbi sv. Cirila in Metoda ie poslal g. Ig. Jan. paznik v Hrast :iku 5 K So v. Ta svota se je nabra-a na gostiji novo|x>ročencev L. Pin-ar i u Iv. Sen t jure v Hra>tnikn. — i "mrteinu drž. |>oslaneu Jezovnikn v opomin nabrali so njegovi častilci iz Vuzeniee 22 K za našo družim. Hva-!a požrtvovalnim rodoljuhom! \a čast kiparju Bernekerju, stvaritelju Trabarjevega spomenika. • župan Hribar sinoči v intimnem rogu priredil v mali dvorani hotela Tivoli banket. G. Beineker je spo-ii eni k postavil, njegovo delu je končano i u je včeraj vzel slovo ed Ljubljane ter ^e vrne na Dunaj. Pri anketu je župan g. H ribar s Topni besedami priznanja napil g. IJernekerju, povdarjaje zlasti, kako je pri napravi javnih sjHunenikov Ljubljani vedno jemal ozir edino ia slovenske umetnike. Vodnika je i stvari 1 Gangl, Prešerna je astvaril '-a je. cesarje\ -»p«>mcnik je ustvaril Peruzzi; Trubarjev spomenik pa I Berneker. Vidno ginjen se je sahva-I i I g. županu in vsi Ljubljani mojster B e r n e k e r. (i. dr. Tr i I le r karakterizira I slovenski fesai- • d . ki s«, izraza \ ileln in v žrtvah a slovensko narodno stvar ia je na- • il predstaviteljiei tega feminizma Lfospe dr. Tavčarjevi. Ravnatelj g. Š u b i c pa je napil županu Hribarju ,povdarjajoč. »ia vse. kar ima se- aj Ljubljana. \ «-s r>roc\ii našega tolnega mesta in Tudi ver kar ima Ljubljana lepega \ >c to ji je pridobil in ustvaril župan Hribar. Hi 1 lep prijateljski večer, ki ostane mojstru 1 lernekerju. kakor vsem i deležnikom gotovo v najprijctiicj-*em spominu. Telovadno društvo »Sokol I.« \ Ljubljani priredi v soboto, dne 30. T. m. zabavni večer v hotelu >Ilirija< Kolodvorska ulica. Uralom članom n prijateljem sokoletva ^e odbor pri-poroča za obilni poset. S|>orod naznanimo pozneje. Za Jubilejni sklad«. Minulo soboto s«, priredili eekeleri mladi slovenski rodoljubi v »Narodnem domu« družinski \»-čcr. katerega čisti iobiček je bil namenjen družbi sv. ' irila in Metoda kot Jubilejni klad slovenske mladine. Priredi-e|ji pa s,, doživeli grozno razočara ije. Nismo verjeli, da j»- treba za pri-editev tako plemenitega značaja lamuniske reklame. (Jotovo j*-, da so prireditelji sami tudi precej krivi -\ojega neuspeha, ker so priredili družinski večer ravno pred veliko veselico na ljubljanskem tiradu. Prepričani smo, da bi bila prireditev ob drugem času \m- drugače obiskana. Enodejanki Bratranec in »\"do a in vdovec« sta se vprizorfli zelo dovršeno, žal da pred prazno dvorano. Marljivim igralcem to gotovo ne • • \ \ z]m>dbudo. K notici o predavanju v »Složen skein Pravniku« dne 22. t. m. *e 'ram piše: Trditev v poročilu, da je Avstriji itak navada, da se uvede aka stvar, ko se je drugod že preži-s ela, ni bil izraz predavatelja samega, ampak citat d rja. Benedikta, ki kakor urednik dunajskega tednika .1 uristisclic Blatter« dosledno polt i jal poroto. - Tndi o tem ni bilo .rovora. da bi uvedba veče slabo go- - i »odar*k i vplivala ali bila povod za risanje davkov, predavatelj jo le tovih časih, n. pr. o letvi kaj neradi Prihajali v mesta za večaike, ako dobe za pet dni odikodniao 20 K, je predlagala komisija za prano reformo. Ako pa bt jali vecniki iz dežele, klicati se boda morali nadomestni večniki, ki prebivajo na sedeta sodišča. To bi pa po-menilo kolikor toliko socudiziranje veče, ker bodo kakor nadomestni vecniki najraje ljudje poslovali, ki žive ob dnevnini. —Predavatelj ni govoril za to, da bi se politične delikte in pa najtežje zločine poroti odvzelo, ampak bas narobe, da naj se jih kakor doslej, prepušča v razsojo porotnikom, da se o vre sam, češ, jimtica posluje brez kontrole, pod kakim priti stom od zgoraj. Sploh se je preda vatelj zavzemal za poroto in pobijal načrt, da se uvede veča namesto razsodil uih sodišč. — Gospod Arnošt Wiadisrher .>o včeraj zvečer ob polu sedmih nastopil, pač težkih korakov, v drugič svojo omesečno ječo izza usodepolnih septemborskih dogodkov, ter kliče vsem prijateljem in znancem krepki :>Na zdar«! — Jarjevaaje na Ljubljanskem gradu. K včerajšnjemu skromnemu poročilu o tej prireditvi se nam piše: J u rje vanje v prid naši šolski družbi je jioleg sentpeterske Ciril -Metodove }M>družnice priredila tudi šentjakobsko - trnovska podružnica, kar je sicer kazal veliki napis na vesel ičnein prostoru. Ljubljanska obče korist na zadruga za zgradbo stanovanj je imela sinoči pri »Roži« svoj redni občni zlmr. Kakor že ime kaže, se je zadruga ustanovila z namenom, da po-more svojim članom do primernih in cenenih stanovanj. Zborovanje je vodil ravnatelj zadruge, c. kr. finančni tajnik K upnik. Povdarjal je, da so se >tano\anja v Ljubljani od i»o-tresne katastrofe sem silno podražila. Temu i>a je vzrok to. da novi stavbni red mnogokrat po nepotrebnem pod ražu je stavbe, tako da so potem gospodarji novih in predelanih hiš prisiljeni stanovanja drago