SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplaćaa 15 fld., za pol leta 8 gld., ia ž strt le'a 4 gld., sa jedea
mesec 1 gld.40 kr.
V «dminietraeiji prejeman velja: Za tele leto IS gld., u pol leta 6 gld., u fetrt leta S gld., ia jeden «ei« 1 gld V Lju bljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Fosamna številke po 7 kr.
.1
Naročnino in oananila (iaierate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ullee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, isvsemSi nedelje in pramike, ob pol 6 uri pepoldne.
&tev. 91.
V Ljubljani, v petek 23. aprila 1897.
Letnik ХХУ.
Občili zbor katol. polit, društva.
(Konee.)
Jezikovna naredba za Češko, nadaljuje poročevalec, je vzbudila in osokolila nemške peteline po vseh dvoriščih, da kriče o zatiranju nemštva, češ, da je ta naredba smrtni udarec za Nemce, kateri bi bili krivi samomora, ko bi molčali, in da Nemce na Češkem vlada s to naredbo potisne v drugo vrsto državljanov avstrijskih. Tako govori v Pragi dr. Schlesinger, to piše časnikom Lippert, isto za njima v zbornici ponavljajo dr. Funke in drugi.
Ali pa je res ta naredba, ki je spravila po konci ves nemško - liberalni tabor, krivična in za Nemce žaljiva ? Ali je krivica, da mora vsak nemški uradnik na Češkem vsaj nekoliko znati češčine ? Ce je to krivica, potem je tudi krivica, da mora vsak nenemški uradnik znati nemški jezik 1
Ceščina je bila uradni jezik do časov germa-nizacije v Avstriji pred sto leti in šele Bach je dal nemščini povsod prvenstvo. Uradnik mora znali jezik ljudstva, med katerim živi in služi; on je zaradi ljudstva tu, ne ljudstvo zaradi njega.
In kar sme, recimo, trgovec zahtevati od svojih služabnikov, to sme država od svojih — uradnikov. Vsak častnik mora znati jezik enega polka, v katerem služi; celo cesarjevič se uži vseh avstrijskih jezikov.
Nemci hočejo le predpravice v Avstriji, zato kričć o zatiranju, če se oglašajo drugi narodi za naravna in državna prava.
Govornik nato našteva predloge in interpelacije, ki jih je stavila „slovanska krščansko-narodna zveza" v državnem zboru. Najpomenljivejša je sedaj interpelacija gledć nenormalnih razmer na Primorskem in v Istri, koder so se dogajale zadnje dni z laške strani vse obsodbe vredni izgredi proti slovanskemu prebivalstvu. Tu treba, da osrednja vlada poseže v mes ter naredi red, kar pa se zgodi le s premembo sedanjega zistema, ki vlada ob Adriji.
Nato se oglasi k besedi drž. posl. dr. Krek, ki med občnim odobravanjem kratko, a jedernato utemeljuje nastopno resolucijo:
„Občni zbor kat. pol. društva izjavlja, da odobrava „slovansko krščansko-narodno zvezo" zato, ker so v njenem programu izražene katoliške in narodne ideje. Odločno pa protestuje proti temu, da bi te ideje ostale le na papirju, in zato zahteva od slovenskih katoliških poslancev, da smatrajo kot prvo in bistveno točko svojega aktivnega programa p o -zitivno krščanstvo kot temelj vsemu svojemu delovanju. Najodločneje prosveduje proti pisavi „Slov. Naroda" v tem oziru in izjavlja, da „Slov. Narod" po svojih načelih ne more imeti nobenega stika s „slovansko krščansko-narodno zvezo", ker njegova dotična izjava bistveno nasprotuje najvažnejši točki njenega programa".
Državni poslanec dr. Susteršič obširno in zanimivo poroča o snovanju parlamentarne večine. Ta večina ni vladna, kajti osnovala se je proti volji grofa Badenija, ki se je trudil vsaj jeden del zmernejših nemških liberalcev pridobiti za večino. To se mu ni posrečilo ter je odstopil z vsemi ministri. Na presvetlega cesarja izrecno željo je ministerstvo ostalo, toda mejtem je bila večina že organizovana po parlamentarni komisiji. Vlada se mora sedaj ozi-
rati na to večino, računati mora z dejstvom, da je vsaka druga večina v sedanji zbornici nemogoča. Mogoč je le nekdanji železni obroč za časa grofa Taaifeja. Sedanja večina iz Cehov, Poljakov, naše zveze, katol. ljudske stranke in Rumunov sicer ni homogenna, toda dve načeli sta, ki jo spajata proti skrajnim elementom raznih strank : avtonomija dežel in narodna jednakopravnost. Sicer je med Cehi in Poljaki mnogo liberalnih življev, toda Cehi podrejajo svoj liberalizem državnopravnemu vprašanju, Poljaki svojim posebnim koristim. To se je pokazalo pri snovanju večine, kajti ne ti ne oni niso imeli pomislekov, stopiti v ožjo dotiko in zvezo s katoliško-ljudsko stranko pod vodstvom barona Dipaulija in dr. Ebenhocha.
Položaj je posebno za nas Slovence sedaj jako ugoden; treba le previdno in modro, toda odločno hoditi odkazano pot. Sedanja večina je sicer neznatna, toda grof Taaffe je vladal še z manjšo več let. Sicer pa so v zbornici stranke, ki bodo sodelovalo z večiuo t godpotidta,L in socijalnopolitičnih vprašanjih. Tako n. pr. dr. Luegerjeva stranka ne nasprotuje naravnost večini. Izvzemši narodna bode mogoče ž njo se dogovarjati v mnogih drugih vprašanjih.
Nato opisuje postanek naše zveze. Kat. narodni poslanci kranjski so prišli na Dunaj s sklepom, da odločno zahtevajo v programu novega kluba katoliška načela, izraženo pozitivno krščanstvo, kar je isto. Z Rusini je bila dogovorjena zveza, predno so naši poslanci prišli k prvemu razgovoru z ostalimi Jugoslovani, da za slučaj, ko bi se odklonila njihova zahteva glede programa, osnujejo z Rusini poseben klub. Po dolgih obravnavah je bil program s o-g 1 a s u o odobren, podpisalo ga je vseh 85 članov zveze.
Na Dunaju torej med državnimi poslanci ni slovenske liberalne stranke, ondi je jedna stranka, ki je prisegla s Hrvati in Rusini na jeden in isti program, kateri temelji na pozitivnem krščanstvu. Kdor bi skušal v to zvezo vtihotapljati ideje liberalizma, ter po „Slov. Narodu" ali kakem drugem listu sejati seme razpora, ta ne more ostati član zveze. (Živahno oiobravauje.)
