UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici «iva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, u.dprto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK i|z|iDjE v,s\k;o sikedo PoStni’ ček.?račun St. 9 - 17768 PoStnina plačana .v gotovini - Sped. in abbonamento postale 11. Oruppo Leto III. štev. 30 GORICA DNE 23. JULIJA 1947. Cena L. 10 krst pred 18. letom - zločin ? ne pusti ue svobode misli ne želj na 1 Kmtus je pre(i svojim vnebohodom ukazal apostolom in njihovim naslednikom, naj gredo po svetu, ,laJ učijo vso narode in jih kršenje-1°: zveličal se bo samo tisti, ki bo veroval in bo krščen. Iz rega sledi, “a je sv. krst neobhodno potreben za zveličanje. Zato ima Cerkev pravico in dolžnost, da krščuje ljudi; i Pa imajo pravico in dolžnost, da So Pustijo krstiti. Iz dejstva, da ima Cerkev pravico in dolžnost kršče-vuli, no sledi, da bi smela tudi ko-8a nasilno krstiti. Cerkev spoštuje svobodo in eelo zahteva, da se vsak sam svobodno za vero odloči. ' Ko 8re za ljudi, ki so že pri pameti, morajo imeti namen, da hočejo biti krščeni. Ako o d ras tel človek noče sv. krsta, greši sicer, ker se ne zme ui za Kristusov ukaz, toda Cerkev Ca ne smo krstiti: nasilen krst o- urastlega bi bdi celo neveljaven.. Kako pa je z otroki, ki še niso prišli k pameti? -Cauk sv. Cerkve je v tem ozi-lu zelo jasen. Otrok, ki. še ni 111-1 pameti, lahko vedno prej-*ue sv. krst veljavno in vredno, ne bi moral on sam izpolniti kake Pogoje. Da se pa sme sv. krst tudi dopustno podeliti, mora imeti sv. Cerkev neko poroštvo, da se bo °'trok tudi katoliško vzgajal. To poroštvo je pri katoliških starših že 8ario po sebi dano. Če pa starši ni-krščeni ali so neverniki ali so katoličani odpadli od vere (krivo-^ei‘ei, razkolniki, partijci itd.) in ne dovolijo otroka krstiti, grešijo si-cor, zlasti ako so katoličani, toda Cerkev spoštuje injihovo voljo in o-'•1'oka brez njihovo vednosti ali pro-.* njihovi volji noče krstiti. Edina 'zjerna je smrtna nevarnost: ako je ,levarnost, da bo otrok umrl, predno Vride k pameti, se sme in mora kr-AC* sicer, da je vera svobodna, v resnici pa se na vse pretege trudijo, tla bi vero zatrli. In ker je temelj Uaše vere ravno sv. krst, se ne sme-m° čuditi, če so naperili v ta zakrament svoje najbolj strupene pu-scice. Po naši deželi gre beseda, ki J° ie vrgla na dan komunistična Partija: Krst nedorastlih otrok je z^°činsko nasilje. Otroka je treba •'Ustiti, da doraste in doseže 18. leto, 0 bo lahko odločal sam o sebi. Ta- l’at naj se sam izjavi, ali hoče biti rščen ali ne, ali hoče sprejeti krst- 116 dolžnosti ali ne. Nalagati otroku, .J se ničesar ne zaveda, težke krčanske dolžnosti, katerih se no bo mogel več znebiti, se pravi kršiti ‘•Jugovo osebno svobodo, posiljeva- 1 ujegovo svobodno voljo. Tako hi-lluvsk0 partija. Tista partija, ki ni-ma pred človeško osebnostjo nobene-?a spoštovanja, tista partija, ki *Uia v svojem programu nasilje, Ktl'ahovlado, suženjstvo, uničenje •"-'obodne človeške osebnosti in ti besed ne dejanj. Smešna nedoslednost Ako bi bil krst nedorastlega otroka nasilje nad njegovo osebnostjo in bi bilo trebil počakati 18. leta, da se sam odloči, potem bi morali logično lakole zaključiti: ne samo v zadevi krsta ,temveč v vseh zadevah, ki o-troku pod eno ali drugo obliko nalagajo kako obveznost, bi morali počakati do 18. leta. In sledilo bi n. pr. takele zabavne stvari: Otroku bi po rojstvu ne smeli dati osebnega imena in ga pod določenim imenom in priimkom zapisati na anagrafskom uradu, ker ne vemo, ali bo otroku pri 18 letih tako ime in tak priimek ugajal. Nositi določeno ime in določen priimek, ki si ga sami nismo dali — in bi si ga marsikdaj radi spremenili — je tudi neka obveznost. Ali ni tudi to nasilstvo nad svobodno človeško osebnostjo1? — Ako otrok zboli, bi ne smeli starši klicati zdravnika, temveč počakati... 