Poštitina pl^žana v gotovini.
Posamezna steviieca stane l'5P.
Slovenski
(prej Avtonomjst)
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Breg it. 12. II. Telefon 119.	Izhaja vsak petek.	Mesečna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri mali h oglasih vsaka beseda 50 par.	
Št. 12. Ljubljana, dne 27. marca 1925.			Leto V.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo na taninih tleh uzrastteija slovenskega Ljudstva!
iz parlamenta.
Takoj po svojem sestanku ima {parlament nalogo, tla izvoli tako-zvani »•verifikacijski odbor«, to je odbor, iki ugotovi na podlagi predloženega mu uradnega materijala in uradnih zapisnikov o volitvah, ali je ta ali oni poslanec pravilno in zakonito izvoljen ali ne. Izvolitev poslancev, proti katerih izvolitvi ni nobene pritožbe, odbor brez razprave potrdi, glede onih mandatov pa, proti katerim so vložene pritožbe, imora odločiti, ali so pritožbe utemeljene ali ne, in na podlagi svojega sklepa mandat potrdi ali pa razveljavi.
Vse sklepe »verifikacijskega« ali »potrdil nega« odbora mora končno odobriti še ves parlament. Šele potem, ko reče svojo besedo parlament, so mandati ali končno-veljavno potrjeni in odobreni ali pa končno v el javno razveljavljeni.
Ker na vsem svetu ni sko.ro nikjer volitve brez kakih nerodnosti ali protizakonitosti, je umevno, tla se strarflke, ki imajo večino, na vso moč prizadevajo, da do;be večino tudi v verifikacijskih ali potrdilnih odborih. Tam »potrjujejo« potem veljavnost mandatov navadno tako, da pri razpravah o pravilnosti izvolitve svojih pristašev navadno eno oko zatisnejo in drugega ne otl-pro, če gre pa za nasprotnice, jih pa pošteno prerešetajo. Tako delajo povsod po svetu in tudi v Belgradu ■delajo tako.
St ranke vladne večine, ki so imele večino seveda tudi v »verifikacijskem« odboru, pa letos niso imele le naloge presojati in razsojati o veljavnosti posameznih mandatov, ampak so morale zavzeti svoje stališče tudi napram vprašanju, ali sme biti poslanec tudi oni, ki je pro-tivnik vlade, čeprav mu še ni sod-nijsko dokazano, da je res zagrešil kakšen zločin, ki posameznika izključuje od poslanske časti.
To vprašanje je moral rešiti verifikacijski odbor, ko so prišli na vrsto hrvaški republikanski mandati.
Kakor znano, je vlada obdolžila hrvaške republikance, da so komunisti in je na podlagi svoje obdol-žitve dala tudi več hrvaških republikancev zapreti, in na isti podlagi je še pred volitvami razpustila celo hrvaško republikansko stranko. Ni pa še izreklo svoje razsodbe neodvisno sodišče in mi še danes ne vemo, ali ima vlada dovolj tehtnih dokazov za svojo trditev v rokah ali ne, ker manjka sodnijski pravo-rek! In tu nastane vprašanje: Ali sinejo ljudje voliti za poslanca človeka, kateri je pač nečesa obdolžen, ni pa še obsojen?
Navaden človek bi rekel, da ga sinejo. Obdolženih je mnogo ljudi, obsojenih pa precej manj, in kdor je le obdolžen, ta še zdavnaj ni tudi obsojen, čeprav je magari uradno nečesa obdolžen! Koliko je ljudi, ki so jih tožili državni pravdni ki na podlagi uradnih policijskih ovadb, pa so bili od sodišč le oproščeni!
Belgratl, 20. marca.
Verifikacijski odbor našega parlamenta pa je smatral za dovolj, tla je kdo od vlade le obdolžen, pa že ne sme biti poslanec! Zato je vse mandate hrvaških republikancev razveljavil!!
Razveljavljenje hrvaških republikanskih mandatov bo imelo za notranjepolitično življenje v naši državi dalekosežinc posledice. Hrvaško republikanstvo namreč ni zgolj republikansko gibanje, ampak je eminentno hrvaško narodno gibanje. Če se pa kakšne ideje oprime cel narod, ki jo skuša oživotvoriti z vsemi svojimi narodnimi silami in ne le s silo ene same ideje, potem postane stvar mnogo resnejša kakor je bila n. pr. s komunisti.
če so Hrvatje kljub vsemu pritisku vendarle glasovali z ogromno večino za Radiča, je to znak, da je radicevstvo postalo na Hrvaškem sestavni del čutenja in hotenja vsega hrvaškega narodu in kdor drega naravnost v čuvstvovanje enega celega naroda, gotovo ne more raču: n a ti na simpatije in ljubezen užaljenega naroda, ampak se mora zavedati, tla je brezno med seboj in med narodom It1 še povečal! vS .takimi metodami se danes ne tla trajno krotiti niti zamorcev, kaj šele zaveden in kluturem evropski narod kakor je hrvaški!
Parlamentarni krogi so spočetka računali, da bo vladna večina razveljavila le nekaj hrvaških republikanskih mandatov, tako da bi imela nekoliko večjo .svobodo gibanja. Toda premeteni Pašič je -rekel: »Proti principu grešim, če razveljavim le en mandat ali pa GO'mandatov. Zakaj torej ne bi razveljavila moja večina vseh 00 mandatov? Če to napravimo, se bomo pa iznebili ne samo hrvaških republikancev, ampak tudi neprijetnih demokratov in potem lahko vladamo mi sami.«
Demokratje v svoji slepi strasti proti Radiču Pašičeve igre niso spregledali in so točno glasovali za razveljavljenje vseh radicevskih mandatov! Danes pa jih že srečava pamet in zato milo trobijo na uinik in pravijo, da z radicevci »ni 'tako hudo« in da ni treba vseh radicev-skih mandatov razveljaviti, ampak le »nekaj«, namreč toliko, da Pašič brez njih ne bi imel sam potrebne večine! Zelo malo verjetno pa je, da bi se Pašič demokratov usmilil in bo bržkone tudi demokrate postavil iz vladne hiše pod kap, če jih v zadnjem trenotku ne reši kakšen nepričakovan dogodek.
Vprašanje hrvaških republikanskih mandatov mora biti rešeno tekom enega tedna in potem Ivom o poročali več.
#
Belgratl, 23. marca.
V	nedeljo se jo pričelo zborovanje celokupnega parlamenta. Na dnevnem redu je bilo poročilo verifikacijskega odbora o potrditvi onih mandatov proti katerim ni bilo ovora.
