celjski tednik OLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA UGOTOVITVE GLAVNE« ODBORACSZDL GLEDE PRIPRAV IN POTEKA VOLITEI^ VOLIVCI SO POTRDILI ZtDPlIlJE Predsedstvo GO SZDL Slovenije je razpravljalo na svoji seji o pripravah in poteku volitev v zvezno in republiško skupščino in objavilo naslednje ugoto- ritve: Rezultati zadnjih skupščinskih volitev so izredno dobri. Te volitve so bile v Sloveniji kot v Jugoslaviji po vojni «ploh najboljše. Volilna udeležba v Slo- veniji je bila celo večja kot znaša jugo- idovajisko povprečje. V Sloveniji je vo- lilo za 10% več volivcev kot na enakih volitvah leta 1953 in za 10% več voliv- cev kot ob volitvah v občinske in okraj- ne ljudske odbore leta 1957. Dosežena je bila tudi večja enakomemost volilne udeležbe v Sloveniji, saj znaša v vseh okrajih nad 92% in seže v najboljšem fjrimeru preko 97%. Glede neveljavnih glasovnic je Slovenija nekoliko nad ju- goslovanskim povprečjem, kar ne zbolj- tuje tega usi>eha. Izredno pomembno pa je dejstvo, da so izredno dobro volila in- dustrijska središča in mesta, partizanski kraji in obmejna območja, najbolje je Tolila mladina in žene. Nekaj je tudi slabših volilnih območij oziroma krajev v Sloveniji, lo so izrazito kmečka po- dročja, za katere ne bi mogli trditi, da ao slabše volila zato, ker bi imeli kmet- je morda manjše koristi od socialistične- ga razvoja, ampak se je p)ok£izalo, da ga le slabše razumevajo kot drugod. Ven- dar so tudi v teh področjih volili bolje tot kdajkoli doslej. Politična aktivizacija in razgibanost, 4d je bila tako značilna za vse obdobje pred volitvami, in sicer predvsem po za- slugi naših političnih organizacij, je v ogromni meri prispevala k takšnim re- zultatom, predvsem pa k temu, da so volitve resnično potekale v vzdušju po- trjevanja naše socialistične poti in uspe- hov graditve. Vsej predvolilni kampanji je usi>elo dati širši slovenski in jugoslo- vanski značaj ter socialistično vsebino. Čedalje »bolj naraščajoča splošna razgi- banost delovnih ljudi in njihova čedalje aktivnejša vloga v delavskem in druž- benem upravljanju sta dali i)ečat tudi temu obdobju. Zanimanje za volilne se- stanke in zborovanje je bilo zelo veliko, razprava na njih pa je bila stvarna in konstruktivna. Samo zborovanj se je v nekaterih okrajih udeležilo nad 50% vo- livcev. Ne le občinski in okrajni politični aktiv, ki zaslužita vse priznanje, temveč tudi osnovne organizacije Socialistične zveze. Zveze komunistov, Ljudske mla- dine, sindikati, Zveze ženskih društev in ostale družbene organizacije so si pri- zadevale za uspeh te doslej največje politične akcije. Zato je tudi uspeh tako velik. Tudi radio in tisk sta ves čas dobro opravljala vlogo informatorja in mobilizatorja množic, posebno na dan volitev. Socialistična zveza delovnega ljudstva je pokazala ob teh volitvah veliko moč in akcijsko sposobnost. Njen vpliv je mnogo večji, kot bi lahko sodili po šte- vilu njenega članstva. V okraju Murska Sobota se je n. pr. volitev udeležilo pre- ko 94% volivcev, v Socialistični zvezi je pa včlanjenih le 25 odstotkov volivcev. Zato bi bilo prav, da organizacije Socia- listične zveze še nadalje na isti način razvijajo svoje politično delo, število članstva pa povečajo za toliko, da bo v skladu s pozitivnim razjK)loženjem de- lovnih ljudi do socializma, kar so ob teh volitvah tako jasno pokazali. Rezultati volitev potrjujejo pravilnost že prej znanega stališča vodstva Sociali- stične zveze, po katerem je predvsem pomembno razpravljati o kandidatih na demokratičen način še pred sprejemom kandidature, tako da potem volitve ne odločajo več o tem ali onem kandidatu, temveč, so le še potrditev in mobilizaci- ja za uresničenje programa graditve so- cializma. Prav tako se je pokazaJo kot zmotno mišljenje, da dvojne kandidature same po sebi lahko izboljšajo politični polo- žaj in napravijo volitve demokratične. Rezultati celo kažejo, da so področja z dvojnimi kandidaturami slabše volila kot ona z enojnimi. Razen takih in podobnih nepravilnih pojmovanj o demokratičnosti so vzroki določenih težav in tudi slabših rezulta- tov volitev v nekaterih občinah v Slo- veniji predvsem v prepuščanju določe- nega dela političnega aktiva vplivu lo- kalističnih teženj in je tako hote ali ne- hote postal glasnik najibolj zaostalega in nazadnjaškega dela naše vasi. Volivci so na zadnjih volitvah v re- publiško in zvezno skupščino z ogromno, doslej največjo večino potrdili zaupanje v vodstvo in politiko nove Jugoslavije ter v moč socializma nasploh. To pome- ni močno podporo vodstvu naše države v nadaljnji graditvi, hkrati pa kaže na še večjo sprostitev ustvarjalnih sil de- lovnih ljudi Jugoslavije. Ob peti obletnici smrti velikega revoIucionorjalBORISA KIDRIČA Danes mineva pet let, odkar je umrl velik revolucionar, neustra- šen borec in tvorec povojne socia- listične izgradnje, narodni heroj in junak socialističnega dela — Boris Kidrič. Njegovo življenje je bilo vseskozi prežeto s svetlimi idejami za pravice in boljše živ- ljenje delovnega ljudstva, za ama- go socializma. Domovina ne more pozabiti člo- veka, ki se ji je ves posvetil in v tem ognju dejavnosti tudi izgorel. Njegov lik naj bi bil vodilo mla- dim ljudem, ki uživajo sadove njegove življenjske borbe, da bi tudi sami bili po svojih močeh