18. leto, naj se otrok sam odloči, ali hoče živeti ali umreti. Marsikdo si namreč — posebno v naših časih — bolj želi smrti kakor življenja. Zakaj bi torej otroka silili živeti? — Otroka bi ne smeli učiti: Ta je tvoja mama, ta je tvoj oče, moraš jih ubogati in rad imeti. Počakajmo do 18. leta, naj se vsak otrok prosto odloči, ali prizna očeta in mater za svojo starše ali nc, ali jih je pripravljen ubogati ali ne. Zakaj bi še čisto malemu otroku brez pameti « V Jugoslaviji zasmehujejo svobodo» London: Westmiusterski nadškof kardinal Griffin je na nekem katoliškem sestanku v Londonu izjavil, da »v Jugoslaviji zasmehujejo svobodo«. Griffin je zahteval, naj bi Združeni narodi izvedli v Jugoslaviji preiskavo, ker Jugoslavija izvršuje zločine proti človečaustvu, ki niso manjši, kakor so bili zločini nacistov. Kardinal Griffin jo tudi pristavil, da so v Jugoslaviji zapile številne cerkve, ki jih rabijo kot skladišča za žitne pridelke. Po Griffinovih besedah je v Stari Gradiški v Jugoslaviji koncentracijsko taborišče, kjer so zaprti duhovniki, nekaj generalnih vikarjev in nadškof Stcpinac. Griffin jo dejal, da je Stara Gradiška jugoslovanski »Dachau«. Po Griffinovih besedah je bilo leta 1939. v Jugoslaviji 1916 župnih u-praviloljev, v dočim jih je sedaj samo 400. V Jugoslaviji so 186 župnih upraviteljev usmrtili brez sodne razprave, 32 so jih obsodili na smrt in usmrtili, 85 so jih obsodili na dosmrtno ječo, dočim jo bilo 400 župnih upraviteljev prisiljenih, da so odšli v tujino. Ostali župni upravitelji pa so deloma v ječi, deloma pa pričakujejo, da jih bodo zaprli. Ob zaključku je kardinal Griffin izjavil, da »v Jugoslaviji ni tiskovne svobode, da je država konfiscira-la katoliške časopise ter ni mogoče v Jugoslaviji tiskati molitvenikov, katekizmov in svetega • pisma«. Škofe, ki take reči danes vedo in jih javno povedo, smatrajo po pravici po vsem svetu za odlične može. Škofije, ki so take reči že pred leti vnaprej vedeli in so zato svojie črede pred njimi svarili, pa še vedno trpijo tu in tam kot izgnanci in v svefu še ni videti poguma, da bi tudi njim dali čast, ki jim gre. To so možje, ki so PRED TOČO zvonili. Slava jim! vcepljali v dušo težke dolžnosti do staršev? Otroka bi no smeli siliti, da gre s šestim lotom v šolo, temveč bi morali počakati do 18. leta, naj se sum odloči, ali želi trgati hlače po šolskih klopih ali ne. Ali ni to nasilje nad njegovo svobodno voljo, da ga silimo, naj se uči pisanja, računanja i. p.? Šolski otroci bi se veliko raje igrali in pohajali. Torej pustimo jih, naj se svobodno razvijajo. — Otroku bi ne smeli govoriti: Ti si Slovenec in moraš vedno ostati Slovenec. Ko bo imel 18 let, naj se sam odloči, ali hoče biti Slovenec ali Mehikanec. Čemu bi ga silili? — Otrokom po naših komunističnih šolah bi ne smeli praviti o Titu, o partizanskih bojih, jim vlivati v srce sovraštvo do političnih nasprotnikov, jih siliti v pionirje itd. Počakati bi morali do 18. lota, ko si bo- li svoje osebno mnenje. Z eno besedo: ako bi hoteli biti logični, bi morali naši komunisti komaj rojenega otroka vzeti, ga zapreti v kletko in mu dajati hrane do 18. leta. Šele takrat bi ga morali privesti na svetlo in ga vprašati, naj se odloči o krstu in o vseh drugih gori omenjenih stvareh. Zakaj bi se morali naši o-troci samo o krstu svobodno odločevati, ne pa tudi o Titu, komunizmu, slovenstvu itd.? Kje je tukaj logika? Sicer pa je že stara resnica, da boš pri komunizmu zaman iskal logike. Po mnenju in praksi komunistov se sme samo komunizem vsiljevati. Zakaj? Kdor pozna ta skupek vseh Nosite denar na kup! Prav te dni hodijo ljudski funkcionarji v coni A od hiše do hišo in prodajajo ponekod dinarje za lire po ljudski ceni 100 Din za 500 lir, čeprav je kurz na borzi 290 lii\ Dinarjev pa ne dajejo že sedaj, ampak jih bodo izplačali po priključitvi. Vsaj tako zatrjujejo. A ljudje nikakor nočejo na limanice in odziv je obupno klavrn. Zakaj naenkrat tolika potreba po lirah? Res da je treba plačevati različne oznarje, opričnike, aktiviste, zaupnike, priganjače, propagandiste, žurnaliste Itd., a zdi se, da so irenutne potrebo še večje. Italijanski časniki poročajo namreč o široko razpredeni akciji jugoslovanskih komunističnih agentov v Spodnji Italiji, kjer nabirajo tajno med brezposelnimi prostovoljce za mednarodno komunistično legijo, ki jo namenjena v