oddajati. O tem se je prepričala tudi zadruga sama, ki ne bo mogla, vsaj kolikor se da doslej sklepati, nuditi svojim članom prav nič cenejših stanovali j. kakor jih nudijo drugi hišni |h>sestniki. Zadruga je doslej |>osta-vila \ Hilšerjevi ulici tri hiše, ki stanejo krog 2«6.000 K. V hišah je 23 stanovanj, katerim so določene cene «d tfOO dt> 1200 K na leto. - Zadruga šp'je 75 članov. S poslovanjem je !»ričcla 1. marca 100S. V tem času jp imela H'J.578 K '2H v prejemkov in 82.57*2 K 61 v izdatkov. Zadružnih deležev >c je vplačalo do konca leta 100*> 26.8X7 K. — ■ Mesto izstopi vsega člana B rad as k e je bil v nadzorstvo izvoljen davčni uadupravitelj Maks Lilleg. V kratkem se skliče nov občni zbor. ki se bo ha vil s spremembami pravil. Do zdaj so člani zadruge samo e. kr. uradniki, pro-osnovati se pa namerava tako. rla bo pristopna uradnikom vseh kategorij. - Stavljenje koz. Počcnši s 12. majnikom 10!0 se bodo vsak četrtek (»opoldne oh* treh brezplačno stav ile koze v veliki dvorani -Mestnega doma«. Podružnica družin sv. Cirila in Metoda /.a oličino Moste vabi vse prijatelje, dohrotnike, « lam in >jdoh požrtvovalne rodoljube na vrtno veselico, ki bo v nedeljo, rine N. m« mika v gostilniških prostorih g. Frana Zakolnika. Moste št. 38 in na lepem senčnatem vrtu. Za gorka in mrzla jedila, za j»etero vrst dobrega vina in najlepšo zabavo je preskrbljeno. Svirala ho koncertna in plesna godba. Lovski blagor. Iz Litije se nam piše: Kdor hoče na divje peteline hoditi. K doktor Premrov-n v šolo mora priti! Slano in Pavel sta vesela, če ustrelita vsak enga On pa je letos, že dvakrat po dva. — Predlanskim imel jih je devet, -l>»tos, pravi, pa mora jih biti desel. Kaj takega gospodje lovci v Ljubljani ne znate, - l>asi menda prav pridno trgate podplate. Velikanska surovost. V nedeljo okrog 8. zvečer je sedel 1 Dietni fant Jože Medved, posestnikov sin iz Ločne pri Novem mestu, v vinotočn pri sosedu Kosu. Ko je stopil, prijazno se poslovi vsi iz hiše. pride za njim 1 Slet ni mizar Alojzij Luksie, znan pretepač, s svojim tovarišem in sune nič slutečega Jožeta Medveda z velikim nožem v levo stegno in mu prereže žilo odvodnico, da je napadeni čez nekaj minut umrl vsled izkr-vav ljenja. Lukšič je bil že preje dogovorjen s svojimi tovariši in je vedno trdil »da bo molčal,a svojo storil.« Kanj k i je bil mirne narave in zelo priljubljen pri dijakih, ki so obveščeni o nesreči prihiteli iz mesta in ga položili na mrtvaški oder. Smrt ljubljenega sina je nenadomestljiva izguba za starše, ki jim je bil izborna moč pri delu na obširnem posestvu. Oba pretepača so orožniki se isto noč izročili okrosnemu sodišču v Novem mestu* i lastnik g. Jos. 860.000 K. Glasom pogodba ae imajo predmeti v takozvani Anastazij Grnnovi sobi izročiti deaulne-mu muzeju »Budolfinum« v Ljubljani. Ii Kočevje, »Nemške štimce« priloga znanega graekega lista priobčile so podlo in nizkotno notico o »Kočevski posojilnici« v tem, da hočejo begati vlagatelje, češ, ali je denar v tej posojilnici varno naložen. Da se dotični člankar umiri mu povemo kar odkrito, da posojilnica uživa zaupanje vlagateljev, kar ravno kaže, da se je baš v zadnji polovici tekočega meseca vložilo hranilnih vlog nad 50.000 K. Za varnost teli naložb služi to, da je ona zadruga z neomejeno zavezo, katera šteje danes že nad 200 članov, čeravno ne posluje še celih par let. Toliko menda zadostuje, ne da bi odgovarjali še na druge čenče omenjenega lističa. Razveljavljena je pasja kontu-macija za občine Polom, Stara Loka in Maegern v Kočevskem okraju. Marijina devica mati — ia obenem za vratna morilka. Lončka Krivec, 22letna posest ni kova hči iz Zgo-še pri Begunjah, postala je 22. aprila t. 1. mati. Dala je življenje zdravemu krepkemu dečku, katerega je povila vpričo babice. V soboto 23. t. ni. pa pošljejo Resmanovi po babico z naročilom, naj takoj pride, da ponese otroka h krstu, ker je jako slab in se l*vje, da bi umrl brez krsta. Babica se takoj odpravi k Resmanovi m; prišedša pa tja, najde otroka — mrtvega, trdega in mrzlega, okoli vratu pa je imel otrok rdečkast višnjev kolobarček. Sum je takoj letel na umor — in ne neopravičeno. Raztelešen je — še v soboto 23. t. m. — je pokaralo, da je bil otrok s trakom zadavljen. Morilko Lenčko Krivec, katera je svoj zločin na licu mesta —- pri raztelesenju - - priznala in pokazala tudi trak. katerega je otroku okoli vratu zadrgnila, odpeljali so takoj v zapor v Radovljico. Pripomba: Marijino družno je tukaj ustanovil pred par leti sam škof Bona ven t ura. »Akademija« je priredila v nedeljo. 