domovini, naprednim idejam in boju za zmago delovnih množic ter za mir v svetu, vsaj drsbec toliko v pomoč, kot je bil vsem tem svetlim ciljem zvest in pre- dan nepozabni Boris Kidrič. (Spo* mine na velikega revolucionarja objavljamo na 3. strani.) iiBčji vpliv sindihatov v nnšcm družbenem življenju S. Vukmanovič novi predsednik sindikatov V Beogradu je bila 7. aprila plenar- na seja Centralnega sveta Zveze sindi- katov Jugoslavije, na kateri so raz- pravljali o perečih političnih in orga- nizacijskih nalogah sindikatov. V re- feratu je med drugim rečeno, da mora biti težišče dela sindikatov v delovnih kolektivih in komiinah. Zelo važna na- loga sindikatov je politično in vzgojno delo ter gospodarska in družbena izo- brazba delavskega razreda, zlasti nje- govih organov upravljanja. Zato je ena najvažnejših nalog sin- dikatov pomoč delavskim svetom pri uresničevanju načela »vsakomur po delu«. Sindikati morajo najodločneje nastopiti proti vsakršni kršitvi zakoni- tosti in demokratičnosti v delovnih kolektivih. Sindikati se morajo ukvarjati s ce- lotno problematiko komune, na svojih sejah in sestankih obravnavati splošne in posamezne potrebe komune in ko- munalne politike, sodelovati pri sesta- vljanju družbenih načrtov občine in okraja, kakor tudi pri pripravljanju raznih drugh akcij in ukrepov, dajati pobude in predloge krajevnim organom in jih kar najbolj podpirati pri delu. V referatu je rečeno, da je za delo večjega števila sindikalnih vodstev in organizacij značilno, da se rrialo in ne- redno ukvarjajo s proučevanjem in analizo političnih problemov, politič- nega stanja na svojem območju ali v delovnih kolektivih. V središču razprave je bila dejavnost sindikatov na razvijanju delavskega samoupravljanja. Vtem ko so se sin- dikalne podružnice močno zavzemale za razvijanje in krepitev sistema de- lavskega samoupravljanja, so na drugi strani zapostavljale skrb za delo orga- nov družbenega upravljanja v social- nih, zdravstvenih, prosvetnih tn drugih ustanovah. Premalo pozornosti posve- čajo sindikalne podružnice tudi skrbi prebivalstva, kar se odraža v poma- njkanju restavracij za družbeno pre- hrano, podcenjevanje svetov potrošni- kov in stanovanjskega vprašanja. Plenum je sprejel odstop dosedanjega predsednika Centralnega sveta ZSJ Djura Salaja in še nekaterih članov, ki bodo prevzeli nove posle. Za novega predsednika so izvolili Svetozarja Vuk- manoviča. Izvolili so tudi tri nove podpredsednike in štiri tajnike, med njimi Olgo Vrabič, članico IS LRS in republiško poslanko, ki smo jo na ne- davnih volitvah izvolili v Celju. ODDOLŽIMO SE SPOMINU BORISA KIDRIČA Te dni se spominjamo pete ob- letnice smrti velikega sina naših narodov Borisa Kidriča. Politične, gospodarske in družbene organi- zacije, ustanove in društva, ki se bodo ob svojem rednem delu in sestajanju spomnile te velike iz- gube na poti socialistične izgrad- nje naše domovine, se bodo spo- minu Borisa Kidriča najbolje od- dolžile, če bodo po svojih močeh namesto za vence in cvetje name- nile denar za sklad Borisa Kidri- Okrajni odbor SZDL v Celju „Plava delovna armada" v prazničnem vzdušju 15. april je dan, ki ga svečano pro- slavljajo železničarji vse naše države v spomin na revolucionarne dogodke na Zaloški cesti v Ljubljani. Plava de- lovna armada — bi lahko imenovali na desettisoče ljudi, ki na tako izredno važnem prometnogospodarskem delu pomagajo graditi .boljšo bodočnost na- fiih narodov. Pa ne samo zato. Želez- ničarji so bili vedno ob strani delav- skih množic, bili so v prvih vrstah bor- cev za delavske pravice in med vojno tudi v prvih vrstah osvobodilnega boja. Kadar so železničarji stopili v stavko, je ohromelo gospodarsko življenje. Med vojno so sabotaže železničarjev pov- zročile hude izgube sovražnikom, po vojni pa so se ljudje v plavih unifor- mah z vso vnemo lotili obnove želez- niškega prometa in ga zares v rekord- nem času obnovili, preden je pomanj- kanje prometnih zvez moglo občutne j še prizadeti celokupno obnovo porušene domovine. Spričo nalog kapitalne izgradnje je bil v povojnih letih promet postavljen pred ogromne naloge. Prometne žile in sredstva je bilo treba ob majhnih iz- datkih vzdrževati tako, da so bila spo- sobna izpolnjevati vse težke naloge za nekajkrat povečan promet ravno zara- di gradnje. Danes je promet postavljen v ospred- je petletnega načrta. Spet čakajo nove naloge naše železničarje. Morali bodo predvidena sredstva čim bolje, čim ko- ristneje in čim ceneje uporabiti. Tudi pri nas v Celju so te investi- cijske naloge zelo pomembne. 