Grčijo. Vsakdo dobi na roko 50.000 lir, lesen kovoeg s popolno opremo, vso preskrbo m prevoz preko Trsta na jugoslovanska vežbališča. Oblasti so pa postale pozorne in so jih že precej polovile. Ajmo, ajnio, vinarje zbirajmo...! Velik italijanski državnik je odgovoril na vprašanja, kdaj bo fašizma konec, tako: »Ko bo zadnjo lire konec 1« Na vprašanje, kdaj bo navdušenja za komunizem konec, bi pa lahko odgovorili tako: Pri ljudeh, ki jim do vere in moralo nič ni, bo komunizma konec, ko bo denarnica prazna in lonec. do lahko sami o vsem tem ustvari- IlJG{,UtllJ VtJ, Ud Jt) V liJtJJJl pamet in srce tako malo privlačnega, da bi ga nihče brez duševnega in telesnega nasilja ne ho.tel sprejeti. Ljubljanskemu škofu Jegliču Letos 2. julija je poteklo 10 let, odkar je umrl v Stični na Dolenjskem eden največjih slovenskih škofov msgr. Anton Bonaventura Jeglič. Oo tej priliki je Osservatore Romano prinesel v njegov spomin članek, ki podaja življenje in delo lega velikega škofa, ki je polnih 32 let vodil ljubljansko škofijo z več kot pol milijona duš (1898-1930). O njem pra- vi omenjeni članek: »Msgr. Jeglič so je zavedal, da je bil postavljen za škofa zato, da vodi cerkev božjo. Za izpolnjevanje te na toge ga je Bog obdarili z izrednimi vladarskimi zmožnostmi, kijih je še sam izpopolnil s svojo plcmenito-sijo. Kot pravi poglavar jo bil hiter in jasen v svojih sklepih; ravnal se jo po načelu: premisli, moli, nato stori. Dobro se je zavedal, da neodločnost poveljnikova mori duha požrtvovalnosti in delavnosti v tistih, ki mu sledijo. Jasno je začrtal smer svoje poti v prihodnost; kdor mu jo sledil, je vedel, kam ga vodi, kajti poti in cilji škofovi so bili zme-laj jasni. Msgr. Jeglič ni trpel hinavščine. Z najbolj preprosto vero, ki pa »gore prestavlja«, jo veroval in upal v končno zmago resnice in pravice. Držal se je tega, kar je smatral za dobro in prav po svoji v goreči molitvi razsvetljeni vesti, četudi ni bilo po godu oblastem ali kaki drugi osebi.« Delo nadškofa Jegliča je bilo vsestransko, vsa pa usmerjeno v duhovno dobrobit njegovega ljudstva. Bil je organizator. Pod njegovim vladanjem so se najbolj razvile katoliško organizacije: Orel, Marijine družbe, Apostolstvo mož in fantov, katoliške prosvetne organizacije. 11 i 1 je pisatelj. Pisal pa ni romanov in povesti, temveč knjige za povzdi-go krščanskega življenja med Slovenci. Sem lahko štejemo njegove pastirske liste) v katerih je s poljudno besedo razlagal vernikom težja verska vprašanja in jih pozival v »sveti boj« proti zmotam in zablodam svojega časa. Potem še njegove knjige: Staršem, Mladeničem, razlaga psalmov, poljudno pisana knjiga »Mesija« itd. — Bil je buditelj naroda: narodno in versko je pomagal dvigniti »Kranjce« na zavidljivo višino. V to so mu služili katoliški shodi (4 za njegovega življenja), katoliški tisk, škofijska gimnazija v Šent Vidu, razni marijanski kongresi itd. Tudi socialno je bil napreden. Zato so je kmalu zavzel za delavce in njihovo pravice. Katoliškim delavskim organizacijam je bil vedno »moder svetovalec, učitelj ter mogočen varuh« (Gostinčar). v spomin Zadaje njegovo veliko delo pa je njegova oporoka na celjskem taboru leta 1937. Kot prerok je videl nesrečo boljševiško revolucije, ki je grozila narodu. Opozoril je nanjo, pozval v boj: »Satan ima že svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto.« Končal je. »Povsod Boga po Mariji!« Medtem je nad narod prišlo to, česar se je pokojni vladika bal. Njegov narod pa kljub temu veruje v njegov program: »Povsod Boga po Mariji!