Nato dr. I. J a n e ž i č poroča o društvenem imetju v minulem letu. Dohodki so znašali 634 gl. 20 kr., troški 176 gld. 80 kr., torej je prebitka 457 gld. 90 kr., ki so večinoma naloženi pri „Vzaj. pod. društvu". Med troški je 25 gld. za Klunov spomenik, mesto venca povodom smrti kanonika Kluna 10 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda ter 10 gld. za dijaško kuhinjo.
Kanonik A. Kalan izraža zadovoljstvo, da se je osnovala „slovanska kršč. narodna zveza", ter zahvalo vsem onim, ki so navzlic raznim oviram uresničili željo ogromne večine slovenskega prebivalstva ; naši slovenski poslanci naj ostanejo složni in jedini tudi v prihodnje kot jeden mož ter delujejo po načelih, izraženih v programu v blagor domovine 1 (Živahno odobravanje.)
Konečno dr. Susteršič izraža zahvalo gosp. Povšetu, ki je po smrti kanonika Kluna prevzel vodstvo pol. društva ter se tudi v kritičnih časih pokazal izbornega predsednika.
G. Povše se zahvali vsem navzočim na udeležbi ter izraža nado, da za Slovence pridejo boljši
časi, ter da krščanska načela zavladajo v javnem življenju v blagor deželi in državi.
O izvolitvi novega odbora poročali smo že včeraj.
Socijalno - demokratično gibanje v Slavoniji.
V Zagrebu, 21. aprila.
Iz Slavonije dohajajo prav neugodna poročila o širenju socijalističnih idej med priprostim narodom. Nedavno se je narod okoli Vinkovcev, posebno na posestvu Nuštaru, vzdignil, da izvede po komunističnih nazorih razdelitev večjih posestev in da prežene gospodo. Oblasti so imele veliko opraviti, da so narod pomirile, seveda s silo, saj jih je čez sto odpeljanih v zapor; po vaseh pa je zdaj razmeščena vojska, ki ima zadušiti vsak pokret precej v početku. Od kod pa taki pojavi med kmečkim ljudstvom? Pri nas ni to čisto nič nenavadnega, če so kaj takega zgodi. Narod naš je neuk; zanj nobeden ne poskrbi drugače, nego kadar mora biti plačan davek, ali pa se imajo obaviti volitve; sicer pa je prepuščen svojej žalostnej osodi.
Jako neukega kmeta dobiš lahko na svojo stran in moderni sleparji ga zares izrabljujejo v svoje svrhe. Ni dolgo temu, ko sem v „Slovencu" pisal, kako so namamili tuji agenti narod po Slavoniji, da se seli v Brazilijo. Neuk narod je verjel vsem obljubam takih zapeljivcev in kar jatoma se je začel seliti iz svoje domovine. Oblasti so se vzdignile proti temu početju tujih agentov še le tedaj, ko so v hrvatskem saboru opozicijonalni poslanci opozorili vlado na žalostne nasledke, ki bi mogli nastopiti vsled prevelikega izseljevanja za že tako redko naseljeno Slavonijo.
Pred tem oblasti niso mislile na take posledice, in še le potem, ko je vlada zapovedala, strogo paziti na tuje zapeljivce, so je počasi narod umiril ter tudi selitev prenehala. A da so oblasti imele malo več srca za narod, ne bi se bili mogli tuji agenti okoristiti z nevednostjo zapuščenega naroda. Komaj pa se je narod malo pomiril, izbruhnil je socijalistični pokret, za kateri se je moralo dolgo pripravljati. Zagrebški socijalni demokrati, nezadovoljni s svojim nevspehom med delavskim stanom po hrvatskih mestih, posebno v Zagrebu, zasnovali so poseben naklep, kako bi se dalo kaj več privržencev za njihove ideje pridobiti. Ker so ti socijalni demokrati večjidel tuji delavci, ki so se naselili v Zagrebu, nimajo pravih hrvatskih delavcev na svojej strani. Na vseh dosedanjih njihovih skupščinah se je moglo videti, da niso niti najmanje zadovoljni s svojimi hrvatskimi drugovi, ki se ne dado od dotepenih kri-čačev voditi, marveč samostalno mislijo ter hočejo tudi neodvisno od tujih socijaldemokratov kol stranka hrvatskih delavcev delovati. Žal, da niso organizirani na krščanskej podlagi. Tukaj bi potrebovali moža, kakor je vaš dr. Krek, in kmalu bi se vsa tuja so-cijaldemokratična delavska stranka razpršila. Saj pri nas sploh nima smisla ta socijalnodemokratični pokret, ker nimamo še delavskega stanu v onem smislu, kakor ga imajo obrtne dežele. Zategadel so ti tuji eocijaldemokrati, katerim se je pridružilo tudi nekoliko domačih nezadovoljnežev, začeli razmišljati, kako bi pomnožili število svojih privržencev. Ker ni bilo mogoče pridobiti pametnih domačih delavcev
za njihove zmedene nauke, vrgli so se na okolico, ter začeli kmečke prebivalce snubiti v svoje društvo. Zares se jim je posrečilo, da so jih precejšnje število namamili na svoje shode, kjer so poslušali njihove nove nauke, ali jih vkljub vsem mamilom vendar le niso mogli pridobiti popolnoma za se. Eo se jim je tudi ta nada izjalovila, razpredli so svoje mreže po Slavoniji, kjer so našli deloma tla za njihove nauke pripravljena.
Iz sosedne Ogerske, kjer so se godili pred nedavnim veliki agrarni pokreti, zatrosilo se je nekoliko krivih nazorov tudi v sosedno Slavonijo. To okolnost so upotrebili zagrebški socijalni demokrati ter so netili dalje žerjavico pod pepelom, dokler ni v najnovejem času vzplamtiio. Zdaj se delajo priprave za volitve, pa so morda mislili vodje socijalnih demokratov, da bi. se morda dalo kaj za njih izvesti v teh krajih s pomočjo kmečkih glasov. To so bili seveda popolnoma krivi račnni, kajti današnja vlada gotovo ne bi nikdar dopustila, da pride v hrvatski sabor ta živelj, kateri bi se jej gotovo osvečival za dosedanje njeno ravnanje nasproti njemu. Ga pa tudi ni treba tega hudega gosta pri nas, saj imamo že tako preveč tujih življev, ki razjedajo naš narod.