Dopoldanska seja je potekala dosti mirno. Govoril je v imenu opo-
zicije Ljuba Davidoviič, ki je meti drugim prebral tudi besedilo »sporazuma« med opozicijonalnimi strankami. Čitanje tega »sporazuma« pa ni napravilo posebnega vti-sa, ker je bila njegova vsebina že zdavnaj znana. Glavno glasilo radikalov je imenovalo »sporazum« z besedo »farizejstvo ...«
Jako hrupna in burna pa je bila seja v nedeljo popoldne. Med slovenskimi klerikalci in demokrati je prišlo do ostrega prerekanja, ki se je polagoma razvilo v slavnosten in veličasten pretep, ki bi delal čast vsakemu žegnanju. Hrvaškega poslanca dr. Bazalo so radikali obkolili in ga tolkli celo po obrazu. Slovenski demokratje in klerikalci pa »so se obmetavali s psovkami, ki bi delale vso čast pijancem v najbolj zakotni beznici. Kar so govorili eni
in drugi o pravilnosti volitev v Sloveniji in o 'volilni svobodi, je bilo govorjeno vse »skozi okno«, t. j. preračunano je bilo vse na to, da bi ljudje doma rekli: »Ta je pa »fajn« povedal!« Uspeha, .seveda n.iso dosegli me eni ne drugi drugega, kakor to, da se svetimo Slovenci pred vsem svetom .zopet v najlepši svoji »kulturni« luči.
Resnice o volitvah v Sloveniji pa ni povedal nobeden. O nasiljih in o lažeh, ki so jih uganjali eni in drugi napram republikancem, ni padla niti besedica. Eni in drugi že vedo, zakaj ne, vedo pa danes tudi slovenski volilci, kdo je uganjal nasilje. Potek volitev v Sloveniji je kljub razgrajanju demokratov in klerikalcev v parlamentu še vedno nejasen onim, ki"volitev v Sloveniji niso sami doživeli.
Iz svetovne potitike.
(Iz uvodnega članka londonskega lista »O.bserver«.)
\' Evropi se je dogodila velika ret:. Nemška vlada je prostovoljno začela mednarodno razpravo o evropski stalnosti in je stavila predloge, ki segajo do korena miru in vojne na evropski celini. Nemčija ponuja svoj pristanek za dogovor o popolni varnosti vzhodnih mej Francije in Belgije, a pravtako^ za varnost laških mej v južnih Tiro-lah. Istočasno izjavlja Nemčija, da je voljna odreči se vsakemu poskusu, razširiti svoje vzhodne meje (proti Poljski!) .s silo. Angleški vnanji minister Šemberlen je označil na svoj spreten način nemško ponudbo kot pripravno izhodno točko za stvarno poboljšanje evropskega položaja.
Ti nemški predlogi ustvarjajo Evropi bistene predpogoje za rešitev zamotanega vprašanja evropskega miru.
Državnikom se nudi nenadna in sijajna prilika, da izvrže delo trajnega miru na naši celini, ki je od vseh najbolj 'bojevita.
S temi svojimi predlogi je Nemčija napravila izredno moder in pameten sklep. To je važno tembblj, ker stoji danes na čelu Nemčije vlada, ki se v prvi vrsti naslanja na desničarske stranke (t. j. monarhiste!). Priznavajoč svoje zapadne meje kot stalne in nespremenljive, krči Nemčija .s svojimi predlogi pot, tla more tudi angleška vlada utrditi svoje jamstvo za novi evropski reti. Nemška vlada ni ponudila — nobeden človek zdrave pameti ne more od nje tega pričakovati! — da bo na sličen način priznala nespremenljivost tudi svojih vzhodnih meja. Vsaka nemška vlada in vsak Nemec, od desničarskega militarista pa do skrajnega levičarskega pacifista (mirotvorca), .zahteva, da se današnja nemško-p oljska meja spremeni. Nemčija torej upa na revizijo verzajske mirovne pogodbe/in zakaj ne bi verovala v to? Tvorci miru v Parizu, revizije nikakor niso izključili. Misel, da je verzajska pogodba takšen svetovni pravilnik, ki je absolutno nespremenljiv v vseh svojih oddelkih, in ki veže pogodbenike na vse večne čase, je novejšega datuma in nima nobene zaslombe v mirovni pogodbi sami. Nasprotno. Člen 19 »Pra-
vilnika« . po katerem je osnovana »Zveza narodov«, katera je bistven tlel mirovne pogodbe, stremi za ev-‘ropskim in svetovnim mirom vobee. Ta člen 19. se glasi:
»Člani »Zveze narodov« morajo otl časa do časa na skupnem posvetu prerešetati v.se tiste mednarodne pogodbe, tki so postale nepotrebne, zlasti pa ima presojati tudi tiste mednarodne od noša je, ki bi, ako bi nadalje obstalo, mogli ogrožati svetovni mir.«
Gotovo je, da 'bodo današnji odnosa ji na poljsko-nemški meji ogrožali svetovni mir. če ni izgloda za zboljšanje in za mikakšno- spremembo teh odnošajev. Ti odnošaji se morejo s časom in ob uporabljanju civiliziranih metod spremeniti z vzajemnim sporazumom. Sicer se izpostavljamo opasnosti, da bodo spremenjeni s silo! Drugega izhoda ni, kot sporazum ali vojna! Nemčija sedaj predlaga, da se vojna zavrže. Ona je pripravljena, da se nasloni le na opravičenost svojih zahtev in računa samo s takšnim zboljšanjem, ki je označen v mirovni pogodbi, to je, da se končno popravi to, kar je bilo odrejeno po krivici in brez pameti. Kar se tiče pa zapadnih mej, se Nemčija odreka sploh vsaki spremembi.
To načelo in ta postopek je enostaven in v popolnem skladu z zdravo pametjo. .Državne meje v zapad-ni Evropi so nesporne, v vzhodni pa ne. Trovrstna je veličina in trovrst-ma je naloga te politike: Najprej daje granitno trdnost tistim državnim mejam, ki se jih potrduje in priznava. Nadalje ne izbegava opasnosti za mir s tem, da bi hotela priznati negotove meje. Končno se ona mirno in postopno bori za stalnost tam, kjer stalnosti še ni, in to na način, ki omogočuje spremembe z vzajemnim sporazumom.
Ta politika daje absolutno jamstvo ,kjer se jamstvo, more dati, kjer pa je to nemogoče, tam pripravlja pot za pomnjenje.
