Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497.12 Ilirska Bistrica) \ 0 BANKA KOPER AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group 2001756,249 Mviocemer Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Te!.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si C0BISS s Ilirska Bistrica Letnik XIX, št.: 249 junij 2011 Cena 1,80 € TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251IL. BISTRICA-TRNOVO as Vizita letos v petek na Plaču... ...inv soboto na Dolnjem Zemonu Letos sta bili na llirskobi-striškem kar dve prireditvi posvečeni Viziti. Bistriška občina je ob občinskem prazniku že v petek, 3. junija pripravila predstavitev »Vizite« na Plaču, praznovanje pa zaokrožila s proslavo v Domu na Vidmu, kjer je slavnostni govornik, bistriški župan Emil Rojc orisal občinske projekte. Naslednji dan je Kulturno društvo Grad Dolnji Zemon skupaj z vaščani in fanti letnika 1993 pripravilo prireditev Vizita tudi na Zemonu, z bogatim kulturnim programom. Z domačim KD Grad so ga sooblikovali še KETŠD A. Mihelčič iz Harij, ljudski pevci Zemonski fantje, harmonikar Matej Ujčič, harmonikar Martin Rojc se je predstavil s pevko Hano Fatur, Prešernovo Zdravljico pa je recitirala Petra Sušanj. Ker je bila Vizita vedno tesno povezana z vojsko in ker je bila prireditev posvečena tudi 20. letnici samostojne Slovenije, je nastopil tudi Vojaški pevski zbor iz Ilirske Bistrice. STRAN 2 ZGODOVINSKI DVOJNI USPEH, NK ILIRSKA BISTRICA ZMAGOVALEC POKALA IN LIGE Opozicija na novinarski konferenci županu očitala številne nepravilnosti V Občini Ilirska Bistrica in občinskem svetu pod vodstvom župana Emila Rojca naj bi bilo, sodeč po izjavah na novinarski konferenci, stanje nevzdržno. Pritiski na svetnike, onemogočanje dela s prevzemanjem njihovih pristojnosti, izguba evropskih sredstev, zavlačevanje s sklicevanjem sej, nepodelitev letošnjih občinskih nagrad in še marsikaj drugega je privedlo do sklica novinarske konference 2. junija s strani svetnikov list in strank bistriške opozicije. STRAN 3 Žarnic o avtocesti do Jelša n STr Minister Roko Intervju: Miro Simčič Izšla je knjiga Mira Simčiča »Svetozar Borojevič - med slavo in ponižanjem«. Razen besedila o življenju in delu znanega vojskovodje iz prve svetovne vojne knjiga vsebuje tudi zasebno Borojevičevo korespondenco, dokumente in Borojevičeve spomine »O vojni proti Italiji« ter blizu 200 fotografij doslej neznanih slovenski javnosti. To je Simčičeva enajsta knjiga, za katero pravi, da je to bil doslej njegov najbolj zahteven projekt, na katerem je delal preko 15 let. STRAN 19 Da zgodovina piše romane, se je pokazalo tudi tokrat, ko je talentirana, šolana in borbena generacija članske ekipe NK Ilirska Bistrica, v tekmovanju Enotne Primorske nogometne lige, prvič v svoji 86. letni zgodovini, osvojila dvojno krono. Za 86 rojstni dan je tako že v tretje osvojen pokal MNZ Koper, in po 16-tih letih suše osvojeno tudi prvo mesto v ligi in s tem omogočen prehod v elitno družbo 3. slovenske lige. Izšla je monografija Občine Ilirska Bistrica Monografija je obsežna, saj je na 352 straneh predstavljena Ilirska Bistrica v 13 sklopih, vsebuje pa več kot 570 fotografij. Vsebino je prispevalo kar 60 avtorjev, v celoto pa jo je združil urednik Ivan Simčič, sicer kustos v bistriški enoti Pokrajinskega muzeja Koper. STRAN 4 Kako smo glasovali na trojnem referendumu? stran s Smo vsi prevaranti? stran 24 NA RLACU w ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 OBČINSKI PRAZNIK Praznik počastili z Vizito in proslavo Primož Rojc •••• Q istriška občina je ob ob-Dčinskem prazniku pripravila Vizito in proslavo. V spomin na tragične dogodke opozarja spomenik pod Ki-lovčami, postavljen leta 1967. Ob spomenik so predstavniki občine, občinskega sveta in bistriške zveze borcev položili spominski venec, po tradiciji pa je Moški pevski zbor Dragotin Kette zapel v spomin in čast žrtev. Ob 17. uri so na Plaču obudili star etnološki običaj Vizita. V skromnem programu je nastopil Pihalni orkester Ilirska Bistrica, obiskovalce pa je pozdravil župan Občine se predstavili še džipi iz Novokračin, uprava zaokrožila s proslavo v Ilirska Bistrica Emil Rojc. Predstavil okrašeni z rožami. Županje obema Domu na Vidmu, kjer je slavnostni seje lep naborniški voz in vizitanti skupinama podelil pršut ter jih na- govornik, bistriški župan Emil Rojc iz Topolca v spremljavi harmonika- govoril. orisal občinske projekte. V govoru šev in vojaške kuhinje. Za njimi so Praznovanje pa je občinska je dejal, da občina načrtuje razgr- Praznik Občine Ilirska Bistrica praznujemo v spomin na tragične dogodke 4. junija leta 1942, ko so fašisti požgali sedem vasi. Tega dne je namreč patrulja brkinske čete napadla italijansko vojaško postojanko, ki je stražila železniški most pri Merečah. Istega dne so v popoldanskih urah vznak maščevanja fašisti pod Kilovčami ustrelili 28 talcev, več kot 450 prebivalcev pa izgnali v taborišča in zapore. Takrat so požgali tudi vasi Mereče, Podstenje, Podstenjšek, Ratečevo Brdo, Kilovče, Gornjo ter Spodnjo Bitnjo. Naslednji dan so na trgu v Ilirski Bistrici ter sredi vasi Mala Bukovica obesili talce. Da bo občinski praznik na ta dan, so odločili v takratnem Ljudskem odboru mestne občine Ilirska Bistrica na svoji enajsti seji, kije potekala 1 6. marca 1954. nitev osnutka prostorskega načrta, da bo krožišče pri Spetiču narejeno v roku enega leta, konec leta bodo na razpolago prvi kvadratni metri v industrijski coni ter v stanovanjski coni v Kosezah. Prireditev so popestrili nastopi učencev in učiteljev bistriške glasbene šole in pesmi mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869. Kljub slovesnosti prireditve, pa je med obiskovalce zevala praznina praznika; podelitve občinskih priznanj namreč letos ni bilo, stoli v prvi in drugi vrsti pa so zaman čakali na predstavnike sosednjih občin, denimo župane Pivke, Postojne, Sežane, Hrpelje-Kozina ali Divače. Vizita na Dolnjem Zemonu N la dan občinskega praznika I Nje Kulturno društvo Grad Dolnji Zemon skupaj z vaščani in fanti letnika 1993 pripravilo prireditev Vizita, s katero so počastili običaj značilen za območje naše občine ter 4. junij, praznik Občine Ilirska Bistrica ter 20. letnico samostojne Slovenije. Letos sta bili na ilirskobistriškem kar dve prireditvi posvečeni Viziti, temu staremu in še vedno priljubljenemu običaju. Vizito na Zemonu je spremljal bogat kulturni pro- gram. Z domačim KD Grad so ga sooblikovali še KETŠD A. Mihelčič iz Harij, ljudski pevci Zemonski fantje, harmonikar Matej Ujčič, harmonikar Martin Rojc seje predstavil s pevko Hano Fatur, Prešernovo Zdravljico pa je recitirala Petra Sušanj. Ker je bila Vizita vedno tesno povezana z vojsko in ker je bila prireditev posvečena tudi 20. letnici samostojne Slovenije je nastopil tudi Vojaški pevski zbor iz Ilirske Bistrice. V zahvalo za dolgoletno delo na področju likovnega ustvarjanja in r ' ž čvip s y v GSM CENTER debi SOL Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 $ e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si > PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV > PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ LOT PLLUdtiLE -40t-\ PONEDBLM-PETEK 8"-12" h 15 -19" SOBOTA 8'- 12' r DZABEST PAKET - PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET Oil l:) MO lol lltMl Jgr 'SHfŠE US®®!®]!! I VEZAVA ZA GSM APARATE ------------------ SAMO 12 MESECEV MVI JM.''■> Z jiivgimv Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Glavni in odgovorni urednik: Bojan Oblak Tehnično urejanje in tisk: GA Commerce d.o.o., Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Naklada: 1.500 izvodov v Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@siol.com sport@e-sneznik.net oglasi@e-sneznik.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Maistrova ulica 2,6250 Ilirska Bistrica Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in lotogralije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347^^, kulture, za dolgoletno delovanje v Kulturnem društvu Grad, soustvarjanje zemonskih vizita nts ki h vozov in prireditev Vizita ter nenehno soustvarjanje kulturnega in drugega utripa na Dolnjem Zemonu so organizatorji izročili zahvalo Francu Dolganu, ki bi moral letos prejeti zlato občinsko priznanje. Prireditev pa je lahko bila organizirana le zaradi vizitantskega voza in vizitantov iz Dolnjega Zemona letnika 1993. Kar šest jih je bilo letos: Mitja, Matej, Martin, Blaž, Jernej in Marko. Za voz so izdela- Vizitantski voz in vizitanti iz Dolnjega Zemona na bistriškem Plaču li nekaj tisoč novih rož, Zemonski voz pa je bil letos edini z konjsko vprego. Po končani prireditvi so se odpravili proti Ilirski Bistrici na Na prireditvi je navdušil Vojaški pevski zbor iz Ilirske Bistrice plač, kjer so vizitanti skupaj z starši pripravili pogostitev, ki je potekala v izredno sproščenem in lahko bi rekli pravem vizitantskem duhu. V Gradu na Dolnjem Zemonu pa so medtem vaški kuharji pod taktirko Franeta Primca -Čebrona, pripravljali pasulj za celotno„po-sadko,,. Vizitanti in starši, ki so v celotni pokrili stroške nastale z vozom in pogostitvijo, so bili nadvsezadovolj-ni, prav tako pa tudi organizatorji, obiskovalci in Zemonci. Le tu pa tam se je kdo zamislil: »Da le ni to zadnja Vizita?