2e letos bodo začeli ureievati novo postajno harfo, da bodo tako odpravili vsaj po- glavitne težave našega železniškega vozla. Čakajo pa tudi druge naloge. Obnoviti in izboljšati bo treba vse že- lezniške proge, zlasti pa. lahko bi rekli, našo okrajno savinjsko progo. Ko^ letos proslavljajo svoj praznik, naši železničarji stopajo v novo obdob- je, ko bo prometu posvečala družba to- liko zasluženo pozornost in pomoč. Kako bodo v.Velenju proslavili L maj . Na razširjeni seji velenjske Svobode so se pred dnevi pogovorili, kako.bodo čim lepše praznovali delavski praznik — 1. maj. Pripravili bodo več priredi- tev. 26. aprila bo glasbena sekcija iz- vedla vokalno-instrumentalni koncert, naslednji dan pa bo sodelovala na ob- činskem pevskem festivalu mladine. Osrednja proslava bo na predvečer 1. maja v kinodvorani v Velenju. Pro- slavo, ki bo tokrat poudarila predvsem borbo proti oboroževanju z atomskim orožjem v svetu, bodo pripravile vse sekcije" DPD Svobode Velenje. V okviru teh .proslav bodo v Velenju uprizorili 3. maja še komedijo Beraška opera. Za pismom- konkretne uredbe iii zakoni Medtem ko so nekateri zares bili pre- pričani, da je pismo CK ZKJ nekaj kampanjskega, da se bo »huda kri« po- legla in bo potem šlo vse spet po starem tiru, so bili delovni ljudje v večini pre- pričani, da bodo v kratkem v pogledu štednje in ostalih misli, ki jih je pismo vsebovalo, sledili tudi konkretni ukrepi. In res. Skoraj hitreje, kot smo priča- kovali, zasledujemo v dnevnem tisku objavljene predpise in uredbe, ki so kon- kretna posledica omenjenega pisma. Ti predpisi globoko posegajo v probleme, ki jih je nakazalo i^ismo. Tako je že iz- šel novi zakon o šolstvu, nadalje nova odredba o pravilnem izkoriščanju avto- mobilov, ki bo občutno omejila »širino< dosedanje prakse. Tudi zakon o gradnji stanovanj je močno sredstvo v borbi za čim cenejše, ekonomičnejše pa tudi ob- sežnejše izvrševanje gradbenih storitev za dvig stanovanjskega sklada. Brez dvoma bodo naši oblastni organi v zvez- nem merilu izdali še več takih do'očil, ki bodo zelo ostro in natančno določe- vala pristojnosti, ki bodo vsklajevala pristnejše odnose, predvsem pa močno oslabila pojave samovoije, nedemokra- tičnosti in nepotrebnega razmetavanja z družbenimi sredstvi. Priprave za praznovanje I. maja v Siorah V Storah bodo proslavili 1. maj zelo svečano. 30. aprila bo veliko delavsko zborovanje. Zvečer pa bo v prostorih prosvetnega doma v Storah svečana akademije. Program za akademijo bo pripravil odbor za proslave pri DPD »Svoboda«. Na dan praznika bo godba na pihala igrala budnico, nato pa bodo organizirali množični prvomajski izlet na. Svetno. Pred praznikom bodo obis- kali bolne člane in jih obdarili. J. M. STRAN 2 11. APRILA — STEV. 14 pogled po svetu Zgodovina nam zelo malo pove o lju- deh, pravi znameniti nemški pisatelj Jakob V/assermann v svojem Krištofu Kolumbu. S tem ni rečeno, da nima smisla, gotovo pa ima preredko sito, da bi zajela tako drobno stvar, kot je človek. Kako neki bo zgodovina ne- koč pisala o upu in strahu današnjega človeka, ki ga nav>dajajo dejstva atom- skega, veka! Novo odkritje, nov strah in nov pohlep, novo upanje, a vse je povezano s preteklostjo in prihodnostjo, zato je tudi človeška odgovornost pred zgodovino trajna. Ameriška atomska znanstvenika Te- ller in Latter pravita, da se človeštvu ni treba bati radioaktivnosti, češ da je stroncija 90, ki povzroča raka, le kakih 20 funtov več kot pred atomski- mi poskusi, potomstvu pa radioaktiv- nost lahko celo koristi. Atomska vojna da bo prizanesla civilnemu prebival- stviL. Ne moremo presoditi, ali imata prav in zakaj tako govorita v brk javnemu mnenju sveta, ki je glede tega popolnoma drugačno. Prav zato, ker je drugačno, je SZ oznanila svetu, da ne bo več delala poskusov. Zahodni svet je to obljubo ocenil kot propa- gandni manever, vendar ne skriva, da mu je žal, ker ga je SZ v propagandi prehitela. D^illes je izjavil, da so o podobni propagandi premišljevali tudi v Ameriki, Eisenhower pa je dejal, da bi bila optistitev atomskih poskusov v tem trenutku nevarna. Vojna industrija, organsko povezana z mirnodobsko, bo torej še naprej ko- vala krvavo bodočnost, kajti njen glad je neusmiljen, nenasitljii\ Gromiko, sovjetski zunanji minister, je istočasno, ko je svetu sporočil pre- kinitev) poskusov, ponovno obsodil a- tomski) obrožitev Nemčije, ki jasno kaže nemiroljubne zahteve Zapada. V nekem intćrvjuvu je Hruščev dejal, da so Nemci v S^i^tih naredili gospodarski čudež, da so najvitalnejši narod v Ei7- ropi. »Kdo nam jamči, da ne boste v nekaj letih storili še vojaškega čudeža?« vprašuje prvi človek SZ. Ali ni to isto kot brezmejno zaupanje Amerike v tehnično., znanstveno in vojaškg spo- sobnost Nemčije? Pravijo, da je v senci Adenauerjevi zrasel mož št. 2, obramb- ni minister Zvezne republike. Ta se ne boji groziti, da imajo sile NATO pakta tolikšno moč, da v kratkem času lahko zbrišejo z zemljevida SZ. Ne boji se pozivati na intervencijo v Vzhodni Ev- ropi, češ, sramota je, da Amerikanci niso vkorakali na Madžarsko jeseni 1. 1956. Ne hoji se izjaviti, da bo v petih letih tudi Nemčija proizvajala hidro- gensko bombo in to ne zaradi Rusov, ampak zato, ker jo kani izdelovati tudi Francija, ki »se je po vojni umetno vsilila med velesile«, in zato, ker jo ima že Anglija. Z drugo besedo, restav- racija nemške moči nudi pretresljivo podobnost z izsiljevalno politiko Hitler- jevega rajha, s to razliko, da danes Nemčija raste, preden je prišlo do mi- rovne pogodbe. Spričo tega postaja nemško vprašanje, vprašanje združitve obeh Nemčij, še težje vprašanje. V nerodnem položaju je Anglija. Nemški listi z naslado pišejo o propadu angleškega imperija in o praznih, ne- čimrnih upih, ki jih Angleži goje zato, ker imajo H-bombo. Anglija hočeš no- češ paberkuje za Amerikanci, čeprav bi rada vodila samostojno politiko. Edenov polom ob Suezu je razkril to- talno slabost Nelsonovih potomcev. Ljudje, ki vodijo danes oslabeli angleš- ki imperij, so stari, manjka jim mla- dostnega poleta, nad