To je politika, ki jo bo odobrilo tudi javno mnenje Angleške in angleških »Domiinijomov« (angleških
pridruženih držav!), kot pravično in razumno. Ako bi mi Angleži hoteli utrditi današnji politični zemljevid Evrope, hi s lem okamenili »Zvezo narodov« im jo napravili za orodje reakcije. Nasprotno pa poli-tiika, ki se začenja z nemškimi predlogi, odpira vrata »Zveze narodov« tudi tistim, ki so doslej iz nje izključeni. Namesto, da proglasimo mir tam, kjer miru še mi, bomo mi Angleži ;s takšno politiko dali Evropi gotovost in priliko, tla more delati za mir tudi tam, kjer je 'to .še potrebno. »Zveza narodov« je bila zamišljena kot organ mednarodne kooperacije. Brez pravega in sporazumnega delu, Evropa ne more biti vuniu pred vojno, to je ne more izvesti razorožitve. Predlogi, ki jih je Nemčija poslala v London, Pariz im Rim, ustvarjajo prvo pot za praktično sporazumno delo. Angleški bo
izbera lahka med mirom, ki sc ustvarja s skupnimi sporazumom in med mirom, ki bi bil prisiljen.
Tako piše ugledni angleški konservativni list. Na Angleškem vladajo danes konservativci, to je nazadnjaki. Celo ti se trudijo z vsako bilko,, ki bi rešila mir v Evropi im na. »vetu sploh, preprečila vejmo in omogočila razorožitev narodov.
Zlasti mali narodi imamo prav iste interese. Želimo si miru, reda, dela in človeka dostojnega življenja. Zato nismo za militarizem. Smo proti oboroževanju narodov, iker mora oboroževanje vesti človeštvo le v nove vojne grozote in pokolje. In se čudimo, da je to treba dokazovati nekaterim ljudem pri mas še
1.	1925. po ‘Kristu!
Kdo je zakrivil svetovno vojno?
Roman Bende obsojen na tri leta zapora.
de-tu, uredniku bivše »Murske Straže«, pisatelju im pesniku iz Gornje Radgone pred okrožnim sodiščem v Mariboru radi zločina po § 91 b, ki se glasi: »Kdor z besedami, natisnjenim ali nenatisnjemim spisom, liki ali kakršnimikoli predstavljanji ali znaki žali vladajočega kralja ali sicer počne ali govori karkoli, iz česar se utegne poroditi manj mržrnja ali s čimer se more izpostaviti posmehu ali preziranju, naj se kaznuje z zaporom od enega do petih let.
Roman Bende je še mlad mož. Že za časa bosanske okupacijske krize je bil navdušen Jugoslovan in avstrijska politična uprava ga je osumila »srbofilstva«. Ob izbruhu .vojne je bil torej »politisch ver-dachtig« in zato je razumljivo, da se mu v avstrijski vojaški službi, kamor je moral tudi orn, mi godilo dobro. Že v zgodnji mladosti se je posvetil zadružništvu s tem, da je vstopil v službo »Zadružne Zveze« v Ljubljani. Pozneje je odtod prišel na Štajersko, naposled v Gor. Radgono, kjer je postal po vojni tajnik tainošnje »Posojilnice«, kal ero službo je opravljal prav dobro, kakor kaže spričevalo. Ta posojilnica je y rokah klerikalcev. Obenem je bil maprošen, da prevzame tudi uredništvo tednika »Murske Straže«. — List je bil pod njegovim urednikovanjem prav dober. Pri državnih volitvah 1. 1923. je bil tov. R. Bende korteš poslanca g. dr. Hohneca, ka-teremu je pridobil prav lepo število glasov, 'zakaj bil je prav dober obmejni narodni in kulturni delavec.
Kmaio pa je dobil za svoje delo tudi »zasluženo plačilo«. Že 'teda j je namreč začelo v SLS vreti zaradi nenačelne in kolebave politike g. dr. Korošca. Ali je SLS za monarhijo ali za republiko? — to vprašanje je bilo v vrstah SLS postavljeno na dnevni red. Bende ni odobraval dvolične politike drja. Korošca in ■tovarišev. Tudi se mu je upiralo, ko je videl, kako se po nepotrebnem vlači vera v politiko ter zlorablja cerkvena administracija za dosego volilnih uspehov za SLS. To je odkrito povedal, kakor store to vedno mladi in idealistično razpoloženi ljudje. Takoj so padli po njeni. Boj proti Bendeta je začel najprej z vso ostrostjo župnik v Gor. Radgoni. Najprej so mu seveda — po starem preizkušenem načelu — vzeli kruli. Odslovili so ga kot tajnika »Posojilnice«, v nadi, da ga bodo s tem spravili iz Radgone in prisilil k molku. Toda Bende je vržemo mu rokavico pobral, ostal ji* v Gor. Radgoni in na svoj račun dalje izdajal »'Musko Stražo«, ki je odkrito, a pošteno šibala dvolično klerikalno politiko ter zahrbtnost vodstvo SLS na Štajerskem. To je bolelo im klerikalci so storili vse, da listu odvzamejo naročnike, Bemdeta pa očrnijo tudi kot državi nevarnega človeka. Skoraj leto dni je Bende sani vzdrževal la boj, dokler končno ni finančno tako oslabel, da mu je tiskarna list ustavila. A’ tej dobi je mož, ki je ostal na cesti brez kruha,
v	borbi za svoje duševno prepričanje veliko pretrpel. Časih so mu pretekli celi dnevi brez hrane; največkrat 'pa se je moral zadovoljiti s praznim čajem. Toda vse to njegove borbenosti ni zlomilo. Pri zadnjih volitvah so ga zaupniki SRS na Štajerskem postavili za kandidata v ljutomerskem im slovenjegraškem okraju.
#
Dne 18. marca 1.1. se je vršila torej kazenska razprava proti Ben-
Kdor učini to zoper kraljico, prestolonaslednika (ali) kraljeve roditelje, zoper oba ali zoper po-edinega in v obče zoper prednike in potomce vladajočega kralja v ravni vrsti, naj se kaznuje z zaporom od enega meseca do dveh let.
Ce je 'to učim j eno zoper namestnike kraljevega dostojanstva, bodisi zoper vse, bodisi zoper poedine-ga od njih, naj se kaznuje krivec z zaporom od enega meseca do dveh let.
Žalitve navedene v tem paragrafu, se zasledujejo in kaznujejo sodno samo po odobrilu ali po naročilu ministra za notranje posle.
Namesto s kaznimi, ki jih predpisuje ta zakon, naj se kaznuje krive« za žalitev vladajočega kralja z zaporom od treh do desetih let, za .žalitev kraljice, prestolonaslednika in kraljevih roditeljev kakor tjidi prednikov in potomcev vladajočega kralja v ravni vrsti z zaporom od enega do petih let.
Te kazni se ne morejo v nobenem primeru znižati pod najmanjšo mero.«
Določila tega zakona so pač kruta, posebno radi pristavka, da kazni ni mogoče znižati pod tri leta.
Dodatek, da se zasleduje ta ■zločin le po naročilu ministra za notranje posle, daje upravni oblasti prosto roko, ali naj se prestopnika kaznuje ali ne.
Zakon v tej strogi obliki je bil dan 1. 1895. in 1899. v zaščito kralja Milana in njegovega sina Aleksandra proti napadom takrat skrajno opozicijonalne današnje radikalne stranke.