Žalostno pa je, da se da naš narod tako hitro zapeljati od takih sleparjev. In kaj drugega so taki ljudje, ki širijo pravi komunizem med narodom. Našli so se namreč pri zadnji preiskavi spisi, ki naravnost narodu obetajo razdelitev premoženja, pa so kmetje zares zahtevali od graščaka v Nuštru, da jim razdeli vse, kajti za naprej morajo biti vsi jednaki. Tudi v tem slučaju so oblasti prekasno zasledile te krive proroke, kajti precej časa so morali delovati med narodom, da se je le ta vzdignil. In zdaj ga bodo povlačili po sodnijah in ječah, mesto da se je pripazilo, kaj se počne med narodom. Naše oblasti, pravim še jedenkrat, so mnogo skrivile, da je naš narod tako zaostal in da ga more pridobiti vsakdo za svoje osnove, če so še tako neverjetne. Pri nas za socijalne demokrate nima mesta, a če se kje pokažejo za nekaj časa, morajo zopet izginiti. Večji del našega naroda je kmečkega stanu in ima še toliko posestva, posebno po Slavoniji, da more živeti, če svojo zemljo pridno obdeluje. Seveda je med njimi tudi mnogo takih, ki so po svojej nemarnosti in potratnosti vse zapravili. Take seveda dobć socijalni demokrati v svoje roke. A teh ima do zdaj še malo, skrb javnih oblastij pa naj bo, da jih bo če manje. Seveda je napredek v gmotnem pogledu odvisen od današnjega zistema, ki se do zdaj ni izkazal v svojem poklicu, a bržkone ostane tudi za naprej tak, če se opozicija pri bodočih volitvah zdatno ne ojači. S preporodom našega naroda mogla bi nastopiti tudi bolja doba za narod.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. aprila.
Dunajski židovski liberalni listi in za njimi tudi druga liberalna glasila ne morejo pozabiti izjave župana dr. Luegerja povodom njegove instalacije glede poprave dunajskih cerkva, oziroma zidanja istih, in se drznejo trditi, da se celo anti-semitskim možem ni dopadla dotična izjava, ki baje spominja na najžalostneje čase, ki jih je prebilo dunajsko mesto. Eonečno pa tem liberalnim mata-dorjem nikakor ne more v glavo, kako si upa dr. Lueger govoriti o konfiskaciji cerkvenega premoženja, ko se je po njih mnenju odpravilo le nekaj „nepotrebnih" redov. S tem surovim in neosnovanim napadom so židovski liberalci znova pokazali, kako strastno sovražijo vse, karkoli je v zvezi s krščanstvom, ter se pri tem niti najmanje ne ozirajo na želje ogromne večine prebivalstva, katero se drznejo če celo zaničevati s pridevkom „der kleine Mann", pač jasen dokaz, kako so „prijazni" nižjim stanovom.
Socijalistični shod v Pragi. Predvčeranjim zvečer se je vršil v Pragi na Strelskem otoku shod trgovskih pomočnikov, katerega se je pa udeležila velika večina socijalnih demokratov. Skupno je bilo udeležencev kakih SOO, ki so se razdelili v češke in internacijonalne socijaliste, toraj krščanskih socija-listov ni bilo zraven, kar naj naš ljubeznjivi kolega takoj spočetka blagovoli na znanje vzeti. Na dnevnem redu so bile zahteve pomočnikov, organizacija in časopisje. Toda nemir se je pričel takoj pri otvoritvi shoda, ko je sklicatelj prebral nemško brzojavko nekega dunajskega vodje, še večji vrišč se je pa vnel, ko je bil izvoljen internacijonalec predsednikom. V malo minutah se je vnel mej socijalnimi
demokrati samimi pravcati pretep s pestmi, stoli, vrčki in dr. in to je trajalo tako dolgo, dokler ni komisar zaključil shoda. Sedaj pade razdražena tolpa po komisarju in sicer vse brez razločka narodnosti. Le z orožjem v roki se je mogel rešiti večje nevarnosti. Na prostem se je boj še strastneje nadaljeval in še le redarstvo je s orožjem v roki napravilo mir. Trije udeleženci so bili tako ranjeni, da so jih morali prenesti v bolnišnico, sicer ranjenih je pa veliko število. Trije udeleženci so poskočili skozi okno v Moldavo, a so jih Se pravočasno rešili, jednega redarja so pa ranili z mečem. Tako se glasi poročilo vladnega komisarja, ki ga objavlja dunajska Židinja, toraj protikrščaneki list. „Slov. Narod" ima tukaj, ako bi hotel resnico priznati, jasen dokaz, da se začne krvav pretep mej socijalnimi demokrati tudi tedaj, ako ni navzočih krščanskih socijalistov, ki so baje bili provzročitelji vsakega pretepa, kolikor se jih je pojavilo. Eonečno se pa mora narodova stranka sramovati v dno duše, da prepušča „Narodni dom" take vrste ljudem, ki bijejo pri shodih svoje somišljenike le radi tega, ker nočejo priznati rudeče internacijonale.
Trocarska zvena. Ze včeraj smo omenjali, da obisk nemškega cesarja na avstrijskem cesarskem dvoru nima samo prijateljskega značaja, marveč velja tudi zelo perečemu vprašanju, ki je sedaj na dnevnem redu, namreč orijentalskemu vprašanju. Gotovo je, kar smo že opetovano naglašali, da jedinost, ki ee je neki dosegla mej evropsko diplomacijo v tem oziru, ni vredna piškavega oreha in so se Grki prav debelo smijali, ko so vedeli, da toliko kuharjev ne bo skuhalo prav nič prebavljivega. To je uvidela tudi Nemčija, ki se je dosedaj najbolj potegovala za turške interese in ki napram Grkom postopa bolj turško, kakor sultan sam, in jela je misliti, kako omogočiti vspešnejo akcijo v orijentalskem vprašanju, ob jednem se pa tudi maščevati nad Anglijo, ki se jedina ni hotela klanjati njenim nasvetom. Potovanje nemškega cesarja na Dunaj je torej začetek in našega cesarja v Petrograd završetek tro-carske zveze, kakoršna je obstojala pred dvajsetimi leti in ki ima baje veljavo samo za orijentalsko vprašanje. Zveza avstro-ogerekega, nemškega in ruskega cesarstva bo mogočen faktor, kateremu se ne bo upala ustavljati niti Anglija, niti Italija, pa tudi Turčija in Grška se bodeta tresli pred njim. Koristila bode ta zveza seveda največ turškemu sultanu, ki daje vedno povod nemirom v orijentu in tlači ondotne krščanske prebivalce, nasproti pa bo imela ta zveza morda to dobro, da uduši tleči ogenj mej balkanskimi državicami ter torej za nekaj časa zopet utrdi evropski mir, česar bi prejšnja „jedinost" ne bila mogla dovršiti. Evropa bo potemtakem še nekaj časa uživala ljubi mir, a zato bodo morali krščanski prebivalci na turških tleh še dalje in morda vedno huje ječati pod krutim jarmom turškega na-silstva.