njimi pa patrulji- rajo ameriška letala z atomsko oboro- žitvijo. V še bolj zagatnem položaju je Fran- cija. Gaillard je orodje desničarske politike, ki se ji bo Francija morala prej ali slej odpovedati, kajti misel, da ho po tej poti obnovila »dedovino stare slave«, je precej blodna. Nemci imajo v tem pogledu prav. Samo če bo poslu- šala predloge svojih napredih politikov, ho opravljala še naprej svoje zgodo- vinsko poslanstvo. Duclos ima prav, če poziva na debato o prihodnosti Fran- cije. Ne samo zaradi Alžira, Maroka, Tunisa in Mauretanije, marveč tudi zaradi soseda onstran Rena, zaradi Straussa ali bolje rečeno zaradi politi- ke, ki je Straussa vrgla na površje. Franciji ne more biti vseeno, kam se obrača nemška politika, kajti nemška ekspanzija že zaradi njenega geograf- skega položaja veslej sili na Vzhod in Zahod. Francijo pa k spremembi ko- lonialne politike sili tudi Amerika. Zgodovina je torej kljub vsemu uči- teljica, toda učiteljica s slabim učnim uspehom. T.O. Po amerikansko VAREN DOM Polovico delavskih svetov so že izvolili Delavski sveti se pomlajujejo Večina večjih podjetij v našem okraju je že Tčizpisala volitve v delavske svete in nad polovico sindikalnih podružnic je volitve tudi že izvedlo. Manjši kolek- tivi so v primerjavi z večjimi sicer z razpisi volitev nekoliko zakasneli, zato bodo le-ta podjetja morala precej pohi- teti, če hočejo, da bodo volitve opravila še v tem mesecu. Občinski sindikalni sveti naj tem podjetjem posvetijo še posebno pozornost, saj praksa kaže, da ravno v manjših podjetjih, kjer DŠ pred- stavlja celotni kolektiv, ni vse v redu. V zadnjem času se je po teh kolektivih precej uveljavila samovoljnost posamez- nih upravnikov in še vedno drži, da de- lavski svet predstavlja upravnik trgovi- ne, zadruge, gostinskega ali pa obrtnega podjetja. Seveda pa ne kaže teh manjših kolek- tivov vseh metati v skupen koš, ker so primeri, da je ravno v manjšem kolek- tivu prišlo delavsko odnosno družbeno upravljanje izrazito do veljave, tako da v podjetju soodločajo vsi člani kolek- tiva. V celjskem okraju se lahko po- hvalimo z nekaj takimi podjetji, vendar bi jih lahko bilo več, saj je delavsko upravljanje v takem kolektivu v nekem oziru lažje, ker so vsi člani DS »vedno pri roki«. Dobra polovica sindikalnih podužnic je volitve v DS že izvedla. Z malo iz- jemami so bile volitve skoro povsod do- bro pripravljene in tudi uspešno zaklju- čene. Vidi se, da se kolektivi dobro za- vedajo velikih in odgovornih nalog or- ganov delavskega upravljanja in izbi- rajo res najboljše ljudi za te odgovorne naloge. Tako kritičnih izborov ni bilo še pri nobenih volitvah in tako so ponekod prav zaradi teh okoliščin volitve celo preložili. Letošnje volitve v DS uspešno p)oteka- jo. Toda na OSS so mnenja, da poročila še vedno premalo zajemajo problemati- ko podjetja, zlasti pa ne obravnavajo konkretno slabosti, ki jih je nakazalo pismo CK ZKJ in ki jih v podjetjih go- tovo r manjka. S tako pavšalnimi po- ročili, 1. t so jih pripravile nekatere podružnice pri volitvih v DS, res ne mo- remo in ne smemo biti zadovoljni. V tem pogledu bi morale politične organi- zacije več storiti, kjer kolektiv sam ne čuti potrebe, da bi navodila pisma po- vezal z analizo dela, uspehov in neuspe- hov v svojem pK>djetju. Razveseljivo pa je, da kolektivi volijo letos v DS več mladine, pa tudi žena. Tako se DS pomlajajo z novimi, dela- voljnimi ljudmi, ki mnogo obetajo. Z občinske konference SZDL v Mozirju Več medsebojnega sodeiovanjs Pred dnevi je bila v Mozirju občinska konferenca SŽDL za mozirsko občino. Udeležilo se je je nad 40 izvoljenih de- legatov iz vseh osnovnih organizacij SZDL mozirske občine in več gostov. Med gosti je bil tudi tov. Tone Kropu- šek, predsednik CK LMS in republiški ljudski poslanec te občine. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da deluje na območju mozirske občine skupno 14 osnovnih organizacij SZDL, ki vključujejo nad 4700 članov ali do- brih 46% vseh volivcev v občini. Od zadnje občinske konference se je šte- vilo članstva nekoliko dvignilo. Ti po- datki potrjujejo, da je izven organiza- cije še vedno dobra polovica vseh vo- livcev v občini, med temi pa je tudi precej mladine. To stanje narekuje, da bodo morale osnovne organizacije v bo- doče posvetiti več skrbi vključevanju novih članov. Poročila in razprava je potrdila, da se je delo osnovnih orgahizacij SZDL v zadnjem času precej. zboljšalo. To se je še posebej pokazalo pri občinskih in nedavnih skupščinskih volitvah. Večina osnovnih organizacij se je v političnih pripravah za volitve dobro izkazala. Da so volitve na splošno dobro uspele, gre v precejšnji meri zasluga ravno orga- nizacijam SZDL. Pri tej odgovorni po- litični nalogi osnovne organizacije niso nastopale same, ampak so k sodelovanju pritegnile tudi druge politične in druž- bene organizacije. S takim načinom de- la se je vez med organizacijami SZDL in drugimi organizacijami močno utr- dila. Konferenca je ugotovila tudi slabo- sti dosedanjega dela. Te se kažejo pred- vsem v prem-ajhnem zanimanju za delo organov družbenega upravljanja kot so šolski odbori in potrošniški sveti, za de- lo krajevnih odborov in zborov voliv- cev, za delo kmetijskih zadrug itd. Vse te slabosti narekujejo, da bodo morale organizacije SZDL pri