«. Kdo ve. NOVINARSKA KONFERENCA Županu številni očitki in poziv k dialogu Problem vračila državi 330.000 evrov, ki jih je župan podedoval od svojega predhodnika, je bil znan že pred začetkom Rojčevega mandata, saj je tožba zapisana v primopredajnemu zapisniku stanja projektov in posameznih nalog v Občini Ilirska Bistrica, ki sta ga podpisala Anton Šenkinc in Emil Rojc ob prevzemu županovanja. V njem piše, da je državno pravobranilstvo vložilo tožbo zoper občino Ilirska Bistrica zaradi napake pri dodelitvi zneska v višini 367.000 evrov. Rojc je v svojih predvolilnih obljubah krajanom Podgrada med drugim obljubil izplačilo zneska v celoti. V zapisniku so navedene tudi zahteve omenjenih podjetij do dodatnih del pri investicijah v OŠ Jelšane, v Prešernovo ulico in parkirišče za občinsko stavbo. Navedeno je tudi, da zahteve s strani naročnika in nadzora niso priznane. Na podlagi navedenega sklicatelji konference zavračamo županove očitke o mešanju megle. V Občini Ilirska Bistrica in občinskem svetu pod vodstvom župana Emila Rojca naj bi bilo, sodeč po izjavah na novinarski konferenci, stanje nevzdržno. Pritiski na svetnike, onemogočanje dela s prevzemanjem njihovih pristojnosti, izguba evropskih sredstev, zavlačevanje s sklicevanjem sej, ne-podelitev letošnjih občinskih nagrad in še marsikaj drugega je privedlo do sklica novinarske konference 2. junija, s strani svetnikov list in strank bistriške opozicije. Grmada kršitev in nepravilnosti? Šest svetniških strank in list zastopanih v občinskem svetu (SDS, DeSUS, ZARES, Neodvisna lista -Skupaj naprej, Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti in Mladi forum Sajeta) je opozorilo na veliko nepravilnosti in napak, ki naj bi jih zagrešil župan Emil Rojc. Med drugim mu očitajo prekoračitev pooblastil pri samovoljnem krčenju investicije v Rozmanovo ulico, samovoljno spreminjanje idejnih zasnov pri prostorskih načrtih za Mašun, TOK, prostorske in prometne ureditve na Vidmu, adaptacije Doma na Vidmu brez da bi OS potrdil idejno zasnovo, samovoljno določitev cen za grad Prem,... Župan naj bi v sedmih mesecih vladanja tudi večkrat kršil zakon. Očitajo mu, da ni v proračun vključil denarja za sofinanciranje infrastrukture v KS Knežak zaradi uporabe poligona na Baču, daje razpisal investicijo v industrijsko cono brez sklepa OS, ter da je umikal in preprečeval točke dnevnega reda OS, kar ni v skladu s poslovnikom. Sklicatelji konference županu očitajo tudi veliko napak in neprimernih odločitev, nekatere izmed njih naj bi bile na meji zakonitosti. Najbolj mu zamerijo zmanjšanje evropskih sredstev v skupni višini 850.000 evrov (kanalizacija in čistilna naprava Podgrad, Knežak in Hrušica), pa tudi nerazumno zmanjševanje sredstev za dejavnosti in zavode, ki so pomembni za občino. Za nesprejemljivo so označili pomanjkanje stališč glede avtoceste, neuravnotežen proračun, ter da občina svojih interesov pri skupnih projektih z drugimi občinami ne zagovarja dovolj. Mnogo občanov naj bi bilo po trditvah sklicateljev v zadnjih nekaj mesecih priča pritiskom, ki naj bi se izvajali na organizacije, podjetja in društva, ker njihovi člani, lastniki ali predsedniki ne glasujejo tako kot želi župan, župan naj bi pogojeval sodelovanje Občine z nekaterimi društvi z odstopom njihovih pred- sednikov. Očitajo mu šikaniranje posameznikov, obstajala pa naj bi tudi neformalna črna lista izvajalcev občinskih investicij. Županu poziv k dialogu »Današnja novinarska konferenca je dala nedvoumen signal sedanjemu vodstvu občine, da z nadaljevanjem takšnega načina vodenja - s popolnim prevzemanjem pristojnosti občinskega sveta, s prekoračitvijo pooblastil - občina ne bo mogla nadaljevati« je dejal Zdravko Kirn, svetnik Neodvisne liste-Skupaj naprej in v nadaljevanju pripomnil »Upam, da bo župan doumel resnost situacije in pozval svetniške skupine k resnim pogovorom, da najdemo možnosti za presek krize, kije nastala v občini«. Svetniki so, kljub večini v občinskem svetu nemočni, saj župan ne razpisuje sej, s tem pa je delo občinskega sveta onemogočeno. Svetniki imajo po poslovniku o delu občinskega sveta možnost, da župana pozovejo k sklicu seje, če ja ta ne skliče v roku 15 dni, jo lahko skličejo sami. A morajo, kot je opozoril Anton Šenkinc,»svetniki vtem primeru sami pripraviti gradivo. Večina podatkov pa je na občinski upravi in so za nas nedostopni«. Županu so tudi večkrat ponudili programsko koalicijo namesto sedanje politične, kjer bi postavili na mizo predloge, a župan o predlogu noče niti slišati. Zato so opozicijski svetniki izjavili: »Zavračamo kakršno koli odgovornost za nastale razmere v občini. Zupan zavlačuje delo občinskega sveta, ne želi sodelovati z nami, čeprav mu ne želimo nič slabega«. Na vprašanje novinarjev, ali sklicatelji menijo, da je čas za predčasne volitve, je Kirn dejal, da je o tem še prezgodaj govoriti, »je pa to tudi neka skrajna možnost«. Župan: Mešanje megle Zupan Emil Rojc je na očitke odgovoril: »Kar moji 'prijatelji' imenujejo težave, niso težave, pač pa mešanje megle, da se ne bi pokazale prave težave, ki sem jih nasledil od svojega predhodnika«. Težave, ki jih je Rojc nasledil, naj bi bile zahteve države: »Država hoče nazaj preveč izplačanih 330.000 evrov za vračila vložkov v telefonijo, podoben znesek od vračil terjajo krajani, oglasilo se je podjetje Marc, ki občino toži za 224.000 evrov za neplačana dela, za katera v družbi trdijo, da jim jih je odobril prejšnji župan«. Zupan meni, da je za gonjo proti njemu kriva užaljenost občinskih svetnikov Jenka in Grbca, ker ju ni imenoval za podžupana. Na očitke o nesklicevanju sej občinskega sveta je odgovoril, da je minimalno število predpisano in da je v letošnjem letu kvota izpopolnjena, letošnjega rebalansa proračuna pa ne bo. Letos naj bi sklical še eno sejo, na njej pa naj bi že imel večino. Svetnika Rok Jenko in Dušan Grbec sta za Snežnik odločno zavrnila trditve župana Emila Rojca, da je za nasprotovanje njemu kriva njuna neizbira za podžupana. »Zavračamo kakršno koli odgovornost za nastale razmere v občini. Župan zavlačuje delo občinskega sveta, ne želi sodelovati z nami, čeprav mu ne želimo nič slabega.« AVTOCESTA m s-i l|lg|g|| Minister Žarnic odgovarja V zvezi s poslanskim vprašanjem poslanca Franca Bogoviča v zvezi z umeščanjem v prostor avtocestne povezave med avtocesto Al in mednarodnim mejnim prehodom Jelšane vam posredujemo naslednji odgo- siovoreko ijudsk« sironkn vor. Priprava državnega prostorskega načrta (DPN) za avtocesto (AC) na odseku Postojna /Divača - Jelšane se je pričela na podlagi pobude, ki jo je podal minister za promet dne 31.5. 2005. Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje (MOP SCPVO) je 15.11.2005 odločilo, da je za predvidene posege v prostor potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za prostor (MOP DP) je po proučitvi pobude organiziralo prvo prostorsko konferenco, kije potekala na MOP DP 18.4.2006. Na podlagi pobude in priporočil prostorske konference je minister sprejel program priprave, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 100/06, 29.9.2006. MOP DP je ob proučitvi pobude presodil, da je v pobudi opredeljene cilje izpolnjujejo različne scenariji prometnih koridorjev, ki lahko pomenijo na določenem delu tudi dograditev oz. rekonstrukcijo obstoječega omrežja, preusmeritev dela prometa na drugo infrastrukturo (železnica, morska avtocesta...), ali nove cestne povezave različnega ranga, ki jih ni mogoče neposredno primerjati v študiji variant. Iz grafičnega prikaza, priloženega k pobudi tudi ni bilo razvidno, ali gre za posamezne avtocestne povezave, ali pa tudi za kombinacijo dveh krakov avtoceste. MOP DP je predlagal izdelavo predhodne prometno - prostorsko - razvojne študije, ki bi bila podlaga za opredelitev koridorjev, v katerem je potrebno poiskati ustrezno prometno tehnične rešitve in jih nato primerjati v študiji variant. Tako sta bili v letu 2007 in 2008 izdelani predhodni študiji: - Prometno in prometno-ekonomsko vrednotenje različic AC odseka Postojna/Divača - Jelšane, PNZ, julij 2007, po recenziji: februar 2008. - Prostorsko razvojna različic AC odseka Postojna/Divača - Jelšane, PNZ, julij 2007, po recenziji: februar 2008. Obe študiji nista povsem razrešili določenih dilem. Problem, ki sta ga odprli obe študiji, in zaradi katerega ni bilo mogoče nadaljevati s postopkom priprave na podlagi teh študij, je ta, da sta v zaključku kontradiktorni ter da se izkazuje v kombinaciji vseh vidikov kot najprimernejša tista različica, ki vključuje dya enakovredna kraka v smereh Divače in Postojne. Ob predpostavki, da naj bo skladno s cilju strateških in mednarodnih dokumentov zgrajena avtocestna povezava v Jadransko - Jonskem koridorju, bi to pomenilo dva avtocestna kraka, pri čemer niti en ni ekonomsko upravičen. Prav tako s prometnega vidika nova AC povezava niti ni potrebna, zato bi bil dodaten doprinos trase k razvoju območje odločilen, vendar je smer proti Divači, ki bi bistveno doprinesla k razvoju območja, s prometno ekonomskega vidika manj primerna. Zaradi ekonomske neupravičenosti nove AC povezave in zaradi pojasnila da za obravnavano AC povezavo še niso zagotovljena sredstva oz. znana finančna konstrukcija izgradnje, je bilo ocenjeno, da ni primerno prehitevati z odločitvami in da je potrebno problematiko resnično skrbno proučiti. Zaradi zgoraj navedenih problemov je MOP DP presodil, da bi do izhoda iz pat pozicije lahko doprinesla kvalitetno izdelana študija variant, ki bi v detajle obravnaval vse posamezne vidike in jih ustrezno ovrednotila. Po izkušnjah z dosedanjo metodologijo priprave študije variant v praksi ni bilo mogoče natančno prikazati razlik med posameznimi variantami, obstajala je velika verjetnost, da skladno z osvojenim sistemom razvrščanja z ocenami »primerno«, »manjprimerno«, »neprimerno« zgoraj navedene dileme ne bi bilo mogoče razrešiti. Zato je MOP DP naročil študijo Priprava strokovnih osnov za oblikovanje metodologije vrednotenja in v nadaljevanju pripravil predlog prenova metodologije vrednotenja variant, ki je vključeval tudi uskladitev s predpisi s področja priprave investicijske dokumentacije. Sočasno je MOP DP pripravil tudi načrt vključevanja javnosti v postopke priprave v skladu z načeli Arhuške konvencije. Tako prenova metodologije kot vključevanje javnosti je bilo vgrajeno v postopek priprave DPN, ki ga je opredelil nov Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP; Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.), ki je bil pripravljen in sprejet v letu 2010. Ta zakon določa tudi, kako potekajo postopki priprave DPN, v katerih so bili določeni koraki že opravljeni.Tako do sedaj opravljeno delo predstavlja fazo, ki mora biti skladno z ZUPUDPP opravljena že pred pobudo. Zato je Ministrstvo za promet (MzP) pripravilo dopolnitev pobude, katere sestavni del je tudi DIIR MOP DP formalno še ni prejelo celotne pobude, je pa bilo gradivo v tem času usklajevano, in ga bo MOP DP takoj, ko ga tudi formalno prejme, posredoval v pridobitev smernic nosilcem urejanja prostora (NUP). V času pridobitve smernic NUP bodo organizirani tudi posveti v lokalni skupnosti. Na posvetih bodo pridobljene tudi usmeritve javnosti oz. predlogi za optimizacijo variant. Ko bodo pridobljene smernice NUP in usmeritve javnosti, bodo variante primerjane v študiji variant (ŠV/PIZ). Predlog najustreznejše variante, ki bo predlagan v ŠV, bo javno razgrnjen, po seznanitvi javnosti pa predlog najustreznejše variante potrdi tudi Vlada RS. Za predlagano varianto se v nadaljevanju izdelajo podrobnejše strokovne podlage, ki so podlaga za pripravo DPN. S predlogom DPN bo ponovno seznanjena javnost, k predlogu bodo poleg pripomb in predlogov javnosti pridobljena tudi mnenja NUP. Po pridobitvi mnenj bodo rešitve, načrtovane z DPN, po potrebi še usklajene, usklajen predlog DPN pa bo nato predlagan Vladi RS v sprejem. Vlada sprejme DPN z uredbo. , _ , 4 dr. Roko Žarnic, za objavo pripravil Tonjo Janežič •••• NA KRATKO Monografija Ilirske Bistrice Dan pred občinskim praznikom je Občina Ilirska Bistrica izdala MONOGRAFIJO ILIRSKE BISTRICE. Uredniku monografije smo zastavili nekaj vprašanj vezanih na delo in vsebino monografije. Ker do zaključka redakcije današnje številke nismo še dobili odgovore, vam jih bomo intervju predstavili v naslednji številki. Snežnik bo o obsežni monografiji predstavil recenzijo v oktobrski številki. Recenzijo bomo opremili tudi z vašimi mnenji. Do 15. septembra zbiramo vaše pohvale in komentarje, ki nam jih pošljite na naslov Snežnik, Bazoviška cesta 40, 6250 ILIRSKA BISTRICA, ali na mail: sneznik@siol.com Diplomirali so JAN ŠUŠTAR je diplomiral 31. marca 2011. Študiral je elektrotehniko, smer telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Naslov njegovega diplomskega dela je »Načrtovanje interakcije upravljanja z gtestami in drugimi modalnostmi na multim4edijskih napravah«. DEJAN BATISTA je študiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Njegovo diplomsko delo ima naslov »Smotrnost uporabe orodnega jekla TOOLOX« in 20. aprila 2011 dobil naziv diplomirani inženir strojništva. Bralce obveščamo, da so diplomska dela na ogled v Knjižnici Makse Samsa. (M. Primc) Izšla je monografija Občine Ilirska Bistrica Primož Rojc •••• Monografija je obsežna, saj je na 352 straneh predstavljena Ilirska Bistrica v 13 sklopih, vsebuje pa več kot 570 fotografij. Vsebino je prispevalo kar 60 avtorjev, v celoto pa jo je združil urednik Ivan Simčič, sicer kustos v bistriški enoti Pokrajinskega muzeja Koper. Monografija je nastajala tri leta pod taktirko uredniškega odbora, ki so ga sestavljali Vladimir Čeligoj, Damjana hira bar, Ivan Simčič, Tomo Šajn, Anton Šenkinc, Igor Štern berg er, Tatjana Urbančič, Rafko Valenčič in Romeo Volk. Razdeljena je na trinajst poglavij, ki bralca popeljejo skozi naravne lepote, ki jih ima občina in skozi kulturno - zgodovinsko preteklost. V prvem poglavju je opisana pokrajina, v drugem življenje na bistriškem v preteklosti, od prazgodovine do srednjega veka, časa gradov, opisana pa je tudi cerkvena ureditev skozi stoletja. V tretjem poglavju z naslovom Narodno in kulturno prebujanje so predstavljeni začetki društvene dejavnosti na bistriškem, čitalnica, samostan, šolstvo, Sokolstvo in Orlovstvo. Gospodarski razvoj je opisan v četrtem poglavju, razdeljenem na podpoglavja Gospodarstvo do 18. stoletja, Mlini na reki Bistrici, Čebelarstvo in Premogovništvo. Peto poglavje opisuje prometne žile, šesto pa življenje v Bistrici na prelomu stoletja, kjer je To jc bil najtežji čas v povojnem obdobju, ko so je pod vojaško upravo začelo vzpostavljati malno življenje, in sicer v okviru ega družbenega sistema, kar je pomenilo o spremembo na vseh področjih; no pii so tekle diplomatske aktivnosti održavr • —!~ 1-1----.....'• ‘ za novo državno mejo, ki so zahtevale tudi sodelovanje prebivalstva. To je tudi čas, ko so obnovili slovenske šole in kulturna društva, ukinjena pod fašistično Italijo; ko se jv s procesom razlastitve postopoma začela uveljavljati državna lastnina; pa tudi čas začetka novega izseljevanja prebivalcev, zaradi različnih razlogov, z dokumenti ali brez njih. opisano takratno gospodarstvo in prva svetovna vojna na Bistriškem. Pomembna poglavja v monografiji so tudi Med Avstro - Ogrsko in Jugoslavijo, V Jugoslaviji in poglavje posvečeno dogodkom v samostojni Sloveniji. Sedanji utrip življenja v občini je orisan v zadnjih štirih poglavjih, to so Sedanji utrip življenja v Ilirski Bistrici, Bistriške zanimivosti in posebnosti, Občinski grb, župani in znane osebnosti in Naselja v Občini Ilirska Bistrica. Knjiga je bila predstavljena 2. junija v Domu na Vidmu. Ličen in bogat izdelek, ki ga spremljajo tudi povzetki v tujih jezikih, bo odslej tudi primerno protokolarno darilo, služilo pa bo tudi kot predstavitvena literatura kraja in kot pisni vir bistriške preteklosti. Konec vojne jc prinesel ljudem veselje, ker sc je končala morija, zmagoslavje zaradi zmage nad iuci-ftC 1 Projekt PRIMORCI BEREMO slovenske avtorje že peto leto Primorska akcija, katere pobudnica je bila Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, poteka že od leta 2007 in z vsakim letom se širi krog zagovornikov branja leposlovja slovenskih avtorjev. S tem načinom strokovni delavci knjižnic in bralci spoznavajo slovensko književnost tudi izven šolskih načrtov in se uspešno zoperstavljajo predsodkom in stereotipom o neberljivosti književnosti slovenskih pesnikov in pisateljev. Prvotnim štirim knjižnicam (Tolmin, Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica) se je postopoma pridružilo še sedem knjižnic (Izola, Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Piran,Trst in Gorica). Knjižnica Makse Samsa sodeluje že tretje leto. Gre za najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi v Sloveniji, ki se za bralce začenja 9. junija, ob domnevnem rojstnem dnevu Primoža Trubarja, in zaključi 3. decembra, ob Prešernovi obletnici rojstva in dnevu odprtih vrat kulture, ki ga navedene knjižnice zaključijo z literarnim večerom, kamor povabijo najbolj branega književnika, ter s podelitvijo priznanj in knjižnih darov. Ključnega pomena za navduševanje bralcev so knjižničarji, ki radi berejo kakovostne vsebine in z branjem spoznavajo slovenske avtorje. Z letošnjega seznama lahko člani knjižnice, starejši od petnajst let, izbirajo med petdesetimi proznimi deli in dvanajstimi pesniškimi zbirkami. Sodelujejo lahko v navedenih knjižnicah, njihovih enotah in potujočih knjižnicah. Do 20. novembra, dneva slovenskih splošnih knjižnic, morajo prebrati najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko ter oddati bralno znamenje z osnovnimi podatki o knjigi in bralcu. Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete v tem skupnem bralnem potovanju. V letu 2010 smo bili veseli vašega sodelovanja in upamo, da se nam boste v letošnjem letu pridružili v še večjem številu. Primorci, berimo! Knjižnica Makse Samsa INTERVJU - MIRO SIMČIČ Svetozar Borojevič - med slavo in ponižanjem, nova knjiga Mira Simčiča Tisti, ki je polomil krila italijanski iredenti mag. Milena Urh... Izšla je knjiga Mira Simčiča »Svetozar Borojevič - med slavo in ponižanjem«. To je prva biografija Svetozarja Borojeviča v slovenskem jeziku. Gre za zajetno knjigo s 416 strani večjega formata. Razen besedila o življenju in delu znanega vojskovodje iz prve svetovne vojne knjiga vsebuje tudi zasebno Borojevičevo korespondenco, dokumente in Bo-rojevičeve spomine »O vojni proti Italiji« ter blizu 200 fotografij doslej neznanih slovenski javnosti. To je Simčičeva enajsta knjiga, za katero pravi, da je to bil doslej njegov najbolj zahteven projekt, na katerem je delal preko 15 let. Kako, da se Borojeviča doslej ni nihče lotil? Po prvi svetovni vojni so mnoge osebnosti, režimi, cesarstva, države končali na »smetišču zgodovine«, nastale pa so nove države, nove veličine, nove interpretacije preteklosti, novi miti. Karadordevičeva in Titova Jugoslavija so na nek način prevzeli antantno resnico o prvi svetovni vojni. Austro-Ogrska naj bi bila ječa narodov, Srbija osvoboditelj, soluna-ši edini zveličavni junaki tistega časa. Tudi po drugi svetovni vojni knjige o Soški fronti niso bile zaželene, redka dela o Soški fronti so čakala leta in leta na objavo. Prva svetovna vojna je tako ostala nekakšna siva lisa v slovenskem kolektivnem spominu. S kolegi s fakultete sem že v sedemdesetih letih raziskoval Posočje, to smo delali dokaj nerodno in nepripravljeno, tam smo spoznali kaverne in strelske jarke iz časa prve svetovne vojne. Tedanje oblasti so ignorirale Soško fronto, toda bila je preveč vtisnjena v kolektivni spomin Slovencev. Tako je bilo tudi v moji družini. Prvič sem za Borojeviča, za Galicijo, Kobarid, za Sočo in Piavo slišal od svojega nonota Jožefa Pirjevca - Joštovega iz Dan pri Sežani. Bil je avstro-ogrski vojak iz 87. tržaškega slovenskega polka. Bil sem njegov najstarejši vnuk. Skupaj sva pasla krave na gmajni pri Ilovci, v nedeljo me je s seboj peljal k maši v Sežano. Bil se obseden s prvo svetovno vojno. Za njega so bili boji v Galiciji, spopadi okrog Lwowa največja življenjska travma. Tam je zgubil večino prijateljev. Knjigo sem posvetil njemu. Pozneje v šoli nisem nič slišal o Galiciji, Borojeviču, SočL.Tako je bilo v osnovni in v srednji šoli. Danes je na srečo drugače. Danes vsak slovenski učenec vsaj enkrat v času šolanja obišče muzej v Kobaridu, pa tudi učbeniki nudijo vsaj osnovno informacijo o teh dogodkih. Torej je socialistični vzgojni sistem odgovoren za »sive lise« v našem kolektivnem zgodovinskem spominu? Nekoč bi skorajda prisegel, da je temu tako. Toda, ko se malo globlje zakoplješ v zgodovinsko literaturo različnih držav, vidiš da povsod bolehajo za mitomanijo in megalomanijo, povsod je prisotna težnja po iskanju neke stare slave, narodovih zlatih časih, včasih pa zavlada kolektivna amnezija za neprijetne dogodke. Avstrijci na primer želijo ostati prikazani kot ena od dežel, ki so nastale po razpadu dvojne monarhije in ne želijo ostati v spominu kot dežela, ki je sprožila prvo domino prve svetovne vojne. Ne želijo tudi vedeti za svojo vlogo v drugi svetovni vojni. Bili naj bi prva Hitlerjeva žrtev, toda ignorirajo dejstvo, da so Hitlerju dali 220 generalov. Italijani so na prvi svetovni vojni zgradili svoje osnovne narodne mite: zgodbo o Caporettu (Kobaridu) kot simbolu nacionalne katastrofe; zgodbo o »pohabljeni zmagi«, za svoje žrtve v prvi svetovni vojni, naj bi dobili premalo, pa še to jim je odvzel hudobni Tito; zgodbo o veličastni zmagi pri preboju pri Vitto-riu Venetu itd. Pri Balkancih je problem, kot pravi Marija Todorovna, ameriška zgodovinarka bolgarskega rodu, da so sposobni sproducirati veliko več zgodovine, kot sojo sposobni požreti. Gre tudi za kolektivne frustracije in komplekse. Tako Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges v svoji knjigi o Jugoslaviji za Hrvate pravi, da imajo preveč kompleksov, za Srbe pa, da jih imajo premalo glede na svoja početja v preteklem stoletju. Zakaj naj bi bil Borojevič pomemben za Slovence? Kdo je bil Borojevič v resnici? Borojevič je bil rojen v Vojni Krajini, v vasi Umetič, otroštvo je preživel v Mečenčanih, to so kraji iz okolice Hrvatske Kostajnice. Ni še imel devet let, ko je odšel v vojaško šolo v Sremsko Kamenico. Te šole so bile kombinacija zelo stroge vojašnice in samostana, že kot otrokom, so svojim gojencem izpirale možgane. Čeprav je obvladal hrvaščino, Borojevič je s svojimi prijatelji komuniciral v nemščini, pisal je zelo lepo gotico, edino nemščino, ki je bila v vojski dvojne monarhije uradni jezik, je temeljito obvladoval. Oče Adam Borojevič in njegova mati Stana Koverbašič sta bila pravoslavca. Njegov oče je postavil v Mečenčanih veliko pravoslavno cerkev, ki stoji še danes. Toda Srbi Svetozarja Borojeviča globoko prezirajo, Hrvati pa bi ga hoteli videti kot »pravoslavnega Hrvata«, kar je nesmisel. Na 150-letnico njegovega rojstva, 13. decembra sem z dvema prijateljema iz Ljubljane obiskal Mečenčane, da bi v cerkvi njegovega očeta plačali parostas (pravoslavno mašo za-dušnico) za Svetozarja Borojeviča na njegovo obletnico rojstva. S tamkajšnjim pravoslavnim parohom sva se po mobitelu zmenila do podrobnosti. Morali smo iz Ljubljane prinesti lonček s kuhano pšenico z medom (pravoslavci jo zaužijejo med mašo namesto hostije). Sam sem poiskal lep lonček v Novi Gorici, torej nekaj s Soče za Uno, kjer je bil Borojevič doma. Toda, ko smo bili v Mečenčanih, so se pravoslavni duhovniki pričeli izmikati in prepirati. Na koncu smo se le dogovorili za mašo, saj smo zaradi tega prišli od daleč, toda ob dogovorjenem času duhovnikov ni bilo, na mobitel se več niso oglašali. Očitno »je od zgoraj« prišel ukaz, naj nas ignorirajo in se skrijejo pred nami. Zmrzovali smo na zimi in ledenem vetru pred zaprto cerkvijo pol ure, zatem pa smo z medeno pšenico nakrmili golobe pred cerkvijo. V šoli v Mečenčanih, ki stoji sto metrov stran od Borojevičeve domačije, je istega dne potekal mednarodni posvet o 150 letnici Borojevi-čevega rojstva. Tam sem se spoprijel z zagrebškim akademikom, ki me je sveto prepričeval, da je Borojevič »pravoslavni Hrvat«. Argumente je našel v dejstvu, da je njegova soproga Leontina von Ritter bila Avstrijka in da seje Borojevič z njo poročil po katoliškem obredu. Če je postal katolik je postal tudi Hrvat, meni akademik. Je Jacgueline Kennedy postala pravoslavka in Grkinja, ko se je z Onassisom poročila v pravoslavni cerkvi, ali je še naprej ostala Amerikanka, sem malo hudobno vprašal gospoda profesorja. Kakšen odnos imajo Slovenci do Borojeviča? Dejstvo, da kakšnih deset toponimov na Primorskem in Notranjskem vztrajno nosi Borojevičevo ime, priča, da je Borojevič, kljub vztrajni ignoranci vseh bivših oblasti, ostal zapisan v kolektivnem spominu Slovencev kot pozitivna osebnost. Za Primorce je bil simbol odpora Italijanom. V Rožni dolini pri Gorici je bila Borojevičeva fontana, pri Plaveh je Borojevičev graben, v Lokvicah je Borojevičev stol vklesan v skalo, v Postojni je Borojevičeva pot, ki vodi na Sovič itd. Ti nazivi so nastali spontano, nepriznani od oblasti, toda zadržali so se med ljudstvom. O Borojeviču sicer kroži veliko zgodb in mitov, toda o njem in o bojih na Soči je malo znanja in veliko lovskih zgodb. Pred leti sem madžarske prijatelje peljal v Lokvice na Krasu, tam je velika kaverna iz tistih časov. Mladenič, ki se nam se prijazno ponudil za vodiča, pa je pripovedoval take neumnosti, da me je v njegovem imenu bilo sram, toda moral sem biti tiho. Slovenci Borojeviča niso pozabili, o njem pa ne vedo skorajda nič. Borojevič je ostal neopevan