« OKNO V SVET EDVARD OSUBKA MORAW-SKi, bivši poljski ministrski predsednik in sedanji notranji minister, je odstopil kot voditelj socialistične stranke. Zdi se, da se ne strinja več s komunisti, s katerimi je dosedaj vozil: v več govorih je namreč naši opil proti zlitju socialistične stranke s komunisti. Mož naj se presneto varuje, drugače bo postal še reakcionar! Kdor s komunisti vozi, gotovo jo zavozi! ROMUNIJA. Zdravstveni položaj v nekaterih predelih Romunijo je o-bupen: nalezljive bolezni razsajajo s tako silo, da so se ponekod izselile cele vasi; v nekaterih krajih doseže otroška umrljivost 80 in celo 100 od sto; poleg vsega tega pa je pomanjkanje zdravil, zdravniškega osebja, bolnišnic, perila i. t. d. AVTONOMIJA MAROKU. Francoska vlada bo dala Maroku (nad katerim ima protektorat) postopno avtonomijo. Zaenkrat bo dobil maroški sultan vlado, ki bo sestavljena iz 10 Francozov in 10 Arabcev pod predsedstvom sultanovega Velikega vezirja. Vlada se bo zanimala za notranje zadeve: zunanjo politiko in obrambo bo še vedno vodila Francija. S. MARINO MED ZN. Najmanjša država na svetu republika S. Marino (38 km2 in 14.545 prebivalcev) je zaprosila za sprejem mod ZN, češ da je najstarejša država na svetu. Tudi ona hoče prispevati k svetovnemu miru. Dobro volja tudi veliko zaleže. NEZADOVOLJNEŽI. v Veliki Britaniji so izvedli ankete o nezadovoljnežih' in dobili sledeče odgovore: 38 od sto vprašanih je izjavilo, da so »zelo zadovoljni«, 58 od sto »precej zadovoljni«, le 6 od sto je »popolnoma nezadovljnih«. Blagor Angležem, ki ne znajo zgubiti niti v tako hudih časih mirne krvi! Pri nas na Primorskem bi najbrž 90 od sto ljudi odgovorilo, da so »popol- noma nezadovoljni« nad seboj in vsem svetom. To je sad komunistične vzgoje k nezadovoljnosti. ZANIČEVAL JE KONGRES. Glavni tajnik komunistične partijo z,r>A Eugcne Dennis je bil obsojen na eno leto zapora in na globo 10 tisoč dolarjev, ker je pokazal »zaničevanje« do kongresa. Preteklega a-prila je bil namreč pozvan prod parlamentarno komisijo za protia-meriško delovanje, — pa se ni javil. VIZUMI ODREČENL Vlada ZDA je odrekla izdajanje vizumov za Jugoslavijo, ker hoče preprečiti, da bi se nekatero osebe pridružile mednarodnim brigadam, ki se baje organizirajo v Jugoslaviji za novo »osvobodilno gibanje« in nastop v Gx*čiji. Jugoslovanski veleposlanik v Was-hingtonu jo energično protestiral proti temu ukrepu. GRČIJA. Grška vlada jo odkrila komunistično zaroto, ki je imela namen izvesti splošno vstajo. Veliko število komunističnih kolovodij so aretirali. Vse kaže, da bo komunistična stranka prepovedana. KRALJEVSKA ZAROKA. Sta rejša hčerka angleškega kralja Juri-, ja VI., prestolonaslednica Elizabeta, se jo zaročila z bivšim grškim princem Filipom, ki je že pred časom postal angleški držvaljan in si privzel ime Philip Mountbatten, Poroka so bo uajbrže vršila drugo leto. — Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo ta par, in sicer neprisljeno. PARIŠKA KONFERENCA. Začo la se jo 12. t. m„ 15. pa se je. že zaključila s polnim uspehom. Ustanovil so je osrednji izvršni odbor in razne tehnične komisije, ki bodo do 1. septembra izdelalo podroben načrt za gospodarsko obnovo Evrope. Ta načrt se bo predložil vladi ZDA. Konference ue je udeležilo 16 od 27 evropskih držav: 11 (Rusija in njeni trabanti) jih je odreklo udeležbo, dve (Nemčija in Španija) nista bili vabljeni. Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Stev. 3° DOMAČE NOVICE Zlatu maša G. župnik v Šmartnem Alojzij M ate in-, jo v nedeljo 13. julija 1947 prav tiho obhajal svojo zlato mašo na Sv. gori. Jubilant je bil skrben uušni pastir v mnogih duhovnijah naše škofije. Ne le verniki, ampak tudi duhovni sobratjo so ga imeli vedno radi. V družbi prijateljev je rad govoril o starih prerokbah. V Batah je neko« razlagal, kako slabo bo na svetu, ko bo »Kindcrregi-ment«, t. j. ko bodo otroci vladali. Teh časov sicer še ni konec, a g. zla-tomašniku naj Bog vkljub temu nakloni še mnogo lepih dni! Sveta birma v Podgori V nedeljo 13. tega meseca smo prvič po vojni imeli v Podgori zopet sveto birmo. Prevzvišenega gospoda nadškoia sta o"b osmi uri sredi mladino in odrastlih pozdravili pri slavoloku dve deklici z daljšima pesmima. Prevzvišeni je imel med sveto mašo, med katero so pevci lepo peli, slovensko pridigo o dolžnostih, ki nam jih naklada sedanji čas. Birmal je okoli sto otrok; nekaj jih je prišlo tudi iz sosednih župnij. Nekaj je bilo tudi odrastlih. Birmanci so dalj časa v štirih skupinah pridno hodili tudi k posebnemu nauku v cerkvi. Vsa slovesnost se je brez motenj, lepo in prisrčno ivzršila. Pripravnica v Tomaju Tisti, ki so se priglasili za pripravniški tečaj v Tomaju, naj se predstavijo v zavodu v Tomaju L avgusta in prinesejo s seboj vse potrebno. Ce je kateri, ki so še želi vpisati, naj so nemudoma priglasi na školiji v Gorici ali v Trstu. V kratkem času je dozorel Dne 15. 