bodočem delu najti pravilne oblike dela in medseboj- nega sodelovanja. Na terenu se tudi opa- ža, da imajo osnovne organizacije pre- malo stika s članstvom. To se kaže predvsem v premajhnem pojasnjevanju raznih gospodarskih, političnih in dru- gih važnih vprašanj. Nekatere osnovne orgajiizacije, kot n. pr. organizacija v Mozirju, so sklicale sestanke po vaseh m tako dobile boljši stik s članstvom. V Mozirju so se ti sestanki zelo dobro ob- nesli. Zato bodo to obliko dela obdržali tudi v bodoče. Večji del razprave na konferenci je bil posvečen našemu kmetijstvu. To je tudi razumljivo saj je področje občine pretežno kmetijskega značaja. Konfe- renca je ugotovila, da se je delo kme- tijskih zadrug v preteklem letu precej zboljšalo. Zadruge opuščajo nekmetij- ske dejavnosti in se vedno bolj usmer- jajo v pospeševanju kmetijstva. S ta- kim načinom dela so lani precej pripo- mogle k dvigu kmetijske proizvodnje. Kmetijstvo se je v merilu občine dvig- nilo napram letu 1956 za 8%. V letoš- njem letu pa je predviden porast za na- daljnjih 7%. Zato bodo morale vse za- druge postati ne le samo pobudnik za višje pridelke, ampak organizator mo- derne in napredne kmetijske proizvod- nje. Organizacije SZDL bodo imele pri tej akciji zelo odgovorno nalogo. Mora- le bodo čim tesneje sodelovati s kme- tijskimi zadrugami in biti pobudnik za čim tesnejše sodelovanje-ined kmeti in zadrugo v obliki kooE>eracije.. Mimo tega je konferenca razpravljala še o raznih komunalnih vprašanjiji, o delu občinskega odbora in njegovih or- ganov, o zdravstvu, o povezavi z osta- limi političnimi organizacijami itd. NALOGE IN VLOGA LJUDSKEGA POSLANCA Cez nekaj dni bodo zopet zaži- vele ljudske skupščine. Sestali se bodo na prvem zasedanju novoiz- voljeni poslanci, katere smo ne- davno izvolili. Menimo, da ne bo odveč, če volivce v tem sestavku vsaj na kratko seznanimo z nalo- gami in vlogo ljudskega poslanca. Vloga ljudskega poslanca v na- ši socialistični demokraciji je iz- redno važna in odgovorna. Važna zato, ker mora ljudski poslanec v celotnem sistemu samoupravlja- nja izpolnjevati naloge, ki so jih pred njega postavili socialistični zakoni in katere terja izgradnja novih socialističnih odnosov. Ra- zumljivo je, da je teh nalog mno- go. Toda ljudskemu poslancu po- maga pri delu na tisoče sodelav- cev. Poslanec ni sam, izoliran, temveč je v armadi tistih, ki so odločno sklenili, da bodo gradili novo družbo in boljše družbene odnose. Ker ima poslanec večji in širši pogled na stvari, je njegova vloga v kraju, ki "ga zastopa, zelo velika in odgovorna. On lahko ve- liko pomaga svojim volivcem, se- veda v skladu s splošnimi mož- nostmi in potrebami države. Le v tem skladu poslanec lahko iz- koristi možnosti, ki so v njegovem kraju. Vsekakor je dolžnost poslanca, da se z vsemi silami bori za raz- voj področja, na katerem so ga volivci izvolili. Ker pa naša drža- va predstavlja enotno ekonomsko področje, mora poslanec usmerja- ti napore ljudi, ki so ga izvolili, na take naloge in podvige, ki bo- do koristili vsej skupnosti in ra- zumljivo tudi kraju, kjer so ga izvolili. Veliko in važno torišče dela ljudskega poslanca so predvsem problemi, ki so v zvezi z odnosi med ljudmi. Ljudski poslanci in tudi drugi predstavniki ljudstva, bi morali imeti stalno pred očmi predvsem besede, ki jih je ob neki priliki izrekel tovariš Tito: »Vse kar gradimo v socializmu, gradimo za človeka.« Skrb za človeka mo- ra biti v prvem planu, in ta skrb mora biti stalna. Vsak naš človek mora občutiti, da ni in ne sme bi- ti osamljen ter prepuščen na mi- lost in nemilost. Kajti prav po ne- nehni skrbi za človeka se naša država tudi razlikuje od drugih držav. Prav na tem ipodročju lah- ko ljudski poslanec mnogo naredi in ix>maga. Ljudski poslanec kot politična osebnost, ki je dobro seznanjen v kakšni smeri se razvija naša so- cialistična domovina, ve kaj je v danem trenutku najvažnejše in kakšne možnosti so na razpolago. Zato svojim volivcem in organom oblasti lahko .pomaga z nasvetom, pa tudi s kritiko. Ker je poslanec po novem zakonu avtomatično tu- di odbornik okrajnega ljudskega odbora in občinskih odborov v kraju, kjer je bil izvoljen, lahko njegove izkušnje zelo koristijo po- litiki lokalnih organov oblasti. Razen tega ima poslanec velike odgovoimosti. On je zainteresiran, da se kraj, ki ga zastopa, čim hi- treje razvija ter je dolžan poma- gati in dajati nasvete, da se vse realne možnosti kraja čim bolj iz- I koristijo. Razumljivo, da pri tem lahko pride do borbe mnenj, kaj je v nekem kraju bolj potrebno, vendar dokončna odločitev mora biti v korist možnosti, ki jo je najlaže ostvariti. To pomeni, da ljudski poslćmec ne sme pasti pod vpliv lokalističnih teženj. Glede dela v skupščini mora biti poslanec aktiven, ne pa da samo glasuje za zakone, katere so dru- gi izdelali in proučili. Poslanec mora sodelovati v odborih, kate- rih, član je, ali v skupščini. Toda če hoče biti aktiven pri sprejema- nju zakonov ali v času razprave v skupščini, mora dobro poznati gradivo, o katerem razpravlja skupščina. Ker je to gradivo pre- obširno, se mora poslanec »spe- cializirati« za neki družbeni sek- tor, hkrati pa ne sme zanemariti druga področja, sicer bi glasoval avtomatično. Iz teh nekaj kratkih misli je razvidno, kako važna in odgovor- na je vloga ljudskega poslanca. Z razvojem našega parlamentar^z- m.a pa bo ta vloga še bolj porasla. PRED VII. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE ČLOVEŠKI ODNOSI Iz takšnih družbenih in politič- nih odnosov neizogibno' morajo postopoma rasti tudi novi medse- bojni odnosi med ljudmi. Sociali- stični odnosi med ljudmi morajo po svoji obliki čedalje bolj posta- jati odnosi tovarištva ter medse- bojnega sodelovanja in pomoći. Nova, osnovna družbena vloga to- varne, zadruge, komune, šole, družbenih organizacij kakor tudi družine je, da razvija nove huma- nistične odnose, odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljubja, razume- vanja, strpnosti, skratka, člove- ških simpatij in tovarištva med ljudmi. V takem duhu in na tak način naj se v socialističnih raz- merah čedalje bolj razvijajo tudi boj mnej, kritika, metode politič- ne dejavnosti itd. Izhodišče tu ni izbiranje med nekaj partijskimi vrhovi kakor v buržoaznodemo- kratični državi, temveč v odnosu do konkretnih družbenih proble- mov, ki se rešujejo. Človek naj se v socializmu čuti individuum, to- da ne kot sebičen in osamljen in- dividuum. Človek postaja svoj in s tem čedalje svobodnejši, kolikor dobiva mesto in vlogo v razno- vrstnih odnosih skupnega boja, sodelovanja in pomoči, ki so za- snovani na občutku in prepriča- nju skupnosti, da je človek naj- večja vednost. (Iz osnutka Programa ZKJ) 14. a^rll - začetek prostovoljnih del v Velenju Na nedavnem sestanku štaba za pro- stovoljne delovne akcije pri SZDL Ve- lenje so sklenili, da bodo s prostovolj- nim delom za ureditev Velenja pričeii 14. aprila. Očistili in uredili bodo okoli- co stanovanj, uredili še tri manjša igri- šča za predšolsko mladino in jih opre- mili s peskovniki in igrišči. Tako bo 1. maja Velenje zopet praznično. Tem akcijam bo sledila še vrsta dru- gih del. Regulirali bodo še 250 m stru- ge Pake do železnega mostu v Velenju in začeli urejevati velik ljudski park, ki bo med najlepšimi v Sloveniji. Med naj- pomembnejše akcije pa brez dvoma sodi gradnja kulturnega doma. Za gradnjo tega doma je velenjski rudnik namenil iz sklada za prosto razpolaganje 40 mi- lijonov dinarjev. Izkop in nekatera zi- darska dela pa bodo opravile pridne ro- ke Velenjčanov. Med zadnjimi deli letos bo gradnja zimskega bazena, vendar za to se še ni- so odločili, čeprav si velenjska mladina bazen zelo želi. Pred 14. aprilom bodo siklicali še mno- žični sestanek, na katerem se bodo Ve- lenjčani ix)menili o prostovoljnih delih. Cez nekaj dni bo torej zgrabilo za pro- stovoljno delo tisoč rok, da bo Velenje dobilo še lepše lice v osrčju Šaleške do- line. Železarji v Štor ah se pripravljajo na volitve delavskega sveta Te dni je bila v Železarni Store seja sindikalnega aktiva, kjer so razpravljali o pripravah za volitve v delavski svet in o pripravah za praznovanje 1. maja. V razpravi so navzoči sprejeli sklep, da se bodo na volitve delavskega sveta kar najbolj skrbno in svečano pripravi- li, da bi na ta način ponovno manifesti- rali veliko dn ^odoviusko vlogo delav- skih svetov pri is^adnji socializma in dokazali uspehe, ki so jih dosegli v pre- teklem letu. Dalje so skleiniLi. da bodo v vseh voliUiih enotah imeJJ po dva se- stanka s člani posvetovalnega telesa de- lavskega sveta po obratih in predvolilne sestanke s člani sindikalnih odborov. Na tda sestankih bodo dosedanji člani delavskega sveta poročali o delu delav- skega sveta in podjetja, izbrali kandi- date in se pogovorili o tehnični izvedbi volitev. Kandidatno listo bo predlagala sindikalna podružnica in bo štela 91 kandidatov. V Konusu se je stanje bistveno izboljšalo v tovarni usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah so volitve v DS že opravili in so lahko na rezultate ponosni. V primer- javi z lan-skim letom se je stanje bistve- no izboljšalo, saj še nismo pozabili re- zultatov lanskih volitev v DS, ko so na- šteli kar 92 neveljavnih glasovnic, pri- bližno 60 članov, kolektiva pa sploh ni volilo. Morda jim je bil prav ta »polom« dobra šola, da so letos z največjo vest- nostjo in odgovornostjo pristopili k pri- pravam za volitve. Poleg samega ko- lektiva sta k uspehom pripomogla tudi občinski sindikalni svet in organizacija ZKS. Tako je bilo pri letošnjih volitvah ne- veljavnih le 6 glasovnic, volili pa so vsi člani. Ta razveseljivi rezultat jasno do- kazuje, da so bile v tem podjetju vse po- litične in organizacijske priprave za vo- litve dobro opravljene. Ni dvoma, da je podjetje pri letošnji izbiri kandidatov imelo srečno roko in da bomo kmalu lahko poročali o pomembnih proizvodnih in drugih uspehih, ki bodo potrjevali delavsko upravljanje v podjetjih. V APRILU 5.360 TON DNEVNO V marcu so nakopali v velenjskem rudniku po 6100 ton dnevno«. V aprilu pa bodo nakopali 5360 ton dnevno. Plan ta mesec je znižan delno zaradi odhajanja rudarjev na dopust, delno pa tudi zaradi zmanjšane konjukirure. Plan za april je vskiajen z letnim planom, ki narekuje 1,800.000 ton lignita. 11. APRILA — .