24. t. m. v Kranjski gori v hotelu Razor« predavanje. Predavatelj dr. Tičar si je izbral zanimivo snov, predaval je o Rontgenovih žarkih in njih uporabi v zdravilstvu. Svoje predavanje je pojasnjeval s krasnimi skioptičnimi slikami, kar je navzoče občinstvo z zanimanjem zasledovalo. Salon je bil nabito poln, udeležilo sc je predavanja do 200 oseh. zlasti so bili tudi častno zastopani Mojstrančani. Podkorenčani in Kranjskogorci. Za svoj trud in temeljito predavanje je pro*pod predavatelj žel obilo pohvale in hvaležnosti. Akademija priredi prihodnjo nedeljo istotam zopet predavanje. Iz Bohinjske Bistrice. Dne 24. aprila t. I. je bil občni zbor prometnega društva za Bohinj na Bistrici. Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika vzelo se je s popolno zado-voljnostjo na znanje, ker je društvo za povzdigo tujskega prometa veliko storilo in sicer z neznatnimi dohodki. Izrekla se je odboru topla zahvala. Na to se je izvolil odbor, kateremu načel nje g. Ivan Markež. Vinko Jezovnik. Y petek so izročili v Velenju materi zemlji nepozabnega Vinka Ježovnika. Kako priljubljen je bil blagi pokojnik, je pričala ogromna udeležba pri njegovem po-grebn. Nebroj vencev je viselo po sobi, okrog mrliča in |>o hodniku. Zlasti krasna sta bila venca s slovenskimi trakovi, ki sta ju poklonila izvrše-valni odbor Narodne stranke in Zveza južnih Slovanov. Pokojnika je spremilo na njegovem zadnjem |k>tu gotovo do 2000 užaloščenih pogreb-cev. Prišli so kmetje iz celega njegovega volilnega okrožja, zastopniki raznih oblasti, sokolska društva z zastavami in požarne hrambe. Krsto so nosili štirje velenjski občinski odborniki. Ob odprtem grobu so spregovo-7 ili poslance Maudič. dr. Kukovec in Ivan Lipold iz Mozirja, slaveč dragega pokornika kot vzor moža, plemenitega rodoljuba, ki je vedno odločno terjal pravice za svoj teptani narod. — Ježovnika ni več, toda njegov duh živi med njegovimi volilci, ki ostanejo zvesti svojemu zagovorniku, svojemu boritelju in njegovim idejam. Slava in večen spomin Vinku Jezovnikn! Tako je! »Untersteiriscbe Volks-zeitung« odkrito priznava, da bodo le celjski nemskutarji krivi, ako pride po v odom sokolskega zieta v Celje do kakih demonstracij. List se zelo čudi, kako se morejo »nemški« Celjani tako razburjati radi slovenskih Sokolov, ko so vendar sami z največjim navdušenjem volili bivšega Sokola za deželnega poslanca. Ako so tako odlikovali strahopetca, ki nima sedaj poguma, da bi priznal svoje nekdanje sokolstvo, potem morajo celjski renegati postaviti značajnim Sokolom povodom ajiao 6t. Ujm v &ov. goricah na Štajer-akam. flaimmjn glaaov mod Nemci ia Smaoaci je 6 : 6. Odločil bo skoro apotovo I ml i flaHaki deialae podpore. Dolgo časa se je vlekla po goriških listih polemika, koliko so dobili deželnih podpor iz letošnjega deželnozborake-ga zasedanja Lahi in koliko Slovenci. Klerikalci so trdili enkrat, da so dobili več Slovenci, drugič pa, da so dobili Slovenci in Lahi natančno enako. No, končno se je dognalo, da so dobili Lahi okoli 4M.0O0 K več kot Slovenci. Slovenskih podpor je okoli 840.000 K, laških pa okoli 1,220.000 kron. Tako služi zveza Pa jer - Gregorčič laškim sv r ham. — Ce bi dobili pol in pol, bi bila še velika krivica, ker je Slovencev dve tretjini. Lahov pa le ena, ali da kar okoli 400.000 K dobijo več Lahi, to pa je res nekaj takega, da bi morali goriški volilci vzeti palico v roke pa pognati iz deželne hiše Gregorčiča in njegove pajdaše, ker tako neznosno škodujejo goriškim Slovencem! Nesreča v Gorici. Pri Črnotovih v Gor. Vrtojbi blizu Gorice imajo 1 ki I nega otroka. Šli so z receptom po zdravilo v Gorico v nedeljo /večer. Pred lekarno Cristofolettijevo na Travniku sta čakala zdravila stari črne in sin. Ko sta dobila, sta se napotila domov, aH po Travniku se jc pripeljal neki motociklist, pred katerim se je splašil konj ter dirjal |>o Travniku, slednjič zavil proti ulici tik vojašnice ter zadel v železo, ki ločuje trotoar od zidu. Sinu se ni zgodilo nič, poškodoval se je konj. Cerne pa je treščil z glavo ob zid. Dva laška mladeniča sta skočila v bližnje poslopje na jHilieijo ter prinesla no-silnico, na kateri sta ga nesla v bolnišnico. Bati se je, da podleže močnemu udarcu. Umrla je v Gorici got»pa Marija pl. Pa jer - Monriva, soproga deželnega glavarja pl. Pajerja. Samomor poštnega uradnika. V brzovlaku. ki vozi iz Dunaja v Trst se je v nedeljo zjutraj tik pred Divačo ustrelil v glavo poštni oficijal *59-letni A rt ur Fittke. službujoč na glavni pošti v Trstu. Krogija mu je prodrla črepinjo in se zarila v strop voza II. razreda. - V Divači »o poklicali zdravnika, ki je težko ranjenega rza silo obvezal in ga potem spremil v Trst v bolnico. Samomorilec je umrl ob sedmih /večer, ne da bi se bil zavedel. Postajenačelnik Mahorčič v Tr. stu umrl. V nedeljo ponoči je umrl v Trstu znani in dolgoletni postajenačelnik tržaškega južnega kolodvora, Friderik Mahorčič. — Pokojnik je bil rodom iz Sežane in kot človek tudi zelo vljuden in pravičen. — Zavedal se je tudi vedno, da je sin slovenskega naroda. Tatvine v tržaški okolici. Nekaj