O agrarno-socijalištičnem gibanju v Slavoniji poročajo hrvatski listi, da je državni pravdnik, ki je imel nalog posredovati pri nemirih v sirmskem okraju, povrnil se v Osek. V vaseh Marinci, Brzadin in Nuštar vlada neki popolen mir. Velika večina moških prebivalcev se nahaja v zaporu v Oseku in Bukovarju. Vojaštvo ostane v tem okraju do meseca maja. Preiskava proti kmetom, ki se nahajajo v zaporu, se vrši pri sodišču v Oseku z vso naglostjo in bo baje obravnava že zaključena pričetkom maja. Ker se nahaja tako ogromno število kmetov v zaporu, je v mnogih krajih popolnoma zastalo vse poljsko opravilo, vsled česar se je bati, da nastane splošna lakota v Sirmiji. Nemiri se 3e vedno ponavljajo, seveda v veliko manjši meri, kakor s početka, ker je vojaška sila že popolno zatrla upore v večjem delu okraja.
Jlusko časopisje in grško-turška vojska. Umevno je, da je rusko vladno časopisje na strani Turčije in toraj bobna v svet, da je ves nered provzročila Grška s svojim nepravilnim postopanjem, toda da je proti Grkom naperjeno tudi malone vse ostalo časopisje v ruskem carstvu in da imajo le še „Novosti" nekoliko usmiljenja z grškim in krečan-skim prebivalstvom, to je pa prav težko umljivo. Petrograjska „Vjedomosti" piše mej drugim, da je Grška pod Delyannisovo vlado nastopila pota samomora (I). Izid vojske gotovo ne bode ugoden za Grke, kajti „bolni mož" ob Bosporu ima še toliko moči, da pošteno dokaže Grkom, da so postopali protipostavno. (!) S krvavečim srcem pripozna Rusija, da je pravica na strani Turčije, (!) sovražnika krščanstva. Naloga velevlastij bodi sedaj, na vsak
način lokalizovati nevarni ogenj, od slovanskih rodov na Balkanu pa pričakuje Rusija, da bodo pospeševali to nalogo. „Novoje Vremja" pravi, da je Turčija vse storila, da bi zadostila zahtevam velevlastij in toraj zadene vsa krivda grško vlado. — Vedno jedno in isto, vse po jedni in isti šabloni, akoravno »le s krvavečim srcem"; tega pa ne marajo omenjati navedena in druga glasila, da je Grška postopala popolno pravično, ko je hotela pomagati Kre-čanom.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 23. aprila.
(Same laži.) „Narod" ne more več ekrpati nobenega polemičnega članka, da bi v njem glavne uloge ne igrali laž in zavijanje. Glede poročila o dr. Krekovem shodu na velikonočni pondeljek zopet sinočni „Narod" trdi, da je dr. Krek priredil ta shod „nekako skrivaj, tako da zanj ni skoro nihče vedel", dasi smo že včeraj omenili, da je bil shod napovedan v t r e h č a s n i k i h ter da je bilo za shod razdanih tisoč povabil. — Nadalje caplja „Narod" za 80cijalno-demokratičnimi listi ter trosi laž, da je slovansko krščansko-narodna zveza v vladnem taboru, zato ker je dosedaj vlado krepko podpirala. — Vsakdo da vlade doslej ni bilo treba podpirati nobeni stranki, ker zato niti prilike ni bilo. Pač pa je slovenska krščansko-narodna zveza glasovala proti vladnemu kandidatu za zborniško predsedstvo grofa Attemsa. — Glede razprave o galiških razmerah pa piše „Narod" : Krek je v svojem govoru razpravljal tudi o galiških razmerah in ožigosal postopanje vlade nasproti ljudskemu gibanju, ni pa povedal, da je zveza, katere član je tudi on, sankcijonirala to postopanje, da je prav pri razpravi o galiških volitvah podpirala vlado tako požrtvovalno, da je bolj ne more podpirati nobena stranka. Socijalni demokratje in poljski krščanski socijalisti so o postopanju vlade nasproti ljudskemu gibanju in o nadvladi birokracije nad ljudstvom razkrili nečuvene stvari. Zahtevali so, naj se voli poseben odsek, kateri naj te obdolžitve natančno preišče, a vladne stranke so to zahtevo odklonile, so preprečile, da se izve popolna resnica, ker je nočejo slišati, ker bi to moglo vladi in poljskemu klubu škodovati. Tudi „Zveza" je glasovala za vlado in za Stranskega predlog, in če njen član dr. J. E. Krek sedaj v Ljubljani vlado napada radi stvari, katere je na Dunaju sam odobraval, igra le komedijo I — Tako postopanje je resnega moža nedostojno in priča, da se dr. J. E Krek ne upa povedati svojim volilcem popolne resnice". — Tako „Narod". — Res mora človek imeti mirno kri, da mu ne vskipi, ako prebira take ostudne laži. Na razpolago je nam kakor je bil gotovo tudi „Narodu", stenografičen zapisnik 2. seje državnega zbora dne 30. marca 1.1. Tam je natisnjeno poročilo o predlogu Pergeltovem glede Szajerjeve afere, o katerem se je po imenih glasovalo. In v tem imeniku poslancev vidimo, da je proti predlogu poslanca Pergelta, s katerim se je strinjala tudi vlada, glasovalo 11 poslancev slovanske krščansko-narodne zveze, mej njimi tudi dr. K r e k. Glede predloga dr. Stranskega pa je lahko vsakdo zanj glasoval, ker bo pri verifikaciji volitev, ko o njih poroča legitimacijski odsek, prilika, da se spravijo na dan vse kričeče krivice, ki so se godile v Galiciji ob zadnjih volitvah. Cemu torej glasovati še za nov poseben odsek, če je že legitimacijski v ta namen določen. — Komedije toraj ne igra dr. Krek in drugi naši državni poslanci, igra jo le lažnjivi kljukec v Narodni tiskarni in tako postopanje je resnega lista nedostojno.