Še pred .volitvami se je R. Ben-detu grozilo z ovadbami ter ga opozorilo od zaupnikov naj ho previden.
Dne 3. januarja, ko je bil volilni boj v največ jem razpletu, je bil Bende aretiran radi zločina po zakonu o zaščiti države in po $ 97 s. k. z. radi hujskanja vojaštva, naj odreče pokorščino. Ovadba se je izkazala kot; neutemeljena. t Šele H. januarja, torej skoro dva tedna po aretaciji, je sledila nova ovadba radi zločina razžaljen ja vladajočega kralja. Priči ste bili dva svoj čas odpuščena uradnika. Bende je odločno tajil ter se sklica val na celo vrsto razbremenjajočili prič. Sodni dvor pa predlaganih prič ni dopustil ter obsodil Bendeta na tri leta zapora. — Bende je priglasil proti obsodbi pritožbo ničnosti.
Ivedar govorimo o početkih svetovne vojne, moramo dobro razločevati dvoje: daleč v preteklosti ležeče vzroke im neposredni povod. Tako približno je ta stvar, kakor če preiskujemo pri človeku vzrok njegove smrti im pa povod smrti. Vzrok smrti leži že v tem, da se je človek rodil, ker že od rojstva naprej se človek vsak trenotek približuje smrti, neposreden povod smrti pa je lahko strel, udarec, jetika itd.
Vzroke svetovne vojne bodo ljudje težko spoznali, ker jih je pre več in leže globoko zakriti v človeškem razvoju, ki ga ljudje ne morejo spoznati. Drugače pa je z neposrednim povodom.
Danes si je ves svet več ali manj na jasnem, da je bil neposreden povod za izbruh svetovne vojne znani umor v 'Sarajevu. Od tistega usodnega dne dalje so se razvijali dogodki z bliskovito naglico. Umoru je sledil avstrijski ultimat Srbiji, vmešavanje velesil v spor pa se je končno razpalilo v svetovni požar.
Osebe, ki so izvršile umor v Sarajevu, so znane. Te osebe pa so tako neznatne, da ni verjetno, da bi ne bile imele nikogar za hrbtom. Kdo naj bi to bil?
O tem vprašanju so napisali učenjaki, politiki in zgodovinarji do danes že lepo vrsto krnjig in brošur. Točnega in jasnega odgovora na to vprašanje še nihče ni našel, ker so se mnenja razdelila na dve strani. Eni so trdili, da je tedanja srbska vlada vedela za priprave na atentat, in da je atentatorje celo podpirala in da zato tudi dunajske vlade ni obvestila o tem, kaj se pripravlja, drugi pa trdijo, da srbska vlada uradno ni ničesar vedela o atentatu in da zato udi ni mogla uradno opozoriti dunajske vlade na pretečo nevarnost.
Majhen žarek za nepredirni zastor temne im neznane preteklosti pa je spustil nedavno prejšni predsednik belgrajskega parlamenta g. Ljuba Jovanovič, ki je bil 1. 1914. minister prosvete v tedanji Pašiče-
vi	vladi. V knjigi »Krv Slavenstva«, ki jo je napisal neki Rus, je Ljuba Jovanovič objavil sestavek, v katerem pripoveduje, da je koncerni maja ali začetkom junija 1. 1914. Pašič obvestil člane 'tedanje srbske vlade, da »neki ljudje nekaj pripravljajo«.
To izpoved Ljube Jovanoviča so seveda naglo pograbili Nemci in sploh vsi, ki se za rešitev tega vprašanja zanimajo. Nemci so pograbili Jovanovičevo izjavo, da bi se oprali težkega očitka, da je Nemčija zakrivila svetovno vojno. Ta očitek je za Nemčijo usodnega pomena, kajti če bi Nemci lahko dokazali, da niso oni krivi, bi dobilo za Nemčijo vpraša-
nje o pravičnosti ali krivičnosti naložene vojne'odškodnine vse drugačno lice. Nemci so sicer priznali s podpisom mirovne pogodbe, da so oni krivi svetovne vojne, toda to izjavo so morali podpisati pod pritiskom orožja zmagovitih zaveznikov. Zato ni čudno, da se skušajo Nemci te obdolžit ve za vsako ceno oprati.
Jovanovičeve izjave pa niso pograbili samo Nemci, ampak tudi Angleži. Znani angleški učenjak in zgodovinar Seton Watson, je napisal 16. februarja v londonskem listu »Times« članek, v katerem ugotavlja na podlagi svojih poizvedb, da tedanja srbska vlada uradno ni obvestila. dunajske vlade o bližajočih se dogodkih in poziva Jovanoviča in Pašiča, naj se z ozirom na najnovejšo Jovanovičevo izpoved izrazita jasnejše...
Važnih posledic J ovanovičeve izjave so zaveda tudi sedanja bel g rajska vlada, ki je že napovedala, da ho objavila zbirko diplomatskih dokumentov o tej zadevi v takozvani »modri knjigi«. Od vsebine napovedane »modre knjige« ho v marsičem odvisen tudi naš bodoči notranji in vnanji politični položaj.
Ko so 'bile zgornje vrstice že v tisku, smo dobili v roke belgrajski Jist »Politika«, v katerem Ljuba Jovanovič odgovarja na poziv g. Se-tona Watsona, »naj se izraza jasnejšo ...«
V	svojem pojasnilu odgovarja g. Ljuba Jovanovič, da je izročil piscu knjige »Krv Slavenstva« nekaj listkov z beležkami, ki jih je napisal neposredno pod vtisom znanih dogodkov in izrečno trdi, da je v teli beležkah napisal golo resnico, kolikor jo je pač mogel dozmati.
Se tonu Watsonu pa odgovarja, da on njegovih besed ni prav razumel in da jili je napačno tolmačil... Za ta poklon se bo g. Salon Watson g. Ljubi Jovanoviču gotovo primerno zahvalil.
Dvoboj med Ljubo Jovanovičem in g. Watsonom cele zagonetne zadeve sicer ni popolnoma razčistil, vendar pa je padel nanjo žarek svetlobe, za kar moramo biti Ljubi Jovanoviču zelo hvaležni. Mogočnega vtisa njegove izjavo ne more izbrisati niti njegovo zatrdilo, da je vedno le čakal, kdaj 'bo srbski narod osvobodila in ujedimila srbska armada. Ta migljaj Ljube Jovanoviča zopet razodeva, da so veliko klanje svetovne vojske dobro pripravljali tudi drugod in da je bil umor v Sarajevu le ena sama postojanka v dolgi verigi pravih vzrokov.
»Narodni sporazum«.