7. je družino g. predsednika dr. Guida Hugues-a zadel hud u-uarec: umri je 21-letni sin Karel, vseučiliščnik. Odličen mož je rekel: »Poznam fanta iz Padove; to je bil zlat, dobro vzgojen 1'ant«. Med dijaki je bil zelo priljubljen, ker je bil dobrohoten in darežljiv; še kot majhen učenec je rad prinašal kose kruha lačnim so učencem. — Ko je zaslutil, da se mu bliža smrt, je poklical duhovnika. Nekateri so bili v bolnici mnenja, da ni še tako nujno, & fant je vztrajal, naj pride duhovnik, da mu podeli svete zakramente za umirajoče. Poslovil so je od domačih in znancev; prosil jih je, naj mu odpustijo,| če bi jih bil kdaj kaj žalil. »Težko mi je, da vam bo moja smrt prizadela veliko bol, a jaz grem rad domov v nebesa.« Zadnji dan je padel večkrat v nezavest. Ko se je pred smrtjo zavedel, je z materjo zmolil zdravomarijo, uprl oči v sveto podobo in čez nekaj časa mirno v Gospodu zaspal. Gospodu prezidentu, ki je ta hudi udarec sprejel s tako vzorno krščansko vdanostjo, čestitamo, da je vzgojil tako vrlega sina — in obenem prosimo Boga, naj potolaži njega in vso njegovo cenjeno obitelj! Rajnemu naj sveti večna luč! Tisti dan, ko je Urh zbežal iz Gorice, se je vozil v vlaku z italijanskimi delavci. Med njimi jo bilo nekaj prav glasnih komunistov, ki so na vso moč opevali Tita in njegovo Jugoslavijo. Takega navdušenja ni zlepa našel med Slovenci — zlasti ne v zadnjih mesecih. Urh, ki ljubi resnico bolj kot svojo kožo in ne moro molčati, ko kdo kako prav debelo pove, so je spustil v pogovor s tovarišem, katerega so drugi imenovali «compagno Pahni-rino». Ta je Urhu dopovedoval, da sicer resnično mnogim Slovencem in tudi delavcem v Jugoslaviji gospodarsko huda prede, teda tega da so Slovenci sami krivi, ker se ne znajo dovolj prilagoditi novim ča- »Post UNRRA podpore« na porofju »A« in v Vidmu Poročevalski urad za Julijsko Krajino je 12. julija izdal naslednjo izjavo: »Britanska in ameriška vlada sta obvestiti Zavezniško vojaško upravo za Julijsko Krajino ter upravo za Videm, da bo od 1. julija 1947 naprej dobavljala osnovna živila področjem pod. njihovo upravo vlada Združenih držav v skladu s spojim programom »Post L A RRA podpor«, iu program je uradno pognan pod imenom »Podpora in pomoč ljudstvom po vojni opustošenih držav« ter ga no smemo zamenjati s priporočili, ki jih je izdelala gospodarska Komisija, katero je imenoval Varnostni svet. Pogoji, pod katerimi se bosta področje »a« Julijsko Krajine ter Videm okoriščevaia s programom Združenih držav za podpore tujim, so enaki pogojem za podporo Avstriji in Italiji. V kratkem bodo dobavili naslednje vrste dobav: živila, zdravilo, goriva, izdelam ter še no izdelani material za oblačila, gnojila, sredstva za pobijanje mrčesa ter semena. Pogoji, pod katerimi so dane te dobave, zahtevajo, da razdeljujejo te dobave, kakor tudi vse druge uvoze v področje, brez razlikovanja glede na raso, vero in politično prepričanje. Za ves čas trajanja tega programa ne bodo smoli izvoziti nobenega predmeta, ki je podoben zgoraj navedenim. Sistem racioniranja bo se nadalje ostal v 'veljavi. Program bo pod upravo posebne misije Združenih držav s sedežem v listu, katero pričakujejo v kratkem m katera bo delovala v tesnem sode-lovauju z gospodarskim odsekom zvu. Prva ladja (»David G. Bumott«), ki je pripeljala dobave na osno- vi tega programa, je dospela v Trst 7. julija. — Tovor je obstajal iz 8500 ton moke, ki stanejo skupno 1,414.695 dolarjev, od katerih je 544.695 dolarjev finansirala britanska vlada kot svoj zadnji prispevek na osnovi prejšnjega sporazuma za dobave področju »A« Julijske Krajine. »Post UNRRA Podpore« je predlagal predsednik Truman v svoji poslanici Kongresu dne 21. februarja. Kot države, ki najbolj potrebujejo podpore, so vzeli v poštev Avstrijo. Grčijo, Madžarsko, Italijo, Poljsko}. Kitajsko ter navsezadnje Trst. Predsednik senatnega odbora za odnošajo s tujino Vandenberg je izjavil, da je ta program bistveno važen za ameriške napore, ki hočejo zagotoviti »svobodni mir v svetu svobodnih ljudi«. »Program podpor Grčiji in Turčiji« — jo dostavil Vandenberg — »ne bo mogel dobro uspeti, če bomo narode Evrope prepustiti lakoti.