(Smrt v ognju.) Velikonočni ponedeljek je za nas osodepoln. Pred dvema letoma nam je porušil strašni potres farno cerkev, župnišče in naše hiše. Jeli emo popravljati in do obletnice vsaj za silo poravnali nasledke potresa. S strahom je ljudstvo pričakovalo, kaj pride za obletnico, lanski velikonočni pondeljek. V svoji domišljiji pričakovalo je najhujšega ter prebdelo celo noč. Bil je to, kakor znano, hvala Bogu le prazen strah. Da bi drugo obletnico bolj možato prestali, odredilo se je, da letošnji velikonočni ponedeljek damo blagosloviti nove orgije v župni cerkvi, katero smo med lem popolnem popravili, da je dostojna za službo božjo. Med popolda-njim sv. opravilom je blagoslovil veleč. gosp. dekan in deželni poslanec Tomaž Kajdiž ob asistenci Č. gg. sosedov in veleučenega g. dr. Josipa Debevca nove orgije slavne tvrdke bratov Zupan iz Kamne Gorice. Ljudstvo je bilo veselo tem bolj, ker je o
prostovoljnimi doneski plačalo potrebno svoto 900 gl. Ali veselje se mahoma spremeni v žalost. Kmalu po odhodu častitih gostov zaženo otroci krik, da pri Erjavcu gori. Hlev župnišču najbližnjega soseda Antona Močnika je ves v plamenu. Bliskoma ee vname «lamnata streha hiše in ogenj v divjem tekmovanju požira svoj plen. Kmalu na to poskuša svojo srečo na sosednjih hišah, na cerkvenem zvoniku, župnijskem hlevu; toda iztrgali smo iz žrela ljubljeno žrtev. Spoznali smo namreč takoj, da ne moremo pogorelcu ničesa rešiti, ker nimamo nobene brizgal-niče, ne potrebnih lestvic, ne ovnov ia druzega potrebnega. Zato smo se spravili na bližnje strehe, da ogenj lokaliziramo. Sadno drevje nam je največ pri tem pomagalo, pa brezsapno vreme. Prepih ognja pa je vender daleč na okolu raznašal ogorke. — Ljudje so prav marljivo delali. Kdo je pa zažgal ? Zganjar Janez Kos iz Trojan, pristojen v Krašnjo, 55 letni hlapec v Podgorici. Pil je v žganj ariji Pr. Svetlina jako strastno špirit. Idoč domu se opoteka mimo pogorelčeve hiše in dobri gospodar, videč, da bo obležal na cesti, predno pride domov, se ga usmili ter ga spravi v svojo nesrečo na „pod", da prespi svojo bolezen. Pogorelec ga pusti ter gre nekoliko k sosedu, kjer pripoveduje o pijancu, ćez četrt ure se je že prikazal rudeč petelin na strehi. Žganjar je moral imeti v žepu neugašeno smodko, katero je prej pušil, in ta je provzročila nesrečo in pijanca — umorila. Bil je toliko zmešan, da je v ognju zgorel. Domači so ga videli bežati iz ognja, pač pa ni nihče opazil, da je obležal pod kapom, ker ga noge niso hotele nositi. Vsakdo je trdil le, da je ušel in žandar ga je iskal, da ga uklene. — Krog polnoči je ogenj precej ponehal in jeli smo ožgano tramovje razmetavati. Pri tem opravilu stopi gasilec ua mehko stvar ter zakriči, da mora biti notri človek. Odkopljemo in najdemo na pol sežganega Janeza Kosa. — Ljudstvo po naših hribih je silno udano pijančevanju, posebno žganjepitju, česar pre desetimi leti še poznalo ni. Pa odprle so se žganjarije, kjer se pijančuje in presedi pri špiritu nekoliko z vodo ogašenem cele dneve in večere, da morajo biti vsak dan vsi pijani. Notri se shajajo vsi slabi elementi. Tam se posvetuje, tam se poslušajo socijal-demokratična načela ter se pije v pozdravljanje one srečne dobe, ko se bo vse delilo ali boljše — vse po beznicah pilo. Da, za Peče najbolj zna ekeekutor in pa — socijalni demokratje, kar se je pokazalo pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko je pripomnil celo gosp. komisar c. kr. okr. glavarstva, da bo kmalu tako, kakor na Ogerskem. In res, skoro vsi hribovci so volili socijal-demokratično. — Ljudstvo je preslepljeno in zapeljano po različnih agentih in pravi, „ko bi tako prav ne bilo, bi ne pustila vlada, da se v Zagorju vsakih 14 dnij pridiguje in prigovarja socijal demokratom." Vsaka pametna beseda je tu bob ob steno. Verjame se raji beračem, vandrovcem, hauzirarjem itd., kakor poštenemu človeku. Pač je to umljivo. Špirit je zmešal možgane in pogoltnil pošteno premoženje. Vsej bes-nosti priskočile so na pomoč še ženske, ki so hujše pijanke kot možki. Za družbo treznosti ni pojma, ker se ne vpiše niti otrok, ker tudi ti se učč žgo-leti, kakor stariši pojejo. Pogorelec Anton Močnik je vreden usmiljenja. Rešiti mu nismo mogli ničesar. Zgoreli so mu vozovi, 6 prašičev, kmetiški stroji, mrva, velika zaloga raznega lesa, vse, tako da je brez strehe s svojo družino. Škode ima okrog treh tisoč goldinarjev. Zavarovan je pa bil le za borih 400 gld. — 2e prej je težko dihal, a sedaj sigurno obnemore, ako mu ne priskočijo na pomoč usmiljeni ljudje. Kdor premore in je blagega srca, stjri veliko dobro delo, ako se domisli ubozega pogorelca. Vsak belič radovoljno vsprejme za siromaka podpisani urad. — Zupni urad v Pečah. — Pošta : Vače.
(Iz Križev) pri Tržiču se nam piše: Gorelo je dne 21. t. m. na Zgornjem Vetrnem pred Tržičem. Požar je upepelil poslopja treh posestnikov, ki deloma niso bili nič, deloma le za male srote zavarovani. Ali je zanetila zloba ali žganje ali neprevidnost, doslej še ni znano.
*
# *
(Novice iz Amerike.) Slovenci v New-Yorku «o si izvolili poseben odbor, kateri ima nalogo, da priredi za ondotne Slovence začetkom julija t. I. sv. misijon. — Za spomenik škofa Barage so se tudi med amerikanskimi Slovenci začeli zbirati darovi. — Strašen vrtinec je razsajal dne 30. marca v mestu Cbandler. 21 ljudij je našlo smrt pod razvalinami. Moč je imel toliko, da je po nekodi pre-
obračal tudi železnične vlake. — 19. marca je pri mestu Fort Smith železnični vlak povozil 33 letnega rojaka Jan. Medved-a. Ponesrečeni je zapustil v stari domovini vdovo in troje nedoraslih otrok. — V Fo-rest Oity je imel sv. misijon od 17,—19. marca č. g. Jožef Zalokar, katerega so se vdeležili vsi on-dotni Slovenci.