-^TEV. 1- 3 STRAN OB PETI OBLETNICI SKRTi D^Vies If JUNAKA BORBE IN DELA DOiISa l\iariVa Drobci o velikem življenju Beograd 11. aprila 1930 ... Osemnajstletni Boris Kidrič je na obtožni klopi sodišča za zaščito države. Po tridnevnem zasliševanju so sodili njemu, dijaku osmega razreda gimna- zije in še osem drugih ljudi. Sodili so ga nekaj metrov daleč od stavbe, v ka- teri je Boris Kidrič ustvarjal v zadnjih dneh pred svojo smrtjo. Obtožen je bil propagande komu- nističnih idej, raznašanja letakop pro- tirežimske vsebine, vodenja sestankov, na katerih je govoril o nasilnem zru- šenju kapitalizma itd. Boris Kidrič, ki je dan poprej dopol- nil IS. leto, je pred sodiščem jasno iz- pot^edal svoje politično prepričanje. Priznaiml je članstvo v SKOJ, priznal je da je organiziral sestanke, niti ust pa ni odprl, če so ga vprašali za sodelavce, soudeležence in tovariše. Oes7nnajstletni Kidrič je hil obsojeji ■na dvanajst mesecev zapora . .. (iz zapiskov P. St.) Med italijansko roško o^enziiio ... Poskus, da bi se vodstvo NOB prebi- lo iz italijanskega obroča, se je izjalo- vil. Sovražnik je z organiziranjem bele garde, z lažmi, do, je partizansko vod- stvo pobito in ujeto, hotel vnesti nered in preplah med partizanske enote in ljudstvo. Boris Kidrič-Peter je takoj ukrenil vse potrebno, da je partizanska pro- paganda postavila te vesti na laž. Vo- ditelji, ki naj bi bili po sovražnikovih vesteh ujeti in pobiti, so v najkrajšem času pripravili svoje članke in dan za tem je že po vseh kurirskih poteh »ro- mala« izredna številka Slovenskega po- ročevalca. Na Rogu je ostal štab še tri tedne. To- da Peter je bil neumoren, čeprav so se morali domala vsak dan seliti zaradi varnosti, je noč in dan vrelo v tabo- rišče: kurirji, komandanti, aktivisti, terenci. Nekaj dni pozneje pa je Boris Kidrič- Peter hil imenovan za komisarja v glavnem poveljstvu NOV in POJ v Slo- veniji ... . „ ^ , . , (iz spominov F. Lubeja) Na VI. kongresu ZKJ ... Poln volje, navkljub nečloveškim na- porom še vedno ves imet za delo, je Boris Kidrič naposled zelo težko zbolel. Dobival je transfuzije in bil pod nad- zorstiTom zdrai^nikbi\ Toda bližal se je kongres. Moledoval je, da bi smel tja- kaj. Dovolili so mu, toda le za kratek čas in brez naporov. Toda bolnik je os- tal, poslušal referat tov. Tita, nato še razpravo. Ko se je vračal v bolnišnico, je pogledal zdravnika, ko da se čuti krivega, da je za nekaj ur živel z živ- ljenjem dežele. Prišel je nasmejan, z upanjem v srcu, da bo ozdravil in z majhnim kovčkom v roki. Toda od tam se sam ni več vrnil... V Logarsko ne prideš ali nekaj turističnili težav ^ (S SEJE SVETA ZA TURIZEM OLO V CELJU) GOSTINSTVO NAJBOLJ ZAOSTALA PANOGA — 320 BOLJ ALI MANJ NE- UREJENIH GOSTIŠČ V OKRAJU — PROBLEM PAVŠ.\LA — UVAJANJE VIŠJEGA PROMETNEGA DAVKA — V VECINI OBCIN SE JE OD LANSKIH 5 POVZPEL DO LETOŠNJIH 15 IN CELO 20 ODSTOTKOV (V LASKEM) — PENZIONSKE OBRATE BI BILO TREBA OBDAVČITI KAKOR LANI, TAKO BI OBVEZNOSTI OSTALE ISTE — TO JE TUDI STALIŠČE DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA BLAGOVNI PROMET, DR. BRECLJA — TODA OBVEZ- NOSTI SO PONEKOD ŽE ZA 100 ODSTOTKOV VIŠJE — LANI SO GOSTIN- SKA PODJETJA PORABILA ZA SODOBNEJŠO UREDITEV SVOJIH OBRA- TOV 22 MILIJONOV DIN. LETOS JIH BO CELJSKA OBCINA DALA 32 — SODOBNO BODO UREDILI OKROG 30 GOSTIŠČ: CELJE DOBI NOV HO- TEL, GLEDALIŠKO KAVARNO IN LJUDSKO KOPALIŠČE — INVESTICI- JE V LETOŠNJEM LETU PREDVIDEVAJO VKLJUČITEV 70 ODSTOTKOV PREDVOJNIH KAPACITET — NAMESTO 188 MILIJONOV BI BILO PO- TREBNIH OKROG 443 — TO JE POLOVICA ZVEZNIH SREDSTEV: SAMO ZA HOTELE STVRIO. SLOVENSKI DOM, BOHOR IN SOCO V ROGAŠKI SLATINI 100 MILIJONOV Ahilova peta našega turizma .ie e>o- temtakem denar, so gostinska podjetja, ki dostikrat nimajo niti toliko iztržlca. kolikor mora neko podjetje plačati ob- čini za svojo godbo. (Godbe pa služijo razvedrilu gostov.) V Laškem se je zgo- dilo, da je moral nek tak obrat plačati za eno samo zabavo 4180 din takse; ne- ki podeželski gostilničar s 50.000 din prometa v letu pa avtorski agenciji za svojega harmonikarja kar 38.500 din! Oba pi-imera pravzaprav ne potrebuje- ta komentarja. Problem zase je oddajanje privatnih turističnih sob, so sobe, ki zaradi sta- novanjske stiske niso več turistične, pač pa služijo privatnim stanovanjem. Re- šitev je neločljivo povezana z gradnjo novih stanovanj, ta pa s stanovanjskim skladom. Tako bi naj v Rogaški Slatini sprostili okrog sto ležišč, vendar odlo- čitev še ni dokončna, ker so računali na republiški stanovanjski sklad, ki ni bil odobren in so zato sobe ostale nezase- dene. Avtobusi in avtobusni promet. Pri Putniku v Ljubljani dobite za potova- nje v Logarsko dolino takole pojasnilo: z vlakom do Celja, z vlakom do Smart- nega ob Paki, z avtobusom do Ljubne- ga, od tod pa z ljubljanskim avtobusom do Logarske! Zares smešno. Toda to še ni vse. Celjski avtobusni park in pred- vsem celjski avtobusi so v takem stanju, da se ljudje i>o Zgornji Savinjski dolini, kadar dežuje, vozijo v njih z odprtimi dežniki! V Logarsko pa ne pridete, ker do tja ne pridejo niti oni. (Avtobusi namreč.) Celjska turistična podzveza namerava to vprašanje kljub temu re- šiti, in sicer tako, da bo od maja do ok- tobra odprla progo: Celje—Logarska do- lina. Drobna obrt. V celjskem okraju ni ni- ti primernih razglednic, kaj šele drugih spominskih predmetov, ki so navsezad- nje iščoči predmeti slehernega turista. Vprašanje te obrti je zaenkrat še naprej ostalo vprašanje. Morda ga bodo rešili. Vse to in še marsikaj. Vprašanje manjših gostišč v okraju, kakor v Mo- zirju, kjer rešujejo