časa sem so se zaporedoma vršile tatvine po gornji tržaški okolici. — Po marljivem zasledovanju so orožniki na zadnje vendar le prišli lopovom na sled in jih aretirali. — Do sedaj so pred ključem: neki delavce Štefan Leban iz Tolmina, Lovro Muz in a, kamnosek iz Bazovice in njegova žema Marija; Luka Kralj, voznik iz Padrič in Macarol iz Gro-pade. Pri aretiranih so zaplenili razne ukradene predmete, posebno mnogo raznega perila. -- Vrednost zaplenjenih predmetov je cenjena nad :*ooo K. 87. pešpolk v Pulju. Ko je prišel S", pešpolk preteklo soboto, dne 16. malega travna iz velikega vojaškega vežbališča domov, došlo je povelje, da se mora postaviti vsak mož pred svojo |x>steljo. Prišli so gospodje častniki in v i žiti ral i kovčke. Čudno je to, da se je vizitiralo posebno v onem kotu. kjer jc ležal kak papir. Kaj neki pomeni to! Odbor akad. društva »Slovenije« se je za letni tečaj konstituiral takole: Mirko Ceruič, med., predsednik; Ivan Sajovic, jur., podpredsednik; Fran Albrecht, jur.. tajnik; Juri Stempihar, jur., blagajnik; Josip Ce-puder, jur.. gospodar; Miha Kam bič, jur., arhivar; Stanko Virant, jur.. knjižničar; Stanko K u prelit, med. in Drago Vidmar, med., namestnika; Ivan Rajšp. med., Fran Zavrnik. vet. in Josip Gmm, jur., pregledniki. Avstrijski živinozdravniki proti atazačem. Konferenca delegatov vseh živinozdravniških korpo rac i j, ki se je vršila včeraj na Dunaju in katere se je udeležil tudi zastopnik profesorskega kolegija dunajske živino-zdravniške visoke šole prof. dr. Hartl in prof. češke univerze v Pragi živinozdravnik dr. Kasparek se je izrekla proti npeljavi živinozdravniških niazačev, ki naj bi se imenovali živinski pomočniki. Ce se zakonito zavaruje naslov »živinozdravnik« in če ae zavaruje izvrševanje živino-zdravniške prakse, živinozdravniki ne bodo nasprotovali, da ee na poljedelskih šolan uvede pouk o negovanja živine in o prvi pomoči pri ne* zgodan. Ljudje, ki bi dovršili taka tečaji, bi ee uporabljali tate, tet v . društva »su^zatc w\ ae vrši dne 28. aprila 1910 ob 8. ari zvečer v prostorih Schoblovih »u Pokomych« Jedna uL Przha I. Slovenki »kmdemiki v Praa*f prirede 2. maja, t- L v gledališki dvorani »Narodnega doma« na kralj, vinogradih slovenski večer. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za dame 3 K. za gospode 2 K. Akademiki so vstopnine prosti. Po programu plesni ven ček. i Izkaz posredovalnice slovenske* ga trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodje, 2 k on tor ista, 1 korespondent, 2 pomočnika mešane stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 1 skladiščnik, 4 blagajn i čarke, 2 kontoristinji, 4 prodajalke, 1 praktikant, 3 učenci in 1 učenka. — Službe išče: 1 knjigovodja. 3 kontoristi, 2 poslovodja, 18 pomočnikov mešane stroke, r> pomočnikov železniške stroke, 7 ]iomočai-kov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 4 f*oniočai ki modne in galanterijske stroke, & kontoristinj, 7 blagajničark, t> prodajalk, 2 učenca in 2 učenki. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge \ta proti mali odškodnini. Zdravstveno stanje mestne obči« ue ljubljanske od 10.—16. aprila. Ro dilo se je 24 otrok; umrlo je 27 oseb in sicer domačinov 15. Umrli so 3 za škrlatico, 8 za jetiko, 1 vsled mrtvo-uda, 2 vseld nezgode, 1 vsled samomora in 12 za različnimi boleznimi. Zagonetka. Ko je predsinoenjem ob opravljal stražnik po Cerkveni ulici svojo službo, priteče mimo njega nek vojak 27. pešpolka. Stražnik je temu čudnemu tekcu takoj sledil. Zatekel se je na kegljišče Grčarjeve gostilne. Ko prisopiha tja tudi stražnik, je opazil čuden, nerazumljiv prizor. Na kegljišču je stala gruča Belgijcev, ki so stali, kakor na straži in držali v rokah bodala. Ker stražnik v ti pozni uri ni nikakor mogel vedeti, kaj naj to pomeni, je ustrelil s samokresom v tla. In kakor vrabci so vojaki zbežali po strelu na vrt, a 70 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Shižkinjp Ivana Obrezova je izgubila srebrn*) žensko uro. — Delavec* Avguštin Mrva je izgubila zavitek, v katerem je imej slikarsko orodje. Gospa Katarina Koširjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Dijaka Stanke Ponikvar in Leopold Derganc sta na šla vsak srebrno uro z verižico. Slovanski Jug. — Senzacija v hrvatskem šahe« ru. Poročali smo že o senzacionalnih razkritjih dr. Mile Starčeviča v pet ko vi seji hrvatskega sabora, da je državnemu pravdniku Accurtiju sestavil obtožni govor v zagrebškem »veleizdajniškem« i-^cesu odličen član Franko ve stranke, dr. Kršn javi. V podkrepijenje svoje trditve, je pokazal dva lista, na katerih se nahaja rokopis dr. Ive Kršnjavega. — Vsebina tega rokopisa se krije docela z nekaterimi odstavki iz obtožnega govora državnega pravdnika Ac-curtija v »veleizdajniškem« procesu. Od dr. Starčeviča pokazani rokopis so si ogledali poslanci raznih strank, med temi tndi frankovci, in vsi so ga soglasno proglasili za pristnega. Na to Starčt-vičevo razkrit je je spregovoril dr. .KranjaVi v sobotnem »Hrv. Pravu«. V svoji izjavi priznava, da je rokopis na listkih, ki se nahajajo v rokah dr. Mile Starčeviča, res njegov, ter pravi, da je napisal za »Hrvatsko Pravo« članek, ki pa ni bil natisnjen. »Ker pa je državni pravd-nik iskal zgodoviuske podatke pri meni in drugih zgodovinarjih, si nisem pomišlja 1, da bi mu ne dal na razpolago svojega članka in da bi mu ne dovolil, da se lahko posluži govorniških okraskov iz mojega članka.