in zamolčan vojskovodja. Ko sem pred leti predlagal Novogoričanom, da Borojeviču postavijo vsaj doprsni kip, mi je nek tamkajšnji veljak dejal, da imajo Slovenci veliko drugih pomembnežev, ki si zaslužijo spomenik pred Borojevičem. Na hrbtni strani ovitka knjige je nekaj citatov iz Borojevičevih pisem in iz vaše knjige, v katere se bodo verjetno mnogi obregnili. Vaš citat, da je Borojevič bil vojskovodja, ki je polomil krila italijanski iredenti, je mogoče pretiran? Za ta izraz sem se odločil po tehtnem premisleku in imam argumente za to trditev. Izraz, da je zlomil hrbtenico italijanskemu militarizmu, bi verjetno bil prehud, če nekomu zlomiš hrbtenico je torej paraliziran, italijanski militarizem pa je zelo živahno skakljal v času fašizma, pa tudi danes italijanska desnica prežeta z iredentizmom pridno skaklja. Kaj se je v resnici zgodilo pri Kobaridu oktobra 1917, ko je 14. armada v štirih dneh zlomila italijansko vojsko, ki je takrat štela 1,8 milijona vojakov? Res je, da je šlo za sijajno izpeljano vojaško akcijo, da so Nemci in Avstrijci tu dali v boj sto tisoč vojakov usposobljenih za boj v gorah, toda takrat je prišlo do generalnega štrajka med preprostimi italijanskimi vojaki in to je tudi pojasnilo zakaj je »čudež pri Kobaridu« tako uspel. Vojaki in italijansko ljudstvo je takrat prvič obrnilo hrbet italijanski militaristični desnici, drugič so to na isti način naredili leta 1943 pri Cirenaiki v Libiji. Niso hoteli umirati v nesmiselni vojni. V času prve in druge svetovne vojne je med preprostim ljudstvom v Italiji krožila krilatica: Per che, e per chi? Za koga in zakaj umirati v neki nesmiselni vojni. Danes italijanska iredenta ne predstavlja grožnjo, večina Italijanov želi živeti v miru. Zakaj mislite, da je Borojevič polomil krila italijanski iredenti? Italija je zelo ambiciozno krenila v vojno. General Gadoma je italijanski Parlament prepričal v lahko zmago. Vojna proti dvojni monarhiji naj bi bila končno dejanje italijanskega preproda, Risorgimenta, šlo naj bi za »sprehod na Dunaj«. Maja 1915 je dvojna monarhija v bojih proti Rusom in Srbom zgubila večino kadrovske vojske, bojevala se je na dveh frontah, in 24. maja 1915 so ji Italijani odprli še tretjo fronto. Borojevič je spopad na Soči sprejel v obupnih pogojih. Italijani so imeli nekajkratno premoč v vojaštvu, topovih, v letalstvu in oskrbi. Borojevič je bil tajni cesarski svetnik in njegov predlog je bil naj bi fronta proti Italiji potekala na Soči in ne na Savi, kot so predlagali nemški zavezniki. V primeru, da Borojevič ne bi uspel ustaviti Italijane na Soči, bi prebivalstvo Slovenije in večine Hrvaške bilo izseljeno, te dežele bi bile sežgana in uničena zemlja, po vojni bi se redki vrnili. Italijanske politične ambicije so bile strateški preboj v obdonavske dežele. Malo Slovencev bi se ob takšnem Založba Intelektualne storitve, Koper, je izdala knjigo Mira Simčič SVETOZAR BOROJEVIČ - MED SLAVO IN PONIŽANJEM, založba ima na zalogi še knjigi ŽENSKE V TITOVI SENCI ter 888 DNI NA SOŠKI FRONTI. Naročila na telefon 040/67 16 97, e:mail katarinasimcic@gmail.com. scenariju vrnilo domov, saj se ne bi imeli kam vrniti, Italijani pa so ovirali vrnitev »tujerodnih« beguncev. Ali ni zlom pri Kobaridu najpomembnejši udarec italijanskim ambicijah? Dolgotrajni spopadi na Soči so za italijansko vojsko pomenili hudo izčrpanje in moralni poraz, največjo ceno je plačalo preprosto ljudstvo. Italijani so lahkomiselno zamišljen sprehod na Dunaj plačali s 750.000 mrtvih, 1,1 milijona fizično in psihično pohabljenih vojakov, po vojni pa so italijanska sodišča sodila 1,1 milijonu italijanskih dezerterjev. Soška fronta je do skrajnih meja izčrpala italijansko vojsko, državo, njene finance in moralni kapital prebivalstva. Kobarid je bil le krepka klofuta pod katero seje sesula italijanska vojska, večina italijanske tragedije se je odigrala pred tem v soških bojih. Italijani so se seveda po propadu dvojne monarhije znašli v taboru zmagovalcev, militaristični eliti so znova zrasla krila, toda k zmagi antante so zelo malo prispevali. V vseh vojnah za združitev Italije (Risorgimento) med 1848 in 1871 je umrlo 7000 Italijanov. Vojna proti dvojni monarhiji naj bi bila zadnje dejanje Risorgimenta, ki naj bi združilo Italijane v eno državo. Samo na Škabrijelu, na griču nad Novo Gorico, ki bi težko zagotovil pašo za sto koz, je v 10. in 11. soški bitki poleti 1917 bilo ubitih 25.000 italijanskih vojakov, kakšnih 40.000 pa je bilo pohabljenih. Torej so na Škabrijelu Italijani v nekaj mesecih zgubili desetkrat več vojakov kot v dvajsetih letih vojn za združitev Italije. Zlom pri Kobaridu so omogočili uspehi Borojevičevih armad na Soči. Borojevič je zelo klavrno končal? Dobesedno je umrl v skrajni bedi in pomanjkanju. Vlak njegove armadne skupine je bil izropan konec oktobra 1918 v Kranju in tam je Borojevič ostal brez imetja vrednega 120.000 kron. Do svojih in ženinih prihrankov v bankah ni mogel, njegovega edinca Friedricha so novembra 1918 našli utopljenega v Dravi pri Mariboru. Jugoslavija mu ni dovolila vrnitev v rojstni kraj zaradi njegovih, baje, pučističnih ambicij. Jugoslavija in Avstrija mu nista hotela dati pokojnine. 23. maja 1920 je zlomljen in pozabljen umrl v Porečah ob Vrbskem jezeru. Borojevič je bil samo postranska žrtev tedanjih kaotičnih povojnih časov. Kot je sam dejal v svojih pismih, vedno je bil vojak in samo vojak, politika mu je bila odvratna in se z njo ni ukvarjal niti v času Avstro-Ogrske, niti po njenem razpadu. In ni bil edina žrtev tistega časa. ŠOLSKI ŠPORT Področni prvaki! Matevž Sakelšek •••• Nogometaši OŠ Dragotina Ketteja so področni prvaki v kategoriji mlajši dečki, kar je največji možen dosežek v tej kategoriji. Finalni turnirje potekal v ponedeljek 30.5.2011 na Vrhniki. Tekmovanja so se udeležile OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ notranjski odred Cerknica, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica ter OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki je bila tudi organizator turnirja. Najprej smo se pomerili z nogometaši iz Cerknice. Bili smo boljši nasprotnik, a tega nismo znali unovčiti, saj seje tekma kljub vodstvu z 2:0 in 3:2 končala z izidom 3:3. Sledila je tekma proti OŠ Borovnica, ki smo jo prepričljivo dobili z rezultatom 6:1. Ko je OŠ Cerknica odigrala vse tekme, je postalo jasno, da nam prvo mesto prinaša zmaga nad domačini. OŠ Vrhnika je na celem turnirju igrala zelo dober nogomet in bi z zmago zasedla drugo mesto. Tekmo so začeli odločno, a smo hitro z dvema zadetkoma dokazali, da smo boljši nasprotnik. Domačine smo premagali z rezultatom 6:0 in tako zasluženo osvojili prvo mesto. Fantje so med vsemi ekipami na turnirju prikazali najlepšo igro, prejeli najmanj zadetkov, dali naj- Tekmovali so: Patrik Možina, Jaka Malečkar, Boštjan Perkan, Andraž Furlan, Lulzim Berisha (stojijo), Jani Božič in Sebastjan Šprohar(čepita). več golov in imeli najboljšega strelca - Andraža Furlana. Še en dokaz, da imamo na Bistriškem odlične nogometaše. Rezultati tekem: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica : OŠ Ivana Cankarja Vrhnika 1 :1 OŠ D. Ketteja II. Bistrica : OŠ notranjski odred Cerknica 3 :3 OŠ notranjski odred Cerknica : OŠ Ivana Cankarja Vrhnika 4:1 OŠ D. Ketteja II. Bistrica : OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 6:1 OŠ notranjski odred Cerknica : OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 4:2 OŠ D. Ketteja II. Bistrica : OŠ Ivana Cankarja Vrhnika 6:0 Končni vrstni red: 7. OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica 2. OŠ notranjski odred Cerknica 3. OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 4. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika TENIS Dan bistriškega tenisa Tenis klub Ilirska Bistrica je v soboto 4. junija drugo leto zapored priredil na teniških igriščih pri OŠ A. Žnideršiča celodnevno prireditev, namenjeno popularizaciji tenisa v širšem okolju, tekmovalnemu srečanju in druženju vseh generacij, sedanjih, pa tudi nekdanjih članov kluba, staršev in ljubiteljev tenisa. Prireditev, ki se je pridružila praznovanjem ob občinskemu prazniku, se je odvijala v prijetnem dnevu, udeležilo pa se jo je okrog 100 udeležencev. Na njej smo izmenjali tudi mnenja o ciljih in nalogah, ki nas čakajo v tem letu. Ena najpomembnejših je nedvomno ureditev klubskih prostorov, ki jih klub za normalno in urejeno delo nujno potrebuje. S svojim obiskom nas je počastil tudi župan občine g. Emil Rojc, ki je prireditvi s tem dal še posebno obeležje. Za tekmovalne dosežke je čestital najmlajšim članom. Predstavniki kluba pa smo ga seznanili tudi z najbolj perečimi problemi, s katerimi se klub pri svojem delu srečuje, kot sta neurejen status teniških igrišč in ureditev klubskih prostorov. V sklopu prireditve pa smo obeležili tudi 20 - letnico izgradnje teniških igrišč, ki jih je v letu 1991 tik pred osamosvojitveno vojno v so-investitorstvu (nekakšnem zasebno javnem partnerstvu) postavil Tenis center oz. Radoš Gregorčič. Za igralno površino je bila položena umetna trava, ki je bila za tiste čase dokajšnja novost, prilagojena našim podnebnim razmeram pa omogoča praktično celoletno igranje z malo vzdrževanja. Zahvaljujoč njegovi podjetnosti smo tako v Bistrici pridobili pomembno športno infrastrukturo in vprašanje je kdaj ali če sploh bi do nje sploh prišli. Tenis klub je igrišča prevzel v najem in upravljanje ob ustanovitvi leta 1995. V vseh teh letih je izvedel tudi nekaj vlaganj. Ena večjih investicij je bila nedvomno postavitev razsvetljave igrišč, kar omogoča igranje v večernih urah. teniška grišča in okolico igrišč pa klub redno in zgledno ureja. Kljub temu, da osnovni namen prireditve ni bil tekmovalnega značaja, pa so svoje teniško znanje predstavili predstavniki vseh kategorij. Teniško znanje so najprej prikazali udeleženci šole tenisa in mladi tekmovalci v kategorijah teniška olimpijada, mini, midi, starejši dečki in deklice, tekmovanja pa so se zaključila s 'šampanjec'turnirjem dvojic, ko je loparje prekrižalo 18 odraslih klubskih članov. Rezultati tekmovanj v posameznih kategorijah: teniška olimpijada: 1. Lea Žnidarič, 2. Marko Hrenovec, 3. Ane-ja Volk, mini tenis: 1. Žan Udovič, 2. Lea Žnidarič, 3. Marko Iskra, midi tenis: 1. Luka Samo-kec, 2. Nika Udovič, 3. Nina Potočnik, turnir dvojic - starejši dečki, deklice: 1. Kristina Šlosar, Gašper Rebec, 2. Rok Renko, Jaša Belušič, 3. Maja Udovič, Erik Pugelj, turnir dvojic - člani / članice: 1. Rihard Udovič, Ivan Ivanič, 2. Leo Jenko, Iztok Perkan, 3. Nejc Belušič, Robert Jagodnik. Naš teniški dan so s svojim obiskom počastili tudi zaslužni člani kluba, ki so bili z delovanjem kluba in dogajanjem na prireditvi zelo zadovoljni. Ob tem se zahvaljujemo članom kluba za aktivno sodelovanje, za udeležbo na prireditvi vsem staršem otrok in ljubiteljem tenisa, za podporo pa še posebej županu g. Rojcu in vsem sponzorjem, ki so prireditev na kakršenkoli način podprli. futsal Rekreacijski malonogometni turnir ob občinskem prazniku Za Krte Kalc Vojko •••• Po daljšem času smo člani ŠKD KRT spet »usposobili« igrišče v parku. Zamenjali smo mreže in pričvrstili gole ter izvedli malonogometni turnir, na katerem se je zbralo preko dvajset ljubiteljev futsalafmalega nogometa) vseh generacij. Tekmovalnost ni bila v prvi vrsti, pač pa druženje in športno udejstvovanje. Pokrovitelj turnirja je bila občina Ilirska Bistrica, za prigrizek pa so nam priskočili v pomoč: DEMO PEK, Mesnica J&B in mesnica PUC! Vsem se najlepše zahvaljujemo! Generacija, ki obljublja Petar Nikolič •••• Daje nogomet najbolj priljubljena igra med otroci, že vrabci čivkajo, da pa ima Bistrica že dolgo dobre nogometaše, pa tudi. Tako je tudi z današnjo generacijo U-12, ki trenira v sklopu NK Ilirska Bistrica, pod strokovnim vodstvom trenerja Jadrana Stoparja. Trener je v svojem delu med mladimi uvedel disciplino, strokovnost, odgovornost in medsebojno spoštovanje. Po šestih letih dela s to g e n e ra -cijo, je Jadran Stopar, v tren utku ločitve od prve generacije svojih učencev, z zado- voljstvom povedal: »...s pomočjo staršev in poslušnostjo še golobradih mladeničev, nam je skupaj uspelo, da postanemo prvaki MNZ lige v svoji selekciji in s ponosom prejmemo pokal. Bilo je tudi težkih trenutkov, a ko vse skupaj seštejemo nam je bilo lepo. Iz generacije 16. igralcev, ki sem jih treniral ne bi nikogar posebej izpostavljal, saj so za kvalitetno igro in uspehe zaslužni prav vsi. Sedaj, ko se razhajamo, želim svojim igralcem, da z uspešnim nadaljnjim treningom postanejo veliki nogometaši. Fantje, srečno!« ROKOMET NOGOMET Ličanov memorial Aktivni člani Rokometnega kluba Ilirska Bistrica smo, tako kot vsako leto, tudi letos organizirali LIČANOV MEMORIAL. V sklopu 12. tradicionalnega rokometnega turnirja, ki seje odvijal 4. in 5.6.2011, smo v soboto ob 18.00 uri izvedli revialno tekmo nekdanjih članic in članov našega kluba. Po sodnikovem žvižgu se je igra prekinila, igralke in igralci, kakor tudi vsi ostali prisotni, smo se z minuto molka spomnili na vse rokometaše naše občine, ki niso več med nami. Po končani tekmi smo vsi skupaj preživeli prijeten večer. Turnir ROKOMETAŠICE IN ROKOMETAŠI USPEŠNI NA 12. TRADICIONALNEM MEDNARODNEM TURNIRJU V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA "ILIRSKA BISTRICA 2011" Rokometni klub Ilirska Bistrica je že 12. zapored organiziral mednarodni turnir, na katerem so igrale poleg ekip iz Slovenije, še ekipe Omišlja, Raba, Opatije, Reke, ki prihajajo iz Hrvaške. V soboto so se za pokale in za nagrade za najboljše borile rokometašice v kategoriji mlajše deklice, ki so skozi ves dan prikazale veliko dobrih partij in razburljivih tekem in po celodnevnem trudu so bili rezultati najboljših sledeči: 1. mesto RK ILIRSKA BISTRICA 2. mesto RK OMIŠALJ 3. mesto RK LIBURNIJA OPATIJA NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI: Najboljša vratarka NIKA MALEČKAR, RK ILIRSKA BISTRICA Najboljša igralka MIRNA MAHULJA, RK OMIŠALJ Najboljša strelka ANITA JUSIČ, RK RAB V nedeljo so svoje znanje, ki so ga osvojili skozi sezono prikazovali rokometaši, v kategoriji mlajši dečki. Za mlade upe so se napolnile tribune s domačimi in ostalimi starši, ki so prišli spodbujat svoje junake. Le ti so jim prikazovali dobre igre, razburljive končnice, manjkalo pa ni niti simpatičnih dogodkov. Za to starost so fantje prikazali zavidljiv nivo znanja, najboljši pa so bili: 1. mesto RK CIMOS KOPER "A" 2. mesto RK SEŽANA 3. mesto RK ILIRSKA BISTRICA NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI: Najboljši vratar MARKTOMAŽIČ, RK ILIRSKA BISTRICA Najboljši igralec MATIJA KOVAČ, RK SEŽANA Najboljši strelec BOR BREZNIKAR, RK CIMOS KOPER "A" ZAKLJUČEK ROKOMETNIH KROŽKOV Že tradicionalno rokometni klub deluje po vseh šolah v naši občini in ko se bliža konec šolskega leta, se zaključijo tudi krožki. Na letošnjem zaključku so igralci in igralke pokazali bogato rokometno znanje, ki so ga osvojili v letošnji sezoni, klub pa jih je počastil z veliko nagradami, ter z pico in sladoledom. Dvojna krona navdušila Bistričane Petar Nikolič •••• Da zgodovina piše romane, seje pokazalo tudi tokrat, ko je talentirana, šolana in borbena generacija članske ekipe NK Ilirska Bistrica, v tekmovanju Enotne Primorske nogometne lige, prvič v svoji 86. letni zgodovini, osvojila dvojno krono. Za 86 rojstni dan, je tako že v tretje osvojen pokal MNZ Koper, in po 16-tih letih suše osvojeno tudi prvo mesto v ligi in s tem omogočen prehod v elitno družbo 3. slovenske lige. To kar do sedaj ni uspelo generacijam nogometnih znalcev, je uspelo mladeničem, ki jih uspešno vodi kapetan in najboljši strelec liga Djoša Lazarevič, dirigentsko pajico pa nosi, po trenerskem stažu mlad trener Damjan Počkaj-Polde - nekoč tudi sam igralecTransporta. »Ko sem prvič prevzel trenersko delo sem vedel kaj me čaka in s kakšnim kadrom razpolagam. Prvo kar sem naredil je bilo to, da se iz izkušenih domačih in mladih igralcev zložil mozaik, ki je kasneje pokazal svojo kvaliteto in privrženost klubu. Z malo »brušenja« in dela so se nam začele izpolnjevati zamisli. Zahvaljujoč kvaliteti in njihovemu odnosu do igre je bil to uspešen start in juriš k zastavljenemu cilju - prehodu v 3. Slovensko ligo...« pravi Počkaj Za osvojitev dveh pokalov so zaslužni vsi, ki so delali in ki danes delajo v klubu, sponzorji, donatorji in navijači, ki so igro in uspehe naših fantov spremljali od Bistrice do Kort, Portoroža, Postojne.... Njihovo navijanje širom Primorske je pripomoglo, da ekipa v 23. kolu osvoji 53 točk z gol razliko 72:23. Počkaj pa še dodaja: ».. za prehod v 3. ligo rabimo podporo širše lokalne skupnosti in zato še danes nisem siguren ali bomo lahko igrali v ligi na katero čakamo že 16 let. Zdaj je na potezi kolektivna uprava kluba, ampak bilo kakšna odločitev, razen prehoda v večji rang tekmovanja bi bila katastrofalna. Tretja liga je zahtevnejša, obveze igralcev pa večje, zagotovo pa so potrebna tudi večja finančna sredstva...« zato trener Damjan Počkaj trezno razmišlja pa pravi:« Da se na vsa ta vprašanja da odgovor, se moramo aktivirati vsi v klubu, še danes. Ne smemo dovoliti, da nas povozi čas, zato v imenu kluba in nogometašev, naprošam vse, ki bi nam želeli pomagati, da se oglasijo vodstvu kluba. Časa je malo, nekaj dni odmora, potem pa že začenjamo s pripravami, ker kakor sem že povedal je velika razlika med Primorsko in 3- ligo.