(Župnik Kneipp), ki je dokaj nevarno zbolel, je zopet ozdravel, tako da bode v kratkim zopet pričel svoje blagodejno delovanje. — Za časa njegove bolezni je došlo v Worishofen sila veliko pisem in brzojavk, v katerih so poizvedovali o bolezni ljubljenega župnika.
(Velik dobrotnik.) Na Dunaju je pred 14 dnevi umrl lekarnar Jos. Fuchs, ki je zapustil 700.000 gld. Ta svota se bode po želji pokojnika razdelila med 15 dobrodelnih zavodov.__
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) izleti prihodnjo (belo) nedeljo z jutranjim vlakom na prijazni vrh Sv. Jošta pri Kranju. Za udeležnike se bode brala ob 10. uri sv. maša. Skrbljeno je tudi za kosilo. Odhod z vrha je poljuben.
(Narodna čitalnica v Kranji) vabi na koncert, ki se vrši na korist „Olepševalnemu društvu v Kranji" v soboto, dne 24. aprila 1897. 1. v društvenih prostorih. A. Vzpored koncerta. (Izvršuje „Pevski zbor v Kranji" s prijaznim sodelovanjem gospice L. Ooraiza [klavir]). 1. A. Nedved: Veseli pastir, mešan zbor. 2. A. Foerster : A ve Maria, sedmeroglasen mešan zbor iz opere „Gorenjski sla v ček", s spremljevanjem klavirja. 3. A. Foerster : Kitica, mešan čveterospev, op. 43., poje mešan zbor. 4. A. Dvofik : p) Da, jaz te zapustim I b) Prstan. Dvospeva za ženski zbor. Iz „Moravekih dvoepevov za ženske glasove", op. 32., št. 1. in 9. S spremljevanjem klavirja. 5. A. Foerster: Ljubica, osmeroglasen mešan zbor, op. 44. 6. J. Haydn: Nebesje oznanja, mešan zbor in tercet iz oratorija „St varjen je" (št. 13.). S spremljevanjem klavirja. B. Zabava. — Začetek točno ob polu 9. uri zvečer. — Vstopnina: članom 20 kr., nečlanom 50 kr. za osebo. — Glede na dobrodelni namen se preplačila hvaležno vzprejemajo.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) prejelo je zadnji čas iz domovine in od drugod raznih večjih in manjih daril, katere bode tekom t. m. priobčilo. Večja darila so poslali: Slavni dež. zbor Kranjski 200 gld.; g. France Dolenc trgovec v Mariboru, je poslal 108 gld. 50 n.; k tej svoti darovala je slavna posojilnica vMariboru, 30 gld., drugo so darovali vrli Slovenci vMariboru; iz Laškega trga je poslal gosp. odvetnik dr. Jos. Kolšek 14 gld. 50 n., katere je nabral mej rodoljubi v Laškem trgu. Dalje so darovali: G. J. P e r d a n , predsednik trg. in obrt. zbornice v Ljubljani, 20 gld. ; g. Alojzij K r e m ž a r , mag. svetnik itd. na Dunaju, 10 gld.; slavna posojilnica na Vrhniki, 20 gld. ; slavni posojilnici v Logatcu in Vitanju po 10 gld.; vč. gospod Jan. K a r 1 i n , župnik v Smledniku, 10 gld.; pod motto : „M a r s" je društvo prejelo darilo 10 gld. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem, osobito še g. F r. Dolencu in dr. J. K o 1 š k u za trud pri nabiranju. Dalnje darove hvaležno sprejema: Vč. g. Franf. Jančar, monsignor, papeški č. komornik, župnik nemškega vit. reda, Dunaj I., Singerstr. 7.
Grško-turška vojska.
O moči obeh armad objavljajo listi sledeče podatke: Turčija je poslala na mejo kakih 120 bataljonov, 36 baterij z 200 topovi in 3000 konjenikov, vsega skupaj 100.000 mož. Tej sili nasproti so postavili Grki jedva 50.000 mož z 80 topovi. VEpiru pa obstaja lurška vojna iz dveh infanterijskih divizij s 30.000 pešci in s 50 topovi, grška vojna sila je tukaj turški približno jednaka.
O turškem topničarstvu ne prihajajo iz bojišča baš laskava poročila. Kakor se „N. W. Tagblalt"-u poroča iz višjih vojaških krogov, so razmere pri turških baterijah jako nedostatne. Zlasti se kaže veliko pomanjkanje konj, tako da prideta večkrat na jeden top samo dva konja. V zadnjem trenotku je sklenila turška vlada nakupiti večje števile konj pri ruskih trgovcih, mej topničarji se pa tudi pogreša tehniške izobrazbe. Tudi grška vojna ni tako oborožena in tako izurjena, da bi zadostovala vsem modernim zahtevam novodobne strategike, a v obče se trdi o grških vojakih, da se bojujejo izredno hrabro, in da imajo Turki, dasi skoraj povsod v premoči, mnogo opraviti z njimi.
Prodiranje proti Larissi je za Turke jako težavno in počasno, ker Grki, podpirani od več tisočev prostovoljcev, se jim na vsaki poziciji vspešno ustavljajo. Bes so Turki v torek opoludne Tjrnavos vzeli, a jedna grška divizija je začela streljati na Damassi. Prestolonaslednik Konstantin je briojavil v Atene, kjer pravi, da je položaj za Grke
izboren, toda v istem smislu poroča Edhem-paša v Carigrad.
A da pa Turkom navzlic temu ne gre vse po volji, sledi iz tega, da je zahteval Edhem-paša 40.000 pomožnih čet, in pa da je začel strožje postopati pri cenzuri brzojavov.
Nikakor pa ni dvomiti, da je v Epirn položaj za Grke mnogo ugodnejši, nego ia nasprotnika. Tukaj vodi bojne operacije grške armade polkovnik Manos jako spretno. Turki se umikajo, a požigajo za sabo trge in vasi, Grki so vzeli trdnjavico Imaret in ondi zasadili grško zastavo. Obleganje Prevese se nadaljuje; ker so vse važnejše utrdbe močno poškodovane, ee Preveša ne bode mogla več dolgo držati. Iz Aten je dospelo poročilo, po katerem so Turki izgubili 500 mož.