« Dr. Kranja vi torej s temi svojimi besedami na zavit način priznava vse, kar mu je očital dr. Mile Starčevič, da jc namreč on sestavil državnemu pravdniku Accurtiju obtožni govor v »veleizdajniškem« procesu. Radovedni smo, kate dolgo bo po teh razkritjih Milaa Accurti ie državni pravdalk v aagrebu! leeva •vet fcarlovski je na vsi erii zmagala hrvatsko - srbska koalicija. Včeraj je bila volitev novega župana. Soglasno je bil izvoljen za župana poslanec dr. Božo Vinkovic, eden naj-navdusem^jšib zagovornikov hrvatsko - srbske koalicije. Novoizvoljenemu županu je prirejalo prebivalstvo navdušene ovacije, zvečer pa je bil njemu na čast sijajen banket v > Zorinein domu«. — Smrt hrvatskega rodoljuba. V petek je* umrl v Splitu eden najod-ličnejšib hrvatskih rodoljubov. Vsako Milic. Pokojnik je bil dolga leta deželni poslanec dalmatinski in župan splitski. Po i>olitičnem prepričanju je bil naprednjak in plamteč zagovornik staroslovenskega bogo->lužja. Sovraštvo klerikalcev si je nakopal, ko je na odprtem grobu velikega Strossmaverja govoril o »nezahvalnosti latinskega Rima«. Velikemu pokojniku večen spomin! — Izročitev poslancev sodišču. Imunitetni odsek hrvatskega sabora je imel v soboto sejo pod predsedstvom dr. Mažuraniča. Sodišče zahteva v 2l2U slučajih izročitev |K>->amnih poslancev. 129 slučajev se tiče razžaljenja časti. V vseh teh ^lučajih je odsek sklenil. izročitev dotičnih poslancev. 00 slučajev se nanaša na politične delikte. V teh je odsek odklonil izročitev toženih poslancev. — Pevsko društvo Kolo« v Zagrebu je imelo v nedeljo svoj občni zbor. O društvenem delovanju je i»oročal tajnik dr. -lavami. Društveno oremoženje znaša 100.704 Iv. Bivši društveni \ m hI predsednik, Janko Holjac, ki je bil izvoljen za zagreb-škec;< župana, je bil izbran za častnega člana. Za predsednika je bil izvoljen Dragan Turkovič. za iK>dpred-sednika H. Pilepič, za tajnik * dr. Ja-\and, za blagajnika pa D. Jesenski. Hrvatsko planinarsko društvo. Na občnem /boru pretekli petek je bil izvoljen ta - le txlt>or: Grof Miroslav Kulmer, predsednik; Miroslav Boschan in Jos. Pasarič, podpredsednika, dr. Nikola Kostrenčič. tajnik: Ivan Juričič, blagajnik: V. \o\otny, gos}hm 1 ar. in R. Zihinun- Slovenskim planinskim društvoni v to svrho, da bi bil Planinski Veatnik« obenem tudi jrlasilo : Hrvatskega planinskega društva«. Po slovanskem svetu« — Jubilej Slowaekega, velikega poli>keara lavilo češko »Nar. irledališče< s tem. Ha je uprizorilo njegovo tragedijo Bea-trix Cenei . — »Svaz česko>lov. studentov. Mva < v Pragi jc i»roslavil jubilej l»rof. Masarvka. svojega častnega člana - slavnostnim predavanjem: Prof. Masarvk, učitelj akademične mladine. Shod čeških knjižničarjev ho fH> prizafb\ anju češkega Osi etove-ira Svaza dne 7. maja t. 1. v praski Meščanski besedi' . Privatne šole na Ruskem. Naučno ministrstvo j»- ] »red ložilo ainistrskemu svetu zakonski n;jlah ruščina učni jezik v vseh predmetih izvz«*mši veronauka in polka v maternem jeziku dotično --olo obiskujoči!! otrok. V -rednjih šolah [»rivatnih smejo vrni predmeti poučevati \ dotičnom neruskem jesika razen /.cmIjcpias in zgodovine, iiko so ie Sole namenjene samo za otroke, ki govore samo kak neruski jezik. Milioiiska dt^lščina. V Londonu j** umrl Poljak Aleksander Rut-kow.-ki. ki se je tjakaj preseli! leta 1831. Zapustil je 100 milijonov kron, 'vi pripadejo kot dedščina rodbinam Rutkowski. Le\vartowski, 2urowski, \file\\ski. Horodvnski. MroaoaaaJ in .iaworski. \sc te zastopa krakovski • •dvetnik o1!