« je zaključil Počkaj. Uspešna nedelja za tri bistriške tekače Kristina Šircelj... Na sončno nedeljo, 5.6.2011 je bil v Cerknici organiziran 15. Tek okoli Cerkniškega jezera, katerega so se udeležili tudi trije tekači iz Ilirske Bistrice. Organizatorji so se zelo potrudili in pričarali lep tek, kateri je bil dodatno še obogaten z žrebanjem dvajsetih daril za tekače. Teka se je udeležilo 175 tekačev. Tek je bil na 500 m, 1000 m in 1500 m za otroke ter 9200 m za odrasle. Teja Jenko je tekla na 1500 m in v zadnjih 30 m prehitela celo vodilnega fanta Blaža Otoničarja ter si zasluženo pritekla prvo mesto. Drugo mesto pri dekletih je zasedla Kaja Zakrajšek, tretje Špela Šajn, pri fantih pa je bil drugi Andraž Ponikvar, tretji pa Tine Žnidaršič. Na 9200 m je zmaga šla v roke Janu Brezniku, drugo uvrščeni je bil Toni Habjan, tretji je pa v cilj pritekel Sebastijan Puž. Urošu Taksu je zmanjkalo malo moči in je pristal na četrtem mestu, vendar je v svoji kategoriji stal na tretji stopnički. Pri ženskah je zmago odnesla Valentina Rebec, za njo je pritekla v cilj zelo dobra tekačica Kristina Bele na tretje mesto pa Ajda Pristavec. Mojca Šunta sije pritekla sedmo mesto, vendar je tudi stala na stopničkah v svoji kategoriji in sicer na drugem mestu. Vse čestitke organizatorjem za zelo dobro organiziran tek. 22 junij 2011 OBJAVE, OGLASI Dobrote slovenskih kmetij Mirjam Furlan, Kmetijska svetovalna služba. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z mestno občino Ptuj in z vsemi enotami Kmetijske svetovalne službe po Sloveniji organizirala tradicionalno, tokrat že 22. državno razstavo DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ. Potekala je v času od 19. do 22. maja 2011 v prostorih Minoritskega samostana na Ptuju. Iz vseh koncev Slovenije in zamejstva so kmečke gospodinje in gospodarji prijavili na ocenjevanja kar 1.369 izdelkov. V sklopu prireditve so ocenjevali krušne, mlečne, mesne izdelke, suho sadje, žganja, Nataša Jelen Štemberger s pripravljenimi izdelki za trg. Za kozjo skuto, sveži kozji sir in kozji namaz z dodatki česna in peteršilja so poleg zlatih priznanj prejeli tudi najvišja priznanja - ZNAKE KAKOVOSTI. kise, olja, vino, sadna vina, sokove, marmelade, kompote in konzervirano zelenjavo. Strokovne komisije so za ocenjene izdelke podelile 462 zlatih, 367 srebrnih in 279 bronastih priznanj, ter 59 znakov kakovosti. Znake kakovosti prejmejo dobitniki priznanj, ki so tri leta zapored dosegli zlato priznanje za nek izdelek. Vsi nagrajeni izdelki z ocenjevanj so bili tudi letos predstavljeni na razstavi, katera je bila prava paša za oči. Zelo živahno je bilo tudi na dvorišču samostana, kjer so številni obiskovalci okušali in kupovali raznovrstne domače dobrote, ter spremljali bogat kulturni program. Med dobitniki priznanj so tudi trije nagrajenci iz naše občine, kateri so prejeli: - družinska kmetija Štemberger iz Vrbice štiri zlata priznanja: za kozjo skuto, sveži kozji sir, kozji namaz z dodatki česna in peteršilja, ter kozji namaz z dodatki oliv, - Mojca Brožič iz Jablanice zlato priznanje za ovčjo skuto, ter - Darinka Brožič iz Jablanice srebrno priznanje za beli pšenični kruh. Družinska kmetija Štemberger se je letos še posebej izkazala, saj je prejela tudi tri najvišja priznanja - znake kakovosti za kozjo skuto, sveži kozji sir, ter kozji namaz z dodatki česna in peteršilja. Dobljena priznanja pričajo o izredni kakovosti izdelkov, katere izdelujejo na naših kmetijah in jih velja poskusiti. Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke in veliko uspehov pri trženju odličnih izdelkov! EMBttA ci©%o* Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica, gsm: 031 644 242, 041 457 125 ■ mp| |||gg| fH -mjEivn/fi, -rJAJBVJ gg - 'jZD'Ujri/S {ubiiUVsi - .HJlEi/DZJ S NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com Oglase sprejemamo do 15. v mesecu na e-naslov: oglasi@e-sneznik.net DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO v ponedeljek, 1. avgusta 2011 od 7. do 13. ure V DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument SKOPAJ REŠOJEMO ŽIVLJENJA! Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© V", macr^n mm LEGEA Skifzfeed ODLIČNE ZNAMKE PO TOVARNIŠKIH CENAH TEKSTILNI DISKONT ULICA 7. MAJA 12 ILIRSKA BISTRICA BIVŠA TRGOVINA TARA NUDIMO VAM UGODEN TISK IN VEZENJE NA TEKSTIL V naši trgovini boste našli ročno izdelane otroške čeveljce italijanskega proizvajalca ABA shoes, namenjene dojenčkom od 0-12mesecev starosti, pralne plenice Racman, ponujamo Vam tudi oblačila Baby luna in pa tudi priznano kozmetiko znamke Buds, namenjeno tako malčkom, kot mamicam ter naravno kremo za sončenje Soleo organics s filtrom SPF 30+ ščiti pred UVA in UVB žarki. Fancy .si Trgovina z otroško opremo Za Ilirsko Bistrico in okolico osebna brezplačna dostava Soleo oraanics krema za sončenje ie na testu med 1572 uvrstila med 5 najboljših krem. Več na www.fansvbabv.si Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kala.Sf. 1 IMCD IMCD d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 tete: 05/711 02 10 junij 2011 23 OBJAVE, OGLASI, POROČILA KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 01.05.2011 DO 31.05.2011 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 26 kaznivih dejanj od tega 12 kaznivih dejanj tatvine, 8 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji zatajitve in po 1 kaznivo dejanje ogrožanje varnosti, lahke telesne poškodbe, krive ovadbe in žaljive obdolžitve. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 27 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vse navedene osebe so nedovoljeno vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške po končanem postopku je bilo 6 oseb nameščenih v azilni dom, ostale osebe pa smo vrnili hrvaškim mejnim organom. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 5 kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru in 4 kršitve javnega reda in miru na javnem kraju. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 9 prometnih nesreč z materialno škodo, od tega 2 s pobegom, 4 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami in 1 prometna nesreča, kjer je en udeleženec utrpel hude telesne poškodbe. Obravnavali smo še 8 primerov po voženja divjadi in 6 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v telesu smo 5 kršiteljev cestno prometnih predpisov pridržali. Policisti so v navedenem obdobju v 4 primerih zasegli tudi manjšo količino prepovedane droge in obravnavali še 1 onesnaženje potoka in po 1 požar v stanovanjski hiši, osebnem avtomobilu in travniku. POSEBNA OPOZORILA! Med poletno turistično sezono se prometna varnost vsako leto poslabša, zato bodo policisti poostrili nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola in hitrostjo. Zaradi možnih zastojev na cestah vam svetujemo, da se na pot odpravite pravočasno in spočiti. Da bi poletni oddih preživeli čimbolj prijetno in varno vse občanke in občane pozivamo k preventivnemu ravnanju in zavarovanju svoje lastnine in se na ta način že sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj. Več o samozaščitnem obnašanju si lahko občani tudi podrobneje ogledajo na spletni strani www.policija.si. Pripravil/a: Karol Iskra, komandir, višji policijski inšpektor III Robert Toman, Višji policist-vodja izmene I NAROČNIKOV ^ V MESECU JULIJU DOBI BREZPLAČNO DARILO TE LE 5^^ V Ilirska Bistrica X ROUTER ali brezžični TEL. APARAT Panasonic^š^m Vilharjeva 35 kaliSterovto 710 14 30 - ILIRSKA BISTRICA 788 60 10 - TRGOVINA in SERVIS 788 10 09- AVTOSALON SPOŠTOVANI OBČANI! OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI, KJER VAM NUDIMO: * UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK, * NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA * AVTOMEHANIČNE STORITVE: • PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED • SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL • VULKANIZERSTVO • MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV Cenik oglaševanja in cenik naročenih objav v časopisu Snežnik je na voljo v uredništvu, na željo Vam ga lahko posredujemo. Zakaj vlagati v Singapur? mag. Blaž Zupančič, ILIRIKA DZU, d. o. o., Ljubljana Singapur je nekdanja angleška kolonija, kije postal leta 1965 neodvisen. Ima okoli 5 milijonov prebivalcev in se razprostira le na 616 kvadratnih kilometrih. Kljub svoji majhnosti Singapur vztrajno krepi svojo vlogo v svetovnem gospodarstvu. Singapur je največja povezava Azije s preostalimi celinami za mednarodne trgovinske, storitvene in finančne organizacije. V Singapuru ima svoje izpostave preko 100 komercialnih bank in drugih velikih finančnih institucij. Lahko rečemo, daje Singapur Švica v Aziji. Naj naštejem nekaj glavnih razlogov zakaj vlagati v Singapur: Gospodarska rast Kljub relativno nizki letni stopnji