V	nedeljo, 23. marca je prebral na seji belgrajskega parlamenta predsednik srbskih demokratov, g. Ljuba Davidovič, program »'bloka narodnega sporazuma in kmečke demokracije«. Ta doslej še nepoznani dogovor ima sledečo vsebino:
I. Parlamentarne stranke, ki so bile dosedaj združene pod naslovom opozicionalni blok, so osnovale stalno politično skupino pod imenom »Blok narodnega sporazuma in kmečke demokracije« in nastopajo v narodni skupščini kot celota v vseh vprašanjih, v katerih gre za velika politična .vprašanja te enote.
Organi bloka so: predsednik, ožji in širši izvrševalni odlior in skupna seja narodnih poslancev.
II. Ta blok je vzel za podlago svojega delovnega programa deklaracijo Davidovičeve vlade od 12. avgusta 1924, katera deklaracija bi se imela dopolniti zlasti z izakomom o jamstvu sodne neodvisnosti, o tiskovni svobodi in o svobodi sestajanja in združevanja, z zakonom o samoupravi kmetskih in mestnih občin in drugimi potrebnimi zakonskimi predlogi. Način izvajanja poslednjih volitev dokazuje mujmost
zakona, po katerem bi se zaščitila v bodoče volilna svoboda. Moramo povdariti odgovornost organov, ki izvajajo volitve. Poostriti je treba kazni za prestopke proti volilni svobodi, določiti je treba pospešeno postopanje proti sedanjim krivcem, verifikacijo mandatov pa ima izvršiti sodišče.
II.	Osnova političnega dela sestoji iz programatičinih načel, ki so bila deloma že objavljena v poročilu predsedništva 1IRSS z dne 29. septembra 1924, in to posebno:
1. Stranke bloka, stoječe na načelu ravnopravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, so edine v tem, da je država SHS celota, v kateri pa se ima notranja ureditev izvesti s sporazumom Srbov, H rvatov in Slovencev po že deloma izraženih načelih.
2. Definitivno izvajanje narodnega sporazuma na normalen zakonit način na podlagi demokratske vladavine na najpopolnejši način je mogoče samo s parlamentarno monarhijo po angleškem vzoru, zasnovano in zgrajeno na podlagi narodne suverenosti.
i. ©
S o
•s *
M 0
a £
2 fl
'35 ^
Sl
tss
lito izuLutA
pRAVC pjžisnfO
gma«
N
N
N*
Sl
M
BI
*■
BI
o ra »i 3
o &
(Q ^
ZLtacG-niicl š=
C/3
nejši činitel ji. Zato je prizmam j e dr-
3. Naša država mora biti slična ljudski demokraciji, urejena po sistemu seifgovernememta in samouprave od najmanjših občin pa do parlamenta.
4. Pristojnost .skupnega parlamenta in drugih narodnih zastopstev in odnošaji njim or,govorni h organov morajo biti določeni po ustavi.
5. Blok v celoti in poedine stranke v njem so edine v tem, da je njihova politika popolnoma samo,stoj na in določena edinole od interesov ljudstva. Zato smatrajo za nujno, da se prekinejo vsake zveze z inozemstvom. Interese naroda pa je treba spraviti v sklad .z ideali člo-večamstva in z mednarodno težnjo po trajnem miru.
6. Blok izključuje 'diktaturo vsake vrste. Stoji v politiki na. načelu 'narodnega sporazuma in ljudski1 demokracije. V gospodarskih vprašanjih pa stoji na stališču stanovskega sporazuma in sodelovanja.
7. Blok hoče izvajati vse potrebni1 socialne reforme, ostajajoč na načelu ohranitve privatne lastnine, katero pa je treba urediti v duhu socialne pravičnosti in v smislu socialnih dolžnosti. V gospodarskih vprašanjih stoji na načelu stanovskega sporazuma im sodelovanja. Gospodarsko življenje našega ljudstva, zlasti kmečkega, naj se razvija na zadružnih načelih.
Ta program je bil podpisan 25. febr. 1925. Podpisali so ga: dr. Korošec za Jugoslovanski klub, Ljuba Davidovič za dem. klub, Pavle Radie za H,RSS in dr. Hrasnica za J MO.
#
■Kdor pazljivo prebere te točke, mora priti do prepričanja, da so šli zlasti Hrvatje v svoji popustljivosti do skrajnosti, in vsak človek bi pričakoval, da bi bila madaljina pogajanja na tej podlagi mogoča. To pa se ni zgodilo in jako malo verjetno je, da bi tudi vladne stranke le količkaj popustile. To se vidi iz odgovora, ki ga je dala na zgoraj omenjene točke »Samouprava«, glavno glasilo vladajoče radikalne (Pašičeve) stranke.
»Samouprava« jiamreč odgovarja dne 13. marca sledeče:
»1. Priznanje »državne celote« je nepotrebne, ker so celoto in njene meje priznali že drugi mnogo važ-
Lansko leto je bila opozicija v belgrajskem parlamentu, ki sta jo vodila 'Srb Davidovic in Slovenec dr. Korošec, v silnih škripcih. V tvoji zadregi sta se obrnila na Štefana Radiča v Zagrebu za pomoč, la tehtnih političnih ozirov je Radič tedaj nujnim prošnjam obeh ustregel in je poslal svojih 70 poslancev v belgrnjski parlament. Z Radičevo pomočjo — in samo im edinole z Radičevo pomočjo! — sta prišla na vlado dr. Korošec in Davidovic. To je dejstvo, ki se ga ne da utajiti!
D a vi d o v i č-K o rošč e vo vlado pa iso Radičevi poslanci samo podpirali s svojimi glasovi, sami pa v vladi niso bili zastopani. Da bi bila pa vlada trdnejša in da bi tudi hrvaški republikanci bili soodgovorni za vse sklepe Davidoviceve vlade, so je sprožila misel, naj bi tudi hrvaški republikanca postali ministri.
To je bila za republikance in za Radiča težka stvar. Ali ne bi ito bilo čudno, če bi republikanci kar čez noč postali pri nas ministri? Stvarmi potrebi o okrepitvi Davidoviče-ve vlade pa se je Radič končno udal in je imenoval tudi štiri svoje poslance, ki naj bi postali ministri. Ali je mogel Radič storiti kaj več kot jo storil? On je dovolil, da gredo njegovi poslanci v parlament, ki ga dotlej ni priznaval! On je dovolil, naj njegovi poslanci prisežejo kot poslanci na ustavo, ki je on dotlej ni priznaval! In končno je pristal tudi na to, da njegovi republikanski poslanci postanejo kraljevi ministri in kot taki še posebej prisežejo kralju. Ali je mogel sto-
žavne celote od strani domačih ljudi odveč. Domači ljudje bi bili mnogo bolje storili, če bi se odrekli svoji zahtevi po neodvisnosti in samostojnosti Hrvatske in zahtevi po neodvisnosti Slovenije. Ker pa tega niso storili, je opravičen sklep, da se teh zahtev še niso odrekli.