-. Lewartowski. ki s<» je te «lni na]m>lil v London, da dvigne za iediče oroprmno milionsko dedščino. Poskusen umor 5 strupenim! piluloml v Lojutcu. Poizvedbe v Ljubljani, Trstu in Lo-fatcu se intenzivno nadaljujejo, da sc i j nadejati, da se bodo končale s popol-r.im uspehom, to je, da bo pristojna oblast izsledila krivca ter mu preskrbela zasluženo plačilo. Uspeh javnega oklica v časopisih. Ako bo preiskava v aferi strupenih pilul imela bodisi v subjektivnem, bodisi v objektivnem smislu končnega smotra vsakega kazenskega postopanja, se danes še nikakor ne da trditi, toliko pa smo od merodajae strani Izvedeli, da le predmetna preiskava do-segla vsaj en uspeh, ki obstala v tem, 3a le sodišče vsled lavnega apela no runalam aa obgitthn, naj sodeluje pri izsledovanju krivca, prišlo do takih da* karov, U M za Ml sicer msavo pogubili, sH bi b« postali ■srebal al M pa vsaj ae haefl take moći. kakršno Ima naprhner pričevanje, Id za opira aa nedavne dogodke, ki to svedokom ie v živem spomina. Nesoglasja v rodbini HassertUz. Da je vladalo v zadnjem času med gospo Marijo tlamerlitz in njenim sinom iz prvega zakona, Franom Hladnikom, trgovcem v Trstu, neko nesoglasje, smo že omenili. Gospa tlamerlitz je to nesoglasje v pismu na naše uredništvo, ki smo ga priobčili pred par dnevi, skušala utajiti. Dokaz zato, da je prišlo v rodbini do nesporazumljenj, je ta-le »Preklic«, ki je bil 2. marca 1909. priobčen v inseratnem delu »Sloven-sekga Naroda«: »Naznanjam, da moja mari. Marija tlamerlitz, preje vdova Hladnik, ni več z mano v nobeni trgovinski zvezi, in nima več pravice sprejemati zame denarja, ker nji izročenega denarja ne pripoznavam za plačilo in sploh ne prevzamem za njo nlkakšne obveznosti. V Trstu, dne 2. marca 1909, Fran Hladnik, trgovec in podjetnik.* Nov sled? Iz Logatca nam poročajo, da so baje prišli tamkaj na popolnoma novo sled, ki bo nemara odločilnega pomena za nadaijrn tok preiskave. V interesu stvari podrobnosti ne moremo priobčiti. Razne stvari. :" Dunajska filharmonija slavi svoj . - etdesetletnico, V nedeljo je mi slavnostni koncert, ki mu je pri-sostvoval tudi cesar. \a proprramn je bila Beethovnova deveta simfonija. Društvo je dobilo od cesarja zlato zaslužno medaljo. * Straussovo »Elektro« v prizori v kratkem praško -Xar. gledališče«. Delajo se za predstavo že velikanske priprave. * Evropa se v verskem oziru deli na rimsko - katoliški jugo - zahod, pravoslavni vzhod in protestantski sever. Katolikov je okoli 156 mil, (t. j. 47-26r/r), pravoslavnih 81-9 mil » izobraženi narodi so lahko v resnici svobodni.« :" Zrakoplov ušel. V Limburjru .ie ušel zrakoplov »Zep. II.«. ko so $ra napolnili s plinom. Zrakoplov je zašel pri VVeilburpu med drevje, ter se je popolnoma razbil. Seznani zrakoplovi. V Bilbao na španskem se je nameravalo dvigniti v nedeljo več zrakoplovcev v zrak. Okrog zrakoplovcev se je brala ogromna množica ljudstva. Ker so zrakoplovci odlašali z vzletom, je postalo občinstvo nemirno. Nestrpnost je naraščala vedno boli, tako da so bili zrakoplovci že v smrtnem strahu. Prišlo je orož-ništvo. ki je hotelo napraviti mir. Ljudstvo ie sprejelo orožnike s kamenjem. V gnječi si je več ljudi polomilo roke ali noge. Orožništvo ie uvidelo, da bi prišlo do silne nesreče, ako bi s silo hotelo vzdržati red. Zato se ie z zrakoplovci umaknilo, zrakoplove pa ^pustilo njihovi usodi. Podivjana množic: ie na-ta razbila na drobne kose vse ..parate, jih znosila na kup ter zažgala, s -le potem ie bila ljudska jeza potlačena. * Molitve proti podkupovanju. Vsi mestni občinski svetniki v Pitts-burjrn so v preiskavi, ker so sprejemali podkupnino od raznih bank, milijonarjev, in sploh od vsakega, ki je hotel kaj dobiti od občine. Častiti mestni očetje pa so bili taki poštenjaki, da so -prejemali podkupnino za take stvari, ki jih sploh ni mogoče izpolniti. Vendar so pa sedaj jmv stali meščani mnofiro previdnejši, kakor so bili v prejšnjih časih in tako tudi \eliki poroti in sodnikom ne zaupajo mnogo. Oni so namreč prepričani, da je v Pittsburgu taka atmosfera, ki omogoči tudi porotnikom spi c jemati podkupnine, tako, da se podkupljenemu tudi ne bode mnogo zalega zgodilo. Meščani pa dobro vedo, da je na svetu še nekaj, kar je še mogočnejše, kakor podkupnina, in tako je škof Cortland Whitehead meščanstvu naznanil, da bode skušal prepričiti vsako nadaljnje podkupovanje na ta način, da je odredil za prihodnjo nedeljo splošno molitev — proti podkupljeneem s pristavkom: v Allcghenv vršile prihodnjo nedeljo po vseh cerkvah splošne molitve proti |k>dkupl jencem z pristavki: »Podkupijeneev reši nas, o Gospod.« Xekateri meščani so pa tudi taki, da dvomijo, bode li molitev kaj pomagala, kajti pod kupova nje je tako udomačeno, da je celo — v cerkvah poznano. Vsekako bodo pa radi imeno-\ anegn poziva v nedeljo vse eerkve polne, kajti vsakdo rad sliši, kako se je goljufalo. Tudi kole k ta no hoda izostala, kajti ta je plavna stvar pri vsem preganjanja pittsbttfikih pod-kupljencevv K- m i UMU. 26. aprila. Ob 10. dopoldne imel je proračunski odsek sejo. Obravnaval je o postavki »Najvišji dvor«. Poslanci dr. Korošec, Silinger in Oku-nijevskij so podali izjavo, da bodo okljub svojemu opozicionalnemu stališča glasovali za to postavko. Nov Mil n lil? Dnuait 26. aprila. »Premdenblatt« javlja, da bo grof Wilczek svoje velepo-sestvo Kreuzenstcin dal pretvoriti v fi-dcikonus. To se da izvesti samo zakonitim potom, ako to dovolite poslanska in gosposka zbornica. O splošnem nedeljskem počitku' in vsestranski