inflacije, ki znaša trenutno 4,5 odstotka, singapursko gospodarstvo raste po 8,3 odstotni letni stopnji. Kar je glede na to, da spada med razvite države, zelo visoka rast. Prožnost in stabilnost gospodarstva Singapur tako rekoč nima zemljišč za pridelavo hrane. Za pridelavo hrane je namenjenih 1,6 odstotka zemljišč. Poleg praktično vse hrane, mora uvoziti tudi pitno vodo. Kljub temu ima Singapur, s preostalim svetom, trgovinski presežek, uravnotežen proračun in zelo stabilno valuto. To je v zadnjih časih še posebej pomembno, saj je na primer singapurski dolar v času najhujše krize v drugi polovici leta 2008 pridobival na vednosti praktično proti vsem svetovnim valutam. Razpršenost Singapur ima tudi zaradi svoje specifike daleč nadpovprečen delež finančnega sektorja in storitev v BDP. Ta znaša okoli 70 odstotkov celotnega BDP. Transport Singapur je poleg Hongkonga največje azijsko prometno središče. Ima največjo pomorsko luko v Aziji in je lociran na znani Malaški ožini, kjer je ladijski promet še posebej gost. ILIRIKA v_____________________Z Gospodarska regulativa Singapur ima konzervativne računovodske standarde, ki so konzervativnejši od tistih, ki veljajo v ZDA, Ta prednost je pomembna za vsakega vlagatelje v singapurske delnice, saj se zato lahko bolj zanese na poslovna poročila podjetij. Poleg tega ima Singapur najnižjo stopnjo korupcije v Aziji (http://www.nationmaster.com/ graph/gov_cor-government-cor-ruption). V Singapurske delnice vlagajo predvsem tisti vlagatelji, ki verjamejo, da bo v prihodnjih letih razvijajoča Azija, tisti predel sveta, kjer se bodo realizirali nadpovprečni donosi. Pri tem pa želijo svoje premoženje vložiti v tiste vrednostne papirje, ki imajo za sabo konzervativna računovodska pravila, trdno valuto, in majhno verjetnost za korupcijo ipd. PURvV^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net X G0 m GOSTILNA s prenočišči F H HI Ema Deželak s.p. ;——--------------------- Golenje 64 6254 Jelšane . tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 GSM: +386 (0) 41 /747 657 55&aafl' . . - r^\ - "-s • - Razstava BO mm ^osto^* jpr LIV HIDRAVLIK ' IN KOLESA, d.o.o. NOVA REVOLUCIONARNA REŠITEV LKO SAMOKOLNICA Z LOKOM Na osnovi patenta in v sodelovanju z podjetjem LC sistem smo razvili novo generacijo samokolnic z lokom, ki lahko stojijo na vseh neravnih terenih. Inovativni sistem samo uravnalnega podnožja samokolnice omogoča varno in stabilno rabo na vseh bolj ali manj neravnih površinah gradbišč in vrtov. Na hribovitih terenih kmetij, kjer so sadovnjaki, vinogradi, njive, travniki je samokolnica z lokom pravi in nepogrešljiv pripomoček. Na prevrnjen, raztresen ali razlit tovor lahko preprosto pozabite... Karate - ko spoštujemo sebe, okolje in druge Q kupina Oldersi je delovala v ok-Jviru KK Sokol že od leta 2002, po ukinitvi Sokola pa je bilo leta 2004 ustanovljeno društvo Karate Klub Oldersi. Oldersi delujejo kot tradicionalni Shotokan Karate Do in so tudi člani slovenske zveze SZTK. Klub šteje 16 članov in oddelek mlajših iz OŠ Knežak, v katerem deluje 14 osnovnošolcev. Trenerja kluba sta Branko Štemberger in Mirko Rogač,oba 2.DAN. Kot nam je povedal Fidele Ver-gan, predsednik kluba, je njihovo poslanstvo »z učenjem in urjenjem v karateju doseči sozvočje telesa, misli in duha. Karate krepi moč in spodbuja akcijo, pot ki razvija red in delovne navade, krepi pozornost in samozavest. (Kara = prazen, osvobojen, sproščen; Te = roka, Do = pot, Karate Do = pot prazne roke).Karate te iz Dojo (telovednice) spontano premika v realen svet«. 31. maja je potekalo polaganje barvnih pasov od 9. Kyu do 1. Kyu po programu Kihon - tehnika, Kata - forme, Kumite - borbe. 9 KYU so dosegli Patricija Antonac, Tomaž Pirnat in Franc Dovgan, 8. KYU Marjeta Oblak, Dare Pavlovič, Robert Čekada in Roman Kandare, 7. KYU Martina in Vladimir Volk, 4. KYU Florjan Gashi, 3. KYU Nina Pavlovič in 2. KYU Primož Tomšič. Pri podmladku so 8. KYU dosegli Sedmak Anika in Natali, Černetič Maria Rosa in Tinkara, Blažek Vid in Smerdel Jernej. 6. KYU so položili Urška Bolčina Ljubič, Gašper Blažek, Andraž Kristan, Luka Zadel, Ajla Behrič in Luka Kirn. Izpitno komisijo sta sestavljala Branko Štemberger in Mirko Rogač, ki sta tudi sicer neumorna gonilna sila kluba. Za naslednjo sezono delajo na pripravah za napredovanje po pasovih in stopnjah po programu Sensei Takashija, načrtujejo pa tudi udeležbo na nekaterih tekmovanjih. Če bi se tudi vi želeli prijaviti v članstvo kluba, lahko kontaktirate predsednika Fidela Vergana na gsm 041 649 951. Čas, ki živi Ivica Smajiči. »So odločitve in odločitve« je nekoč zapisal Vinko Moderndorfer. Tako so se v vojni vihri odločali, takrat mladeniči in mladenke, danes sivolasi zreli ljudje s hudomušno iskro v očeh. Odločili so se pravilno, zato danes govorimo na svoji zemlji svoj jezik. Verjetno bi bilo bolj udobno na drugi strani - kateri jezik bi sedaj govorili in v kateri državi? Vsako leto Srečanja sta se udeležila tudi minister za šolstvo Igor Lukšič in akademik Ciril Zlobec, ki je obljubil, da bo živel še 7 00 let, kajti ima še veliko povedati nas je več in dragi partizanski učitelji kajti z vami, ki vas spremljamo že nekaj let bo čas živel naprej. Poleg vas so tu vaši učenci, njihovi otroci, vnuki, prijatelji... Hvala gostoljubnim otrokom in učiteljem OŠ Kostanjevica na Krasu za izjemne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Partizanska učiteljica Viktorija (Tomažič) Gašperšič - Zmaga, v družbi svojih hčera Ivice in Lidije Po 45. letih spet skupaj čez Vršič Frane Kirn... Kje, prijatelji, so leta sladka, ko smeje vse drobcene skrbi smo v najbolj tihe kote duše skrili. S temi besedami je bilo naslovljeno vabilo, ki je vabilo generacijo letnika 1965/66 OŠ KNEŽAK na srečanje. Letos mineva petinštirideset let od zaključka šole, zato smo se odločili za ponovitev končnega izleta v osmem razredu. Obiskali smo muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Pri izviru reke Soče smo obudili marsikatero zgodbico iz osnovnošolskih let in se nasmejali mladostnim norčijam. Na poti čez Vršič nas je na vrhu pričakal sneg. Pa se nismo samo vozili ne, pod velikanko v Planici smo celo zaplesali ob zvokih harmonike našega sošolca Maksa in vzbudili veliko zanimanje avstrijskih turistov. V Vrbi smo se poklonili Prešernu in se preizkusili v recitiranju njegovih pesmi - še jih znam.Tudi na blejski otok smo se popeljali in seveda pozvonili na zvon želja. Naša želja je bila skupna in smo jo izrekli enoglasno; DA BI SE ČEZ PET LET SPET TU KAJ VSI SKUPAJ DOBILI. Prijetno druženje smo sklenili v Postojni, kjer smo izpraznili še zadnji nahrbtnik in se dogovorili za naslednje srečanje. SMO VSI PREVARANTI? Da svet slepo hodi v kraje izdane, odgovor uganke že dolgo je znan, da nima ga smisla drugače vrteti, pa niti obstati v verige vkovan. Se treba je z njim kdaj ob valčku vrteti, da izveš, če si nor ali nor je ta svet, ki straši z naravo, češ, da nas mori, pri tem pa trguje, da sužnje dobi. Kot pesnik, ki tuja nesreča ga stiska, zdaj vem za resnico, ki močno pritiska, da moje ime v seznam bi dodala, še eni med mnogimi vero izbrala. A lastovke zdaj spet brezskrbno letijo, mi trosijo znanje, da vse je lahko, če glavo kdaj skloniš, ko rože cvetijo, s prevaro boš rešil svojo glavo. (Maja Dobrotinšek) Bučjada 2011 Legenda pravi, da so bili Brkini nekoč eno samo veliko morje. Stari ljudje pa še dandanašnji prisegajo, da so železni obroči v vaških lipah služili za privezovanje bark, za tiste čase ne obhodno potrebnega prevoznega sredstva. Blagostanju so sledila sušna leta. Zemlja je slabo rodila. Pridelka je bilo premalo, da bi se nahranila vas lačna usta, kajti pod revnimi, s slamo kritimi strehami se je ob ognjišču gnetlo toliko otrok, da jih matere niso mogle prešteti na prste od obeh rok. Razmeram primerna je bila tudi kulinarika. Jedi so bile lahke, z veliko zelenjave, predvsem krompirja, zelja in buč, malo zabeljene, saj so morale gospodinje tudi ob kolinah varčevati za košnjo in žetev. Pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije bo drugi konec tedna v oktobru potekala v Harijah prireditev Dobrodošli pri nas. Še posebej lepo povabljeni v nedeljo, 9. oktobra 2011 na Bučjado. Še vedno se lahko prijavite za stojnično prodajo, razstavo ali sooblikovanje programa. KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije f Snežnik NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com NORMAN N garažna in industrijska vrata Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hermann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm Garažna vrata leta Odlična kakovost po neverjetni ceni Pooblaščeni zastopnik: BLTjD.D.D. DBUA mmmm* mam., im zmeb* \m 888 € vrata LPU z debelino lamel 42 mm