Splošno se da pričakovati, da bodo na kopnem Turki več vspehov dosegli, kakor Grki; — a na morji je Turčija brez močij, turško brodovje ni sposobno, ustavljati se grški flotili. Grška mornarica je sedaj razdeljena; jedna skupina ima svoj delokrog določen na vzhodnem, druga na zahodnem obrežji. Dosedaj je oficijelno potrjeno, da je grška tlotila bombardovala Platamono, turško mesto na tesalsko-macedonski meji, in ista usoda bode zadela tudi ostala turška mesta na vzhodnem in zahodnem obrežje.
Grčija spravlja sedaj zadnje moči na bojišče. Iz Aten je odpotovala vsa garnizija, obstoječa iz 2500 mož, policisti, žendarmerija in dvorna straža bodo v kratkem zapustile svojo službo v Atenah in hitele na bojišče; vlada je pozvala zadnji rezervni razred pod orožje. Na županstva je izšel poziv, da naj se oborože vsi sposobni državljani in naj hite domovini v pomoč.
Atene, 23. aprila. Brzojavka iz Arte na epirski meji potrjuje poročilo, da prodira dalje polkovnik Manos, da je zasedla grška vojna več vasij in v Imaretu razobesila zastavo. V Philipiado, ki so jo Turki ostavili in zažgali, grške čete še niso dospele.
Atene, 23. aprila. Uradna brzojavka naznanja, da čuvajo Grki prelaz Mati s topništvom. Iz Tirnava so se izselili vsi prebivalci.
Atene, 23. aprila. Prestolonaslednik se nahaja na najbolj nevarnem kraju. — V katoliški cerkvi je opravil nadškof Angelis ob obilni asistenci in ob navzočnosti mnogo-brojne množice molitve za srečen vspeh grškega orožja. Jednake molitve se opravljajo v vseh ostalih cerkvah.
Atene, 23. aprila. Več poslancev je naznanilo iz Larisse ministerskemu predsedniku Delyannisu, da dosedaj še ni nič v nevarnosti. Stališče Turkov je dvomljive veljave. Sploh pa ti še niso razodeli konečnega načrta.
Larisea, 23. aprila. „Reuters Office" poroča: Grki so premagali turške čete v boju pri Gritzo-Vali ter si nazaj osvojili to važno postojanko. Turki so se morali po celodnevnem boju z velikimi izgubami umakniti proti Lizariji. Zatrjuje se, da se umikajo turške čete čez prelaz Meluna proti Elassoni.
Carigrad, 23. aprila. Splošno se zatrjuje, da je prišel v nemilost dosedanji ljubljenec sultanov Izzet - bey, ker je kolikor možno nasprotoval napovedbi vojske in ki se je mnogo trudil, z naravnostnim posredovanjem doseči sporazumljenje mej Grško in Turčijo. Obdolžujejo ga raznih nečastnih dejanj ; mej drugim, da se je dal podkupiti od nekega Italijana in prikril nekaj Edhem-pa-ševih brzojavk na sultana. Sedaj ga čuva vojaška straža v njegovem stanovanju in se bode moral kmalu zagovarjati pred sodiščem.
Carigrad, 23. aprila. Vojno ministerstvo zatrjuje, da se je nahajalo predvčera-njim na grškem ozemlju 64 bataljonov, dva polka konjiče in 16 baterij.
Carigrad, 23. aprila. Pri Prevesti blizu Kavale so se spoprijeli Turki z vstaško četo, katera je izgubila 42 mož, na turški strani je ranjen jeden (?) vojak.
Carigrad, 23. aprila. Včeraj zjutraj je dospelo brzojavno poročilo Edhem-paše, ki pravi, da se je bil jedno uro pred Larisso
hud boj. Petintrideset tisoč Turkov je stalo nasproti štirideset tisoč Grkom. Naši vojaki, pravi nadalje, so se bojevali čudovito hrabro, naše stališče je zelo ugodno in upanje, da se konča boj ugodno za nas.
Carigrad, 23. aprila. Trdnjave Preveša ni mogoče rešiti, ker je preslaba turška moč.
Carigrad, 23. aprila. Ghazi Osman-paša, znan iz bitke pri Plevni, je odpotoval danes zjutraj na bojišče, da prevzame vrhovno poveljstvo.
Pariz, 23. aprila. „Gaulois" poroča iz Londona, da angleška vlada vsled tega odlaša z odgovorom na okrožnico Muravjeva, ker se opaža mej prebivalstvom znova fllhe-lenski tok, kateremu se pridružuje tudi proti-nemško gibanje, ki je nastalo vsled prevelikega vpliva Nemčije v Oarjemgradu.
London, 23. aprila. Kralj Jurij je izjavil dopisniku „Daily Telegraph", da globoko obžaluje stališče krščanske Evrope napram krščanskim Grkom v tem kritičnem položaju. Kralj se je pohvalno izrazil o he-roizmu grških vojakov in opetovano nagla-šal, da so Turki pričeli vojsko.
London, 23. aprila. Turška vlada je odredila, da morajo grške ladije v desetih dneh odpluti iz turškega vodovja. Svetilniki v solunskem zalivu ugasnejo 27. t. m. in od tedaj nadalje je prepovedan po noči vhod v solunski zaliv vsem ladijam.
Telegrami,
Celoveo, 23. aprila. Včerajšni občni zbor slovenskega političnega in gospodarskega društva za Koroško je bil zelo mno-gobrojno obiskan. Poročila o društvenem delovanju, posl. Einspielerja o državnozfcorskih razmerah in posl. Grafenauerja o deželnem zboru so bila jako navdušeno vsprejeta.
Dunaj, 23. aprila. Nemški cesar je odpotoval sinoči ob 10. uri v Draždane.
Dunaj, 23. aprila. Nemški cesar je podelil ministerskemu predsedniku grofu Badeniju veliki križ reda rudečega orla, višjemu
dvorniku princu Liechtensteinu red črnega orla, ogerskemu ministerskemu predsedniku in namestniku Kielmanseggu pa red rudečega orla prve vrste.
Bim, 23. aprila. Včeraj popoludne ob 7,3. uri, ko se je podal kralj Umberto s svojim pobočnikom na dirkališče, se je približal pred vrati San Giovanni 24 letni kovaški pomočnik Pietro Acciarito kraljevemu vozu z mečem ter sunil z njim proti kralju, ki se je pravočasno umaknil. Zločinec je vrgel meč od sebe. Policija ga je takoj are-tovala in odvedla v zapor. Zvečer je priredilo prebivalstvo kralju velike ovacije.
London, 23. aprila. Iz Kaneje se poroča, da so admirali poslali avstro - ogerski oddelek predvčeranjim zjutraj proti Malaksi, kjer so razobesili vstaši grško in mirovno zastavo. Oddelek naj bi poizvedoval, kaj to pomeni. Vspeh je še neznan.