poboznosti in treznosti je sicer prav lahko propovedovati.to-da skrajno težavno je ravnati se po takih nasvetih. Nekaj časa se morda ljudje, ako so v to prisiljeni, le po teh nasvetih ravnajo, toda, kadar sa naveličajo, postanejo tako razposajeni, da se oni, ki jim svetujejo v tako življenje, nepopisno čudijo, da je od poboznosti in čistosti tako malo ostalo. O tem so se najbolj prepričali prebivalci mesteca Elkhart v državi Indiani, v Severni Ameriki in sicer na predzadnjo nedeljo. Pobožni ljudje onega okraja so sicer že preje iz-poslovali, da so tamošnje gostilne zaprte, in kdor hoče sedaj piti whi-skey, si mora v lekarnah naročiti »spiritus frumenti«. Dasiravno so bili tamošnji pobožni temperenčniki vsled svojih uspehov zelo zadovoljni, pa to tamošnjim duhovnom še nikakor ni zadostovalo. Alkohol so iz mesteca sicer odpravili, toda kljub temu je ostalo tamkaj še mnogo drugih hudobnih duhov, ki so izredno vplivali na prebivalstvo. Kljub vsej temperenci so Lile namreč ob nedeljah cerkve še vedno prazne, tako, da je bila kolekta duhovnov vedno nepovoljna, dočim so bili vsi sedeži v malih in cenenih gledališčih redno razprodani. Vsled tega so duhovni sklenili, da se mora proti temu nekaj ukreniti, in tako so pričeli duhovni različnih ver in veric na svojih prižnicah prometi proti mestnemu županu, ki 1 o njihovi zatrditvi ne pozna svoje i dolžnosti in pusti, da so gledišča ob nedeljah odprta, tako, da gredo ljudje raje a* gledišča, kakor v cerkve. Vendar je pa bil župan kos svoji nalogri in je položaj pravilno tolmačil. Takoj nato je razglasil po mestu: Ako hočete, da se bode pri nas vse ravnalo po nedeljskih zakonih, se bode to prav g"otovo zgodilo.« V nedeljo so potem prebivalci v Elk-hartu izvedeli.kaka je prava in nepokvarjena puritanska nedelja. kakorS-no predpisujejo cerkveni zakoni. Zupan j*' dal vse zapreti: lekarne, toba-karne, prodaje delikates. prodaje soda-\ode, sadja itd.; celo prodajanje mleka in leda je bilo prepovedano, kajti vse, kar je kaki trgovini podobno, je moralo prenehati. Tudi hlevi in poslopja za avtomobile so morala ostati zaprta. Ljudje so se temu najprej smejali in potem — so se oblekli ter odšli iz mesta. Z ulično železnico so se odpeljali v bližnja mesta, kjer so vse gostilne odprte in kjer je vse plesalo in se veselilo spomladi. Ko so se potem meščani pozno \to noči vrnili domov, so bili večinoma pijani in tako je odmevalo veselo petje okroglih pesmi po vseh ulicah. V ponedeljek je pa imel župan obilo opraviti, kajti k njemu je prihajal odbor za odborom raznih trgovcev in prodajalcev, ki so protestovali proti taki nedelji, kakoršnja je biln zadnja. Vpliv, kakoršnjega. je uaprsr vila na prebivalstvo zadnja nedelja, je bil tak, da je temperenčnikom bolj škodoval, kakor vsa agitacija proti njim in njihovi neumnosti. Na stotine Ijudr* je sklenilo, da ne bodo hodili več v cerkve in da ne bodo cerkvena namene darovali v nadalje niti enega centa več. Duhovni že .sedaj čutijo veliko praznoto v svojih nabiralnikih in se kesajo, tla so napadli župana. Pri prihodnjih volitvah bodo temperenčniki brezdvomno poraženi. Telefonska In brzojavna porodio. Finančni odsek nesklepčen. Dunaj. 26. aprila. Danes ob 10. dopoldne je bil sklican finančni odsek, da bi vzel v pretres vladne finančne predloge. Izmed 52 članov tega odseka jih je prišlo k seji samo 26. Ker je odsek sklepčen le samo pri 27 članih, se seja ni mogla vršiti. Vest o nesklepčnosti seje finančnega odseka je napravila na vladne krose silno mučen vtisk. Bie-nerth je ogorčen radi malomarnosti vladnih strank, ki niso niti za to skrbele, da bi odsek bil vsaj sklepčen, dasi so se zbornične plenarne seje prav radi tega odgodile, da bi lahko zborovali odseki. — madiaron. 26. aprila. Uradni list pii-ohčuje Imenovanje madžarona dr. Ivana Krapca za dilakovskega Škofa. Roko Vučić Je imenovan za senjsko-modruš-kega škofa. Ban dr. Tomaslč v Pesti. . Budimpešta, 26. aprila. Hrvatski ban dr. Nikola pL Tomaslč pride te dni semkaj, da referira o politični situaciji na Hrvatskem. Hrvatski sabor prične razpravo o. novi volilni reformi dne 4. ma|a. Po rešitvi te predloge o volilni reformi bo odgođen do jeseni. Vstaja v Albaniji. Obupna situacija. Skopi je, 26. aprila. Položaj v Albaniji je postal za turško vlado silno kritičen. Govore, da se je del turške armade, ki operira v severni Albaniji, pridružil albanskim upornikom. Turčija m o b i 1 i z u j e. Carigrad, 26. aprila. Ministrski svet je sklenil takojšnjo mobilizacijo redi fne vojske v okrožju Soluna in Smirne. Mobilizirani polki se imajo nemudoma poslati v Albanijo. Boj pri Stimliji. Solun, 26. aprila. Turška poročila zatrjujejo, da so Turki zmagali v boju pri Stimliji in da so vstašem povzročili velikanske izgube. Vesti iz drugih virov pa to zanikujejo. V soteski K a e a n i k. Skopi je, 