« Razstava čipkarskih del v Gorici Za veliko večino goriškega prebivalstva je šla neopazno mimo razstava čipkarsko šole v Gorici v ul. Morelli 39. In vendar zasluži, da bi sc tudi širše občinstvo seznanilo z som. »Pomislite, sam sem bil v Jugoslaviji in sem so prepričal, da so celo med slovenskimi komunisti reakcionarji in nezadovoljneži, ki kritizirajo uredbe komunističnega režima. Ali naj vlada, ki s tolikimi žrtvami gradi novi pravični red, mirno gleda, da nazadnjaško delavstvo samo s svojo nepočakano sebičnostjo ovira delo »dei grandiosi co-strutton del paradiso oporaio?« Pridno naj bi delali in ubogali ter žrtvo doprinašali in v par letih bi uživali tako blagostanje, da bi jim bilo treba delati le kakih pet ur na dan in samo štiri dneve v petdnevnem tednu, medtem ko bi bili njiho- vi dohodki tako splendidni, da bi se stvarno njihov položaj komaj razlikoval od položaja kakega ministra. Tako pa končujejo v ječah. Urhu j« bilo, da bi skočil iz kože, kajti od mladega je bil vajpn trdemu delu in si kratko in malo ni mogel predstavljati, kako bi v novem redu n. pr. kmet v petih urah več pridelal kakor v prejšnjem redu v 12 do 16 urah. Razlagal je svoje socialne nazore Palmirinu, toda ko je videl, da ta mož živi v oblakih in da sploh ni mogoče z njim piimetno njo zaradi panoge domače obrti, ki jo zastopa; saj je bilo izdelovanje čipk mnogo let močna postavka v bilanci vsake rudarske družine v I-driji in tudi drugod. Sedaj domača obrt izdelovanja čipk zamira. Vendar pomeni to veliko izgubo za domače gospodarstvo, posebno v hribih. Vodstvo čipkarske šole je prignalo, da se čipke zelo dobro prodajajo in da dobivajo številna povpraševanja iz Amerike, Indije in od drugod. Le škoda, da je čipkarska šola v Gorici skoro popolnoma pozabljena od strani slov. deklet. Menda je šolo obiskovala v preteklem letu samo ena. Šola nudi precejšnje ugodnosti in zahteva obisk samo 4 ure na teden. Zato je pričakovati prihodnje šol. leto tudi od strani slov. deklet večjega zanimanja za to pristno domačo obrt, ki jim lahko nudi obilo lepega zadoščenja. Nov doktor Zorzut Danilo, sin Cirila, je promoviral za doktorja v kmetijskih vedah na univerzi v Bologni s polnimi glasovi. — Novemu doktorju uaše čestitke! Kupna moč ameriškega Povprečni tedenski zaslužek dme-liškega delavca je skoraj desetkrat višji od zaslužka sovjetskega delavca. Strokovnjaki ameriškega zunanjega ministrstva, ki so izračunali to primerjavo, so tudi naglasili, da dve leti po vojni Sovjetska zveza daje povprečnemu sovjetskemu delavcu plačo, s katero si more kupiti le desetino živil in drugih potrebščin kakor povprečni ameriški delavec s svojo tedensko plačo.. Za podlago temu računu so vzeli sedem tabel o uradnih sovjetskih živilskih cenah, iz katerih je razvidno, da je kupna moč sovjetskih delavcev po vojni močno padla; živilske cene so namreč narasle povprečno za 166°/o, plače pa so povišane za 25%. Če primerjamo, koliko osnovnih živil si more kupiti za tedensko plačo sovjetski in koliko amoriški delavec, po-em vidimo: sovjetski de-lavcc si more s svojimi 120 rublji tedensko kupiti £3 hlebcev kruha, a- vriski delavec pa s svojimi 50 dolarji najmanj. 390 hlebcev; sovjetski delavec si moro kupiti s tedensko plačo 17 luntov sladkorja, ameriški ddavec pa nad 500 funtov. Sovjetski delavec more kupiti s svojo tedensko plačo 18 litrov mleka, ameriški delavec pa 307 litrov; sovjeski delavec bi si lahko kupil nadalje 10 funtov mesa s svojim celotnim teden- Poskuzi televizije v Vatikanu Pred kratkim so se vršili zelo zanimivi poskusi televizije v Vatikana. Poskusom je prisostvoval sam sv. oče. V neki vatikanski dvorani je poljski mojster Glinški dirigiral koncert starega skladatelja Pa-cel lija, iz 16. stol., ki izhaja iz družine Pacellijev kakor sv. oče. Za to priliko so ameriški tehniki