2. Priznanje monarhije »angleškega tipa« ni nič drugega kakor »farizejsko izvijanje okoli glavnega vprašanja, namreč okoli vprašanja monarhije«. Radiču im njegovim tovarišem je težko, da bi odkrito im brezpogojno priznali monarhijo, toda za »sporazum« je to piri,znanje neobhodno potrebno, kajti samo priznanje »monarhije angleškega tipa« ne pomeni nič. Zato temu priznanju nihče ne verjame (izvzemši »I)omoljub«-a, op. ur.).
3. Vprašanje samouprave je rešeno že v vidovdanski ustavi in zato ni treba, da bi se opozicija za rešitev tega vprašanja še posebej 'brigala.«
*
Tako se glasi na kratko odgovor vladnih strank na ponudbe opozicije. Iz tega odgovora sledi jasno in nedvoumno, da zahteva Pašič brezpogojno kapitulacijo opozicije. To smo pa mi že zdavnaj povedali.
vidovi6-Korošcevo vlado, kajti samo zato se je on tako daleč vdal, da prepreči večni Pašič e v režim.
Za svojo brezmejno popustljivost in za svojo velikansko podporo, ki jo je izkazal zlasti dr. Korošcu in (Slovenski ljudski strank! s tem, da ji je pomagal v vladno sedlo in do vladnih korit, ji1 pa žel zlasti od slovenske strani zelo črno nehvaležno,sit. Kakor hitro je namreč padla Davidovič-Koroščeva vlada iz znanih »neznanih« vzrokov, o katerih pisati po zakonu ni dovoljeno, so vsi plačani in neplačani agitatorji Slovenske ljudske stranke zatulili: »Radič je kriv, da je vlada padla! Radič je luni]) in bedak!« Na drugi strani so pa začeli sprva na tihem, med volitvami pa na glas širiti vest: Radič je republiko prodal in izdal, ker je rekel, da je za* »monarhijo po angleškem vzoru«!
Kar smo 'tu napisali, je gola resnica, ki je ne more ovreči niti najstrožji zgodovinar.
Ce pa je to res, vprašamo vse pošteno ljudi: Ali je to lepo, ali je to kristjansko, če Krščanski ljudje širijo med svet tako očitne laži o možu, ki jim je politično tako pomagal kakor še nihče drugi pred njim? Ali je to krščansko, če so lagali in še lažejo, da je Radič zatajil republiko, ko vendar dobro vedo, zakaj je Radič tr enotno in iz goto vili političnih vzrokov zamenjal besedo »republika« z izrazom »monarhija po angleškem vzoru«? Ali zaslužijo itaki lažnjivci, da se jih sploh še imenuje može?
Isti prizor se odigrava danes in ponavlja so isto. Opozicijonalno stranke dobro vedo, da brez hrvaških republikancev ne pomenijo v parlamentu’ prav čisto nič. Davidovi č sam s svojimi poslancu ne pomeni nič, dr. Korošec tudi nič, oba skupaj pa trikrat nič. Zato so se zopet .obrnili na hrvaške republi-
»Naš dom«.
Zbor zaupnikov iz Štajerske dne 15. marca t. I. v Mariboru je sklenil, da se ustanovi tiskovna zadruga »Naš Dotrn«, katere namen bodi izdajati strankin list im razne druge publikacije. Zaupmiški zbot je nadalje sklenil, da mora vsak strankin pristaš, ako le količkaj more, to reč podpreti,, postati torej zadružnik in pridobivati člane za to našo vel e važno zadrugo.
En delež znaša Din 100, pristopnina pa Din 10. Bolj revni pristaši SRS morejo delež vplačati tudi v 10 mesečnih zaporednih obrokih.
Doslej je pristopilo že prav lepo število članov. Ustanovni občni zbor te naše inove zadruge se bo vršil začetkom meseca maja.
Pozivamo vse naše somišljeniki1, da pristopijo kot zadružniki. Bolj premožni naj podpišejo več deležev, ker gre za važno in dobro stvar. Upamo, da se bodo somišljeniki odzvali v velikem številu. Pokažite z dejanjem, da hočete podpreti našo misel i Svoj pristop prijavite pismeno upravi našega lista.
Pripravljalni odbor zadruge »Naš Dom«, tiskovne zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
#
Demokratizem in republikanstvo.
V zadnji številki »Pravice«, ki je glasilo krščanskosocialnega delavstva, beremo, da je demokracija brez republikanizma nemogoča. To
je popolnoma jasno in točno. Škoda je samo, da je to resnico napisala izmed časopisja SLS edinole »Pravica«, ki piše za delavce, nikdar pa še nismo brali v »Slovencu« ali v »Domoljubu« niti besedice za republiko, iimpaik ravno nasprotno. Zato tudi v odkritosrčnost republikanstva »Pravice« ne zaupamo prav. To se pravi, mi že verjamemo, da so gospodje, ki se zbirajo okoli »Pravice« res republikanci, ampak kakor hitro bo prišel čas, da svoje .republikanstvo javno pokažejo, jim bo dr. Korošec že pošteno stopil na prste! Slovenski ikrščansko-socialni delavci se ne morejo nikamor ganiti, ker je vsa njihova organizacija popolnoma odvisna od monarhističnih pristašev dr. Korošca.
Lepa zahvala. V predzadnji številki »Domoljuba« smo našli dopis iz Belokrajine, v katerem se dopisnik iz Belokranjcev prav pošteno (norčuje ,češ da so zadnje volitve pokazale, da Belokrajina ni republikanska in tudi nikoli ne l>o. Po naših mislih tako norčevanje ni lepo.
kance za pomoč in hrvaški republikanci so zopet iz taktičnih (ne iz p r i n c i pi j e 1 n i li !) razlogov rekli, da pristanejo na naziv »monarhija po angleškem vzoru«, da so za dovoljini tudi, da se vzame kot podlaga za nadaljmo delo v pairlamon-tu vidovdanska ustava in tla pristanejo zaenkrat na Marinkovičev ustavni inačrt. Ali je bilo pametno in umestno, da so tako sklenili, to sc bo videlo pozneje. Toda črnilo na tistem »sporazumu« se še ni dobro posušilo, in že so zopet zastopniki SLS zagnali divji krik: Hrvaški republikanci so republiko zatajili, oni so lunipie in hinavci!
Taka je hvaležnost zastopnikov Slovenske ljudske stranke za parlamentarno pomoč hrvaških republikancev!