26. aprila. Sotesko Ka-čanik straži 3000 Albancev. General Durgut Ševket paša je naskočil njihove pozicije, a je bil odbit. Albanci so vzeli 20 turških vojakov ter razdejali železniško progo. Albanci so na razni]' mestih prerezali brzojavne žice. Turški poraz. Solun, 26. aprila. V bližini Vrela Cmodjevega je 8000 upornih Albancev napadlo turško vojsko, obstoječo iz 15 bataljonov in nekaj konjenice. Turška vojska je imela 10 topov in 15 brzostrelnih pušk. Turško desno krilo se je moralo umakniti. Po osem urnem ljutem boju so se Turki umaknili v Lipljane. Turške izgube so ogromne. Turki so transportirali svoje ranjence v Prilep. Skoplje, 26. aprila. Pri Prištini je 5000 Albancev napadlo turško vojsko ter jo obkolilo krog in krog. Tur. ški voji so odrezani od Skopi ia. Železniška proga je razdejana.V Skop-Iju vlada silna panika, ker se sliši grmenje topov že popolnoma v bližini. Turška o j a č e n j a. Carigrad, 26. aprila. Pod viskom vesti z bojišča je ministrski svet sklenil poslati v Albanijo novo armado, ki bo štela 40.000 mož. Nedolžna grofica. Monakovo. 26. aprila. Groiico Schonbornovo so izpustili iz preiskovalnega zapora, ker se je izkazalo da ni sokriva pri sleparstvih svojega moža. Volitve na Francoskem. Pariz, 26. aprila. »Humanite« zatrjuje, da je število socialistovskih glasov od zadnjih volitev leta 1906 naraslo od 800.000 na en milijon, kar izpričuje, da na vsi črti zmagujejo socialistiške ideje. Bivši kandidat za predsedniško mesto Doumer je odstopil "od svoje kandidature v Laonu. Gospodarstvo. —■ Industrijska razstava. V Manchestru bo v času od 12. maja do 25. junija 1910 industrijska razstava, ki bo deloniaa imela mednarodni značaj. — Razstave v Londonu v letu 1910. Leta 1910 bodo v Londonu naslednje razstave: meseca oktobra za pisarniške potrebščine; meseca novembra za nagizdne motore; od 3. do 7. oktobra medicinska razstava; od 1. do 5. novembra kuharska razstava. — Gospodarski položaj na Runi unske m. Tvrdke, ki imajo ali nameravajo trgovske zveze na Rumun-skem, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani jako važna zaupna poročila o gospodarskem položaju na Rumunskem. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pnstoslemaek. Poslano. Mnenje gospoda prof. dr. Hektorja Marehiafava, profesorja kralj, vseučilišča; ravnatelja zavoda za pato-logično anatomijo; konzulenta Nj. Svetosti papeža Pija X., Rim. Gospod J. Serravallo, Trst. Dal sem Vaše Ser ra val lovo kina-v ino z železom, ki ste mi ga blagohotno poslali, rekonvalescentom no nalezljivih boleznih, posebno po dolgo trajajoči, influenci in malo-krvnim mladenkam. Čast mi je Vam naznaniti, da mi je bilo Vaše vino posebno všec in uspešno. Rim, 10. avgusta 1909. E. Marekdalava, Slovenci, kupujte vžigalice v korist družb! sv. Cirila in Metoda' Žitne cene v Budimpetti* Dne 26. aprila 1910. Termin. Pšenica za maj 1910 . . . za 50 kg H 58 PSenica za oktober 1910. . za 50 kg 10 3.^ Rrž za april 1910 . . . . za 50 kg 8 is Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 5**P Efektiv. ^ 10 vin. ceneie. Meteorolojlčno porofllo. Višina Itd ■•rjem 3M'?. Srednji zntnt t1»k7J6*i februar. II Čas opazovanja Stanje j biro- ! metra j ▼ mm • • i s ti 3 J— — Vetrovi Nebo 25. 2. pop. 729 0 180 sr. jug del. iasm ■ 9. zv. 730 0' 11-5 brezvetr. dež 26. 7. zj. 7329 91 i t> ; oblačno Srednja včerajšnja temperatura 131 % norm. 11 3°. Padavina v 24 urah 5*1 mm. i Zalivala. Tem potom izrekava najprisrč-nejšo zahvalo vel. čast. gosp. Alojziju Bobeku, gosp. Ivanu Sterliču za njiju neutrudno delovanje pred in po smrti, gospoda 1493 Jakoba Senčarja dalje gospe Mariji Lenassi, gdč. Julki in Tončiki za hvalevredno postrežbo med boleznijo, kakor tudi vsem drugim za zadnje spremstvo pokojniku. V Godoviču, 23. aprila 1910. Žalujoča sinova Josip in R&jraund. i Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata, g. Anton« Juvana tajnika Ciril Metodove podružnice izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pokojnika tolažili v bolezni, in ga spremili do groba. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Bercetu, kot zastopniku glavne družbe, gospodom iz Ljubljane, kakor tudi domačim prijateljem za zadnjo izkazano ljubav. 1496 Domžale, dne 25. aprila 1910. Žalujoči ostali. JHoM salon iastitia tam priporoia : klobuke le najfinejšega okusa 3t)a Škof - Vanek pod Jranco. :: Žalni klobnki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, z ionu ugotovljene, n 4 Slovenski elektrotehnik fr. Sax fjuMjana, gradišče 17. Uvaja vsakojake alaktroalgi naprava, kot svaalla, tali tlaki, kllneavnlca aa iUn| navadna vrata, praaknan r, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novonredbe. Izven Ljubljane se priporoča za ■ - |ako tanaili dekt. uprav za loč ia mol Hm razpolago dobro in zanos-Ijivo blago. HUflBBtaaaitttfairitii 17990