nastavili posebne televizijske napravo, tako da so sv. oče in ostali koncert ne samo poslušali, temveč tudi gledali orkester na platnu kakor v kinu. govoriti, je molčal. Ko pa mu je Palmirino povedal, da v Jugoslaviji že danes mnogim prav dobro gre in da so med najboljše plačanimi delavci prav Italijani, ker pač razumejo novo dobo in z vsem srcem sodelujejo z rdečim režimom, ga je začelo tako zvijati v slovenskem trebuhu, da jo na tržaški postaji brez pozdrava zdirjal domov. V glavi pa se mu jo vrtelo ob misli, kje se je končala narodno osvobodilna borba slovenskega kmeta in delavca. Gotovo bi bili strašni vtisi iz Gorice in s potovanja v vlaku Urhu povzročili kako bolezen, ako ga ne bi doletelo doma prav izredno veselje. Komaj je prišel in pozdravil ženo, ko nekdo potrka. Na povabilo vstopi možak iz Soško doline s hudo napihnjenim nahrbtnikom in vpraša: »Ali stanuje tukaj Urh?« »Kaj pa bi radi?« — »V naši vasi ga imajo zelo radi. Ko so zvedeli, da so bliža njegov god, so me poslali, naj mu v imenu vseh vaščanov, ki ljubijo poštene ljudi, osebno izrazim voščila. Obenem so zbrali nekoliko moke in drugih dobrot z željo, da bi mu te stvari služile kot bral tl o za romanje na Svete Višarje, kamor “OB JADRANU» V Trstu je izšla drobna, a bogata in okusno ur jena kujžica »Ob Jadranu« (etnografski zapiski in študije), ki. jo je uredil prof. Rado Lenček, mlad, a veliko obetajoč slovenski etnograf. Poleg urednika je prispeval še dr. Metod Turnšek, znano ime med slovenskimi etnografi, in R. M. Cossar. O knjigi, ki jo toplo priporočamo vsakemu Slovencu, bomo še spregovorili. Ivan Cankar med Italijani V Rimu je založnik Del Romano izdal knjigo: Ivan Cankar, Da mamina, v prevodu Damiani-Jež. Cena 120 lir. Prelagatelji so izbrali iz Cankarjevih spisov nekaj bolj značilnih sestavkov o materi ter jili v lepem prevodu podali italijanskim čitateljem. — Mi se le veselimo, da se najdejo med našim sosednim narodom tudi taki, ki znajo ceniti slovensko kulturo in ne samo nas zmerjati s »seiavi«, kot znajo nekateri tnalo kulturni predstavniki ital. naroda pri nas. in sovjetskega delavca skim dohodkom, ameriški delavec Pa 8il funtov; surovega masla bi si mogel kupiti sovjetsKt delavec 4 lunte, ameriški pa najmanj 7U lun-tov m bi si še kaj prihranil. In ameriški deiavec sme vkljub temu stavkati, medtem ko mora sovjetski delavec le molčati in bik »prepričan«, da delavcu nikjer na božjem svetu ne gre bolje kot v ZiStiR. Ameriški komunisti, ki to vedo, so pa veliki idealisti: želijo se odpovedati svojemu blagostanju, da bodo po sovjetskem gospodarskem sistemu v revščini izenačeni s sovjetskim delavcem. Ne trobi v svet, če te brat davi, ker to je špijonaža ! Med neštevilnimi političnimi procesi v Jugoslaviji se je vršil tudi proti Miša Trifunoviču, podpredsedniku Narodne radikalne stranke m nekdanjemu jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku v Londonu. Obtožen je bil čudnega zločina, da je dal za ameriški tisk poročila o Položaju v državi, kar pač delajo časnikarji po vsem svetu. Prečitaj-mo par odstavkov iz tega tako nevarnega poročila! »...Več kot 100.000 strokovnjakov m tehnikov vseh strok je bilo odstranjenih iz javne uprave in narodnega gospodarstva brez vsakih življenjskih sredstev, obsojenih tla pomro od lakote. Že 15 mesecev se preliva kri po vseh pokrajinah ter so streljani ljudje v velikih ali malih skupinah, včasih po hitrem postopku, ne da Li imeli možnost zagovornika ali prič, včasih celo brez sodnije in procesa. Koncentracijska taborišča s stoti-seči jetiiikov so razsejana po celi naj gre nekaj dni na oddih.