Mislimo, tla za poštene ljudi to zadostuje! Političnih sredstev te vrste se ne poslužujejo niti afrikan-ski divjaki, »Domoljub« pa, ki velja za katoliški in slovenski list, noče (ali pa me more več) uvideti gnusnosti te vrste političnega boja. Za katoliške 'Slovence ta pojav ni častem. Za katoliško časopisje bi bilo lepše, če bi pisalo resnico in povedalo vse, kakor je, ker en sam z resnico pridobljen mandat moralno mnogo več zaleže, kakor petnajst ali dvajset z 'lažjo priborjenih poslanskih pooblastil.
da je SLS za republiko, ko so pa ljudje tej laži res nasedli, se jim pa smejejo v bik in javno pišejo, kako so jih potegnili! Belokranjci, zapomnite si to za bodočnost !
Da se resnica prav spozna...
»Slovenec je zadnjo nedeljo (štev. GG) prinesel obširno poročilo SLS poslancev v verifikacijskem odboru pod naslovom »Nasilja in zlorabe režimovcev pri skupščinskih volitvah v Sloveniji«. Tu je vse razloženo, kakšne nezakonitosti so zagrešila pri volitvah posamenza podjetja, državni funkcij omar ji, uradi itd. v namenu, da bi ljudstvo volilo »Nacijonalni blok«. Poročilo končuje takole: »Pravni čut državljanov v Sloveniji je tako užaljen, da se mu more zadostiti le, ako se nasilja, protizakonitosti in volilna sleparstva SD S v volilni 'dobi roparka jo s tem, da se s takšnimi sredstvi pridobljena mandata SDS uničita in se s tem dokumentira, da morajo biti volilni rezultati v pravno urejeni državi izraz svobodne ljudske volje in ne uradnega nasilja ...« .Prav! Slika, ki jo nudi o preteklih volitvah v Sloveniji to poročilo je točna, toda ni cela. Manjkajo samo še nasilja, protizakonitosti in volilna sleparstva, ki jih je zakrivila 'SLS pri teh volitvah. Potem bo slika cehi, poročilo kompletno, a pravnemu čutu državljanov bo zadoščeno.
V precepu. Pred volitvami, in med volitvami proti hrvaškim republikancem im še posebej proti Radiču osebno ni skoro nihče tako ost ri) nastopal kakor samostojni deni o krat j o v svojih listih. V tem oziru se je posebno odlikoval »Slovenski Narod«, ki kar ni mogel dočakati veselega trenutka, da hi bil Radič zaprt ali pa celo obešen. Ko je bila nad hrvaškimi republikanci proglašena obznama, je »demokratsko« časopisje kar tulilo od veselja in še bolj j«1 od veselja poskakovalo, ko je moglo svojim bralcem poročati, da bodo radičevski mandati razveljavljeni. Ko pa se je prvo veselje poleglo, so začeli gospodje računati im so rekli: Vseh poslancev v parlamentu je 315. Ce odštejemo od 315 radičevskih 60 mandatov, jih ostane še 265. Radikali sami pa imajo 140 poslancev — torej imajo večino ne samo brez railiičevcev in klerikalcev in Davidovičevcev, ampak tudi brez nas! Tedaj pa se jim je nekaj zasvetilo v glavi, in sicer ne
Kakor vedno!
riti še več, da utrdi in okrepi Da-
One«ne vesti«
Belokranjci pa naj uvidijo, kako postopajo ž njimi gotovi gospodje. Najprej so jih nalagali in nafarbali,
majhna lešoerba, ampak cela t'abri-ka za lanipe. »Prokleti Pasic,« so i-eikli, »ta nas pa je!« Ko so to spoznali, so takoj zapeli telefoni po 'državi in vsem demokratskim listom je 'bilo nairočetnio, naj pišejo, da stvar z radicevisikiim mandati še ni koinč-noveljavno rešena. Tako je treba razumeti vsebino nedeljskega uvodnika v »Jutru«, iki pravi, da po zakonu bi pač morali biti razveljavljeni vsi radicevski mandati, da pa zahteva »iinteres državne politike«, da se me uničijo vsi, keir so radiičev-ski mandati končno le »mandati hrvaškega naroda«! — Takrat pa, ko so proglašali obznaino, ni bilo nič »državnih interesov«, ampak šele sedaj so se pokazali kakor gobe čez noč, ko ne gre v resnici več le za »državne interese«, ampak v prvi vrsti 'tudi za interese demokratske stranke same! Navadno pa je zvo-jnenje po toči zastonj in boljše je biti: previden poprej kakor pozneje ali pa celo prepozno!
Položaj v parlamentu. Položaj v parlamentu je neizpremenjen. Daj-stvo je, da imata Pašie in Pribiče-Viic večino, opozicijonalne stranke so pa v manjšini. Na tem dejstvu se ne da prav nič izpreminjati. Izpre-meni se lahko samo razmerje med vlado in opozicijo, ki ostane lahko zelo napeto ali pa se nekoliko ublaži. Ce se bo medsebojno razmerje med vlado in opozicijo kaj ublažilo, bo vladna večina mogoče upoštevala in tudi izpolnila kakšno skromno opozicijonalno željo, če pa bo ostalo razmerje napeto ali pa če bi opozicija parlament tudi zapustila, bo vladal 'Bašič pač po svoje brez opozicije. Da bi pa dal Pašič vajeti iz irok, na to ni misliti. Tega ne bo napravil niti v slučaju, če opozicija popolnoma kapitulira pred njim. N' tem slučaju se že celo ne bo umaknil, ampak bo še trdnejše sedel na svojem stolčku. Iz česar sledi, da bo
Paši6 še dolgo os, okoli katere se bo sukala naša politika. Slovencem v takih razmerah preostajata le dve poti. Ena pot sili Slovence pred Pašičem na kolena, druga pot pa je bolj dolga in trnjeva, to je pot čakanja in upanja na boljše čase. Slovenci si bomo izbrali prvo pot, ker smo vzgojeni v politiki drobtin in ,smo »gor irastli« v nauku: »Fant, .le pridno ubogaj, pa ti bodo dali dobro službo1, da boš jedel vsak dan meso in bel kruh.« L. 1918. smo imeli pa v rokah nož in hlebec, pa ga nismo znali načeti.
Umrl je pretekli teden angleški državnik lord Curzon (reci: Kerzn). Njegova politika je bila vedno strogo kapitalistična in protiruska in pirotislovanska. Lord Curzon je bil tudi ustanovitelj in duša »protibolj-ševišikega 'bloka«, ki ga sedaj snujejo angleški lordi ne toliko .proti 'boljševizmu, ampak proti Rusiji, ker se boje za svoje gospods-tvo nad bogastvom Indije.