Montevideo, 23. aprila. Neznan človek je ustrelil včeraj s samokresom na predsednika republike ITruguay, a ga ni zadel.
Umrli no:
21. aprila. Marija Šifrer, delavka, 45 let, apoplexia.
V bolnišnici:
18.	aprila. Frančiška Globočnik, delavka, 27 let, jetika. — Ivan Peterca, delavec, 55 let, naduha.
19.	aprila. Martin Glavan, krojač, 24 let, jetika. — Marija Turšič, gostija, 70 let, ostarelost.
Meteorologidno poročilo.
a •9	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Л oe , i j ® g-- t>
22	9. zvečer	732'9	10-6	sr. jzah.	pol oblačno	
23	7. zjutraj 2. popol.	7;S0 5 730-2	113 12-9	si. zah. n	del. jasno oblačno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 118°, za 10° nad normalom.
Proda se še malo rabljeno in popolnoma dobro ohranjeno
pnevmatično kolo.
Kje, pove upravništvo „Slovenca"
271 5-4
Zahvala.
285 1-1
Za srčno sočutje, ki se nam je skazalo povodom bolezni in smrti predragega soproga in očeta, gospoda
Josipa Korban-a
nadučitelj», predsednika kraj. Sol. svžta Itd.
za darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, posebno domačim gospodom duhovnikom, kakor tudi gospodom kolegom od daleč in blizu, ter za ganljivo petje izražamo najsrčnejšo zahvalo.
Št. Vid pri Zatičini, dne 22. aprila 1897.
Žalujoča rodbina.
Prodajalka,
izurjena v specerijski trgovini, dobi dobro
službo. — Ponudbe vsprejema i i prijaznosti pod šifro: „Na deželi" upravništvo „Slovenca". 258 6-6
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civiluo-dobrodelne namene.
7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov a 3834 preddobitki ln 3834 podobltkl v skupnem zneska 165.000 kron v zlatu ln 100.950 gld.
veljave in sicer: 1 dobitek po 150.000 kron v zlatu 150.000, 1 dobitek pa 15.000 kron v zlatu 15.000, 1 dobitek po 5000 gld. 5000, 1 dobitek po 4000 gld. 4000, 1 dobitek po 3000 gld. 3000, 1 dobitek po 2000 gld. 2000, 1 dobitek po 1800 gld. 1800, 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 dobitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld. 3000, 4 dobitki po 600 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200, 4 dobitki po 200 gld. 800, 8 dobitkov po 175 gld. 1400, 14 dobitkov po 150 gld. 2100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 75 gld. 2100, 52 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 50 dobitkov po 25 gld. 1250, 182 dobitkov po 20 gld. 3640, 584 dobitkov po 16 gld. 8760, 350 dobitkov po 12 gld. 4200, 1350 dobitkov po 10 gld. 13.500, 660 dobitkov po 7 gld. 4620, 4400 dobitkov po 6 gld. 26.400. Žrebanje ne vrši nepreklloljlvo 10. junija 1897. Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, 1., Biemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd.— Igralni načrti za kupovalce zastonj. — Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek za državno loterijo. 26 10—4
ki se je tekom treh let popolnoma izučil v špecerijski trgovini, zmožen slovenskega in nemškega jezika, 15 let star, z dobrim spričevalom, vstopil bi rad takoj ali pozneje v prodaljanico, kjer bi se izuril še v manufakturl. Naslov pove upravništvo „Slovenca".	276 3—3
Potovalcem proti proviziji,
kateri obiskujejo trgovce s kolonijalnim blagom, je prilika ponujati obče vpeljan predmet.
Natančneje pove upravništvo „Slovenca". 226 10—10
mr Pege
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-16
dr. Christoff-a izbornl, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih-.izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani. IOEKJQQQQ»
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
Prostovoljna javna dražba.
Travniki, spadajoči k fidejkomisu kneza Auersperga se bodo prodajali prostovoljno na javni dražbi v
nastopnih dneh ob 9. uri dopoldne na lici parcel, in sicer:
dne SO. aprila t. 1.
parcele „črne juke v rakovi jelši" št. 1100/1, 1100/2, 1100/3, 1100/4, 1100/5, 1100/6, 1100/7, 1100/8 in 1100/9 katastralne občine trnovske, in
dne aprila t. 1.
parcele „v črni vasi pri Lipah" št. 1161/1 in 1161/2 katastralne občine trnovske.
Površje posameznih parcel znaša približno štiri orale. Varščina (vadium) znaša 10 odstotkov izklicne cene. Natančnejši pogoji izvedo se v pisarni advokata dr. plem. Schoeppl-a v Ljubljani, Gospodske ulice št. 5.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1897.
284 (3-2)
iШ Dunajska borza.
Dn6 22. aprila.
3kupui državni dolg v notah.....100	gld.
Skupni državni dolg v srebru ... .	100	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99 .
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	936	„
Kreditne delnice, 160 gld............344	,
London vista...........119 .
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58	„
10 mark........................11 .
tO frankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci ........44	„
O. kr. cekini......................5 „
85 95 40 90 80 25
60 55 65 73 52 95 65
Dn6 22. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke I. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4# Prijoritetne obveznice driavne železnice . ■ ,	. južne železnice 3% ,
,	, južne železnice b% .
.	, dolenjskih železnic 4%
154 gld.	—	kr.
154 „	—	
189 „	—	
99 „	30	
137 „	25	
127 .	—	
108 „	—	
112 ,	50	
98 ,	75	
99 .	70	k
174 ;	50	•
127 »	50	
99 .	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld.	50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146	„	—	,
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	,	40	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	,	-	,
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—	„
St. Genćis srečke, 40 gld..............73	,	50	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—-	,
Ljubljanske srečke..................22	,	25
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	149	.	25	„
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v.	3420	„	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	339	.	-	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	75	,	25	»
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	—	.	—	.
Montanska družba avstr. plan.....81	đ	95	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156	,	—	,
Papirnih rubljev 100 ........ 126	„	87	.
Nakup in prodaja fsakevntnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje z» zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj«
najmanjšega dobitka. Knlsntna izvršitev naročil na borzi.
Meniarnićna delniška družba
„M K И C U
«oiiziili it. 10 Dunaj, liriahiiliritrassi 74 B.
t*
ЛЈГ Pojasnila v vseh gospodarskih in Inanftnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocega oorestovanja pri popolni varnosti ЈУ naloženih glavnlo,