« Urh je možu popolnoma zaupal in mu hitro povedal, da je prav on sam Urh in ti a so čuti radi take velikodušnosti presrečnega. Povedal je tudi, da pejde hitro v naslednjih dneh na Svete Višarje in da bo ob tej prili-tli prav gotovo obiskal tudi dobrotnike, da se jim še oseba.) prav toplo zahvali. Zaenkrat naj jih zagotovi, do bo zanje molil. Urh jo na vse bridkosti pozabil in nekaj dni mislil samo na to, kako imamo Slovenci vendar š» prav veliko nadvse žlahtnih in pametnih ljudi. »Tak možak odvaga 2.500.000 palmirinov in še 250.000 titinov povrhu,« je rekel ženi. Naslednjo dni jo Urh obhajal še svoj god iu dobival vedno novih dokazov simpatij, ki jih uživa med krščanskimi Slovenci, v drugem tednu julija jo je pa mahnil na Svete Višarje. Izbral i i jo pot skozi Bovec. V avtobusu se je srečal z znancem iz Čezsoče, ki mu je pripovedoval sledečo zgodbo. »Ta teden so so naši ljudje spra-vili na košnjo v ceni B. Seveda jo bilo treba za to zadevo veliko dokumentov. Neki mož je mislil, da ima deželi. i/ttic' številnih družin pogostoiua ustrelo na hišnem pragu speciahz1-.um policisti Ozne in takoj nato u-<<.asojo, naj jih pokopljejo ob cesti orez krste, križa m duhovnika. iJovsod vladata strah in trepet... nekateri izvršijo samomor, druK1 otže v gozdove, kjer nadaljujejo 1 o,a-bo kot za časa okupacije. i otujoci preki sod hodi iz kraja v Kraj ut izreka smrtne obsodbe v ne-verjetnih okoliščinah. V Sandžaku zaseda eno izmed teh sodišč, sestavljeno iz enega komunista, enega cigana iu enega Turka, ponoči in obsoja na smrt po procesu, ki traja,1® minut, brez prič in brez odvetnik®- J^osebiu točaji o marksizmu se vršijo za vse nameščence obvezno-Profesorji dobivajo še izrecna navodila, kako naj učence vzgajajo v komunističnem in brezbožnem duhu-Otroci ponavljajo staršem, kar so se naučili na pamet: ničesar nismo dolžni očetom, ker so nas spravili na svet zgolj za osebno zabavo, m®' toram pa samo pet litrov mleka!« Tt uuuovič je bil obsojen samo na osem let prisilnega dela in sevtfd® na zaplembo vsega premoženj®* medtem ko so bili trije manj znan1 soobtoženci obsojeni na smrt. Obsojen pa je bil radi špijonaže v prid neke tuje velesile. Torej bodi cujec! (Jo te komunist pretepe ali t® okrade in «e ti predrzneš to sporočil n pr. »Ameriški domovini«, se kaj lahko zgodi, da boš obsojen na desetletja prisilnega dela ali colo n® smrt radi »špijonaže v prid neke tujo velesile.« — Kazen zaplembe imetja naj te pa nič ne bega, kajti ta prej ali slej nujno pride tudi z® tiste, ki so vedno mislili, da bodo otl komunistov še kaj premoženja dobili. ltazglas Pri protok dnem uradu mestneg® županstva so izstavljeni do 23. juh' ja t. 1. davčni seznami za izenačenJe agrarnih prispevkov. Znesek, ki je določen za vsakeg® plačevalca, bo treba plačati v treh obrokih, ki bodo zapadli skupaj 2 direktnimi davki. Prvi obrok bo zapadel 10. avgusta 1947. Prizadeti imajo pravico, da vložijo priziv na prostem papirju n® predsednika goriškega področja. Mestno županstvo naznanja, da je v goriški občini u-veden davek na napise in znamenju- Vsi trgovci, obrtniki, rokodelci in svobodni poklici, ki imajo pri svojih podjetjih ali uradih enega ati več napisov ali znamenj, so dolžni, da to naznanijo davčnemu oddelku mestne uprave. Podpoveljstvo mestnih straž hrani moško kolo. Darovi Iz Rihomberka 100; N. N. iz cone B 100; iz Višnjevika v počeečenje škofa Barage 1200; birmanci iz Selila nabrali na dan sv. birme v Bo-rjani 500; Logje na Kobariškem 501;; Bogdana, da bi Slovenci za »Soškim tednikom« ne zabredli v »Sočo« 200 L Bog povrni! Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S- vsa dovoljenja v redu in se je odpravil na planino »Slaternik«. Na rami je nesel koso, v žepu listine, v nahrbtniku za teden dni moke, ob roki pa je vodil kozov da bo imel mleko in potrebno zabelo za polento. Obmejni stražnik na bloku je kot vesten funkcionar pregledal moža in njegove dokumente. Zdelo se mu je, da nekaj le ni v redu, a ni prav vedel, kako naj to pove. Pa si j® brihtna glava le izmislila, česa koscu še manjka. »Tovariš, vse bi bilo v redu, a ti ne pomisliš, da bi v coni B lahko zamenjal kozo s kako večjo živaljo-Kaj takega pa so ne sme zgoditi, ker bi bila niša država oškodovana. Zato pa pojdi domov in preskrbi še za svojo kozo fotografijo in potem te gladko pustim v planino.« Čezsočani pravijo, da so je ob tej priliki zgodil velik čudež. Koza se je na ven f/las zasmejala — radi nezaslišanega povišanja v novem redu. Urh se .jo tudi smejal in zaključil pomenek o tej zadevi: »Če so tam tako brihtni ljudje, potem pa se ne smem čuditi učencu take šolo Palmirinu.«