Vojna med belim plemenom in Azijci. V angleškem parlamentu so razpravljali pretekli teden vojni proračun. Vojni minister je povedal, da 'bodo Angleži utrdili veliko azijsko pristanišče Singapur, kar ho veljalo 11 miljonov funtov šteirlin-gov. Pri tej priložnosti je pa bivši angleški ministrski predsednik Mac Domald povedal, da danes ves svet •v Aziji že javno govori o bodoči vojni med »'belim in irmeniim plemenom«. Izrek »vojna med belim in rmeniim plemenom« pa je samo izgovor angleških velekapitalistov •in lordov, e kateri bi radi zakrili pravo ime bodoče vojne, ki bo vojna Anglije proti slovanski Rusiji in vojna za osvoboditev zatiranih azijskih narodov izpod angleškega jarma.
Ako potrebujete v Vašem gospodinjstvu šivalni stroj, Vam priporočamo, da se tozadevno obrnete
edino le na tvrdko Ludovjk Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
, Tu boste dobili stroj s katerim bo-
ste zanesljivo zadovoljni in ta tvrdka Vam jamči za stroj 15 let. Berite oglas v današnji številki.
Gospodarstvo.
Dinar pada. Na mednarodna h borzah, zlasti v Čutilni, je začel dinar zadnje dni padati. \ soboto je veljalo 100 dinarjev v Švici le še 8 frankov, prej pa 8 in pol franka. Nekateri listi poročajo, da se je naše finančno ministrstvo oziroma Narodna banka poskušala padcu dinarja vpirati, pa hrez 'uspeha. Drugi zopet pravijo, da je finančni minister sam delal na to, da dinar nekoliko pade, da omogoči izvoznikom zopet zaslužek, zlasti lesnim trgovcem. Verjetno pa ni ne eno ne dirugo. Vzrok bo že kje drugje, toda to povedati nam brani paragraf.
Bilančna seja načelstva Ljubljanske posojilnice. V pondeljek, l(j. t. m. se je vršila bilančna seja načelstva Ljubljanske posojilnice, na kateri se je ugotovilo, da je dosegla posojilnica z ozirom na kratko dobo svojega poslovanja to je od 7. julija do konca lanskega leta, jako lepe uspehe. Bilančni zaključek z dne 31. decembra J. 1. izkazuje prejemkov Din 3,946.234.6(3, izdatkov Din 3,833.324.78; skupnega prometa Din 7,779.559.44, kar je za začetek in kratko dobo 6-meseč-nega poslovanja jako lepo. Vlog na hranilne knjižice je bilo Din 1 milijon, 680.719.95, vlog na tekoči 'račun je bilo Din 1,034.947.19; vlog skupaj Din 2,715.667.14. Izplačalo se je vlog na hranilne knjižice Din 410.501, na. tekoči račun Din 924.691.19; skupaj Din 1,335.192.19. Bilančni zaključek izkazuje kljub velikim začetnim stroškom Din 6.901.28 čistega dobička. Upravni svet je dovoljeval le kratkodobine kredite trgovcem, obrtnikom in
uradnikom, predvsem pa trgovske kredite in posebno pazil, da je bil zavod vedno likviden, s čemer sd je pridobil med občinstvom zaupanje. Posojilnica je imela vedno po 3 do 400.000 Din likvidne gotovine. Občni zbor Ljubljanske posojilnice se vrši dne44. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne v poslovnih prostorih.
Splošna stavbna družba, d. d. v Mariboru. — To družbo zadnje čase silno napada »Orjnina«. Napada pa le posamezne njene vodnike zato, ker so Nemci. To pa je udarec v vodo. Res je, da imajo prvo 'besedo pri tej delniški družbi avstrijski 'državljani. Res pa je tudi, da so ti ljudje z lepimi obljubami speljali na 'Svoj mlin mnogo miljonov slovenskega denarja! Pri tej družbi so udeležene skoro vse ljubljanske banke z horendnimi svotami. V teh bankah pa je naložen tudi kmečki denar, in pa zadružni. Poleg tega •se nahaja precejšnje število delnic te družbe v rokah malih ljudi, ki so tisti denar težko prihranili in .kupili delnice te družbue v inadi, da so svoje .prihranke dobro naložili. Ta družba pa niti lastnih svojih delnic ne kupuje, niti jih ne obrestuje. Očitno je, da tukaj ni nekaj v redu. Tu naj prime »Orjuna«! Tisti upravni odbor je treba strogo prijeti im to še ob pravem času. Sedanjemu stanju in vodstvu te skrivnostne d. d. je treba napraviti korenit konec.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Brošura
,,Jugosloveni, Slovani in
ki
Jugoslovani"
je najboljši politično-kul-
turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 4 Din.
Unnim • Dunalski in Liub' nUPllIi. Ijanski Zvon, Kres,
Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in
vse druge knjige
k HINKO SEVAR A
y antikvariat knjigarna "
Ljubljana, Stari trg 34
Novo!
Novo!
Najgeije zanimanje
JT'vlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu^!
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosilci sistema ,,SEIDEL"
ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju
■ til	,	»In Ing. VlUtor Accelo In druo,
Jakob Acceto, Ljubljana, Tabor štev. 2. ^Stopnjice - Seidel - ograje ^
15 letno jamstvo
najpopolnejši Stoewer šivalni stroj s pogrez-ljivim transporterjem (grabljice). Z enostavnim premikom je stroj pripravljen za stepanje, vezenje ali šivanje.
LuiM Barago, Liniiljana
Šelenburgova ul. 6,1. nadstr.
Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5'— se dobi najboljši Kellerjev roman
Za Din 15— najlspši roman srbskega pisatelja i\ušiča
V G
Naroči si kot Slovenec revijo
,Novi Zapiski1
letnik 1922 kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 6 Din.
ir
in za Din 14’— se dobi knjiga
ki opisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske in razsula Avstrije — v tiskarni
1. Blasnifta naslsd. v Ljubljani,
Breg št. 12.
Denar je poslati naprej.
Pozor, krojač, šiailja, neSinilja
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiS na željo ekspresno po pošti v KUO.INI SOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače Šivilje in ne-31 vlije.
Ure
Zlatnina
optlK
LJUBLJANA
Ščlpalcl Očala
Svilene Mobuhe
okražene od 200-
Din naprej v raznih barvah prodaja Minka Horvat, moclistlta, Ljubljana, Stari trg: ».
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise
.Posredovalec1
Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Soba z% pisarno se Išče. — Ponudbe na našo upravo.
Nabiralci oglasov za naš
list se sprejmejo. Zaslužek dober. Oglasiti se je v upravi Breg štev. 12.
:mii:
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon št. 9.
Mestni trg štev. ©.
Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po	O	O	I
8 |o
Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru.
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja ni kak ih stroškov.
F*osojil« daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti.
sim i:—:i=r
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
Ustanovljeno 1898
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Aleksandrova cesta 5
Telefon št. 367
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakga odbitka.
Komisijsko trgovino In trgovsko agenturo
obavlja
»Posredovalec**
Ljublga na,
Sv. Petra cesta, Ste*. 23.