gostilno »Pri mo- stu«: zasebnik sam ne bi imel dovolje- nja za zaposlitev tuje delovne sile, sam pa vsega dela ne bi zmogel. Kaže, da bodo takšna gostišča dali v privatni sektor; v vsakem kraju celjskega okraja pa bodo z manjšimi investicijami ure- dili po en gostinski obrat. Spomladanski velesejem v Zagrebu odprt Drugi mednarodni spomladanski za- grebški velesejem bo odprt od 11. do 20. aprila. Letošnjemu spomladanskemu ve- lesejmu je priključenih več specialnih sejmov. Posebno značilen bo zlasti med- narodni sejem blaga za široko potrošnjo in mednarodni sejem opreme za trgo- vino in gostinstvo, ki ima namen olajša- ti našim trgovskim in gostinskim pod- jetjem nabavo potrebne opreme za re- konstrukcijo trgovskih in gostinskih podjetij. Kot sestavni del spomladanslcega ve- lesejma bo tudi sejem jugoslovanskega obrtništva. Na njem se bodo domači in tuji kupci seznanili s kakovostjo in iz- biro jugoslovanskih obrti ter z možnost- ~mi izvoza in uvoza. Jugoslovanska kon- fekcijska industrija, ki se naglo razvija, pa bo na posebni reviji sodobnega obla- čenja prikazovala, kaj vse proizvaja in lahko nudi potrošnikom. Na tej reviji bodo sodelovala naša najuglednejša kon- fekcijska podjetja. Na velesajmu razstavlja nad 1560 do- mačih in tujih razstavljalcev na 43.000 kvadratnih metrih razstavnega prosto- ra. Uprava velese.jma je letos uvedla še nekaj novosti. Uvedli so p>oseben servis za delovno silo, ki nudi razstavljalcem po zmernih cenah pomoč pri nekvalifi- ciranih in kvalificiranih storitvah, pri prevozu, dekoraciji, sestavljanju napi- sov, prepisovanju in prevajanju. Ta de- la bodo opravljali v glavnem študentje. Za obiskovalce sejma, ki bodo izžreba- ni, pa Je uprava pripravila vrsto lepih nagrad. Osnovni cilj zagrebškega velesejma je' tudi letos pregled jugoslovanske pro- izvodnje in njenih zmožnosti za oskrbo notranjega trga in za izvoz. Z ozirom na rekordno število prijavljenih raz- stavljalcev in z ozirom na koristi, ki jih bo letošnji velesejem prinesel glede raz- širitve poslovnih stikov z inozemstvom in razvijanja sodelovanja med doma- čimi podjetji, lahko trdimo, da bo ta ve- lesejem močna manifestacija gospodar- skega razvoja in dosežkov naše dežele. ODPRAVILI BODO NAPAKE Na zadnji seji tovarniškega komiteja ZKS Železarne Store so i>oleg ostalega razpravljali o pripravah za volitve de- lavskega sveta in o pripravah za redno letno konferenco, ki bo 18. aprila. Skle- nili so, da bodo izdelali temeljito anali- zo dela v preteklem letu in sestavili program za odpravo napak, ki jih nava- ja pismo CK ZKJ in so se pojavile tudi v njihovem ixxlJGtju. 67 BOLNIH TOVARIŠEV SO OBISKALI Preteklo soboto je bila v Železarni Štore seja odbora Tovariške pomoči, ki ima nalogo, da skrbi za bolne člane ko- lektiva. V odboru Tovariške pomoči so vključeni vsi zaposleni člani kolektiva in ta pomoč dobiva iz dneva v dan več- ji pomen. Doslej so obdarili 67 bolnih članov v skupnem znesku 162.000 din. TUDI ZLATO IMA SENCO... Pravilo, da gospodarski uspehi v pod- jetjih merijo »višino političnih uspehov« in narobe, ima lahko Izjeme. Tokrat je taka izjema porodila misel v naslovu te- ga sestavka in ne toliko dejstvo, da ima kolektiv, o katerem bo tekla beseda, opravJca z zlatom. Ime žlahtne kovine se nepre-stano vpleta v misli. Kolektiv celjske Zlatar- ne bi lahko bil zlata vreden kolektiv. Sodeč po zunanjem videzu, bi ga lahko uvrstili med najboljše. V primerjavi z letom 1956 je lani ta kolektiv presegel načrt proizvodnje za 52 odstotkov. V ko- ga delavskega sveta. Takole je bilo pred dnevi pri njih: Sindikalna podružnica je pripravila sestanek, na katerem bi izbrali kandi- date. Sindikalna organizacija je predlo- žila tudi svoj predlog. Sestanka pa sq je udeležilo malo ljudi. Samo en človek je pretehtal prisotne v večino nad od- sotnimi. Razprava o kandidatih je za- šla v krizo. Nekateri predlagani člani kolektiva niso hoteli sprejeti kandida- ture, nekaterih kandidatur pa kolektiv ni hotel priznati, ker predlagani niso bili navzoči. Kolektiv ni na sestanku postavljati pred interese kolektiva in skupnosti. V tem kolektivu v preteklo- sti niso neznani primefri »kriminalnega egoizma«, ostanki neikoč zelo močne anarhičnosti še niso izkoreninjeni. V podjetju brez dvoma dela negativna si- la, ki si jo predstavljamo pod dejstvom,, da so v kolektiA'u trenja, da se najde človek, ki z oglasne deske strga vabilo na množični sestanek, v tem, da dobri delavci v lastno škodo zagovarjajo iz- ostankarje. nedisciplinirane in slabe de- lavce, dalje v tem, da vsak, ki v tem kolektivu poskuša vskladiti odnose s ... ali senčne strani v celjski Zlatarni lektivu so izplačali nepolnih šest plač nad osnovnim plačnim skladom. Pod- jetje je konjukturno in v svoji proiz- vodnji zavzema eno izmed prvih mest v državi. Dejal sem, da izjema potrjuje pravi- lo. Dandanes res merimo gospodarske uspehe v podjetjih domala z merilom politične dejavnosti. Tu pa je ravno pri- mer izjeme. Po izjavah predsednika sin- dikata v podjetju, po besedah direktor- ja, nekih članov Okrajnega sindik^e- ga sveta in drugih političnih osebnosti, politični uspehi v tem podjetju niso do- sti »nad ničlo«. Organizacije Zveze ko- munistov v podjetju praktično ni, sindi- kalna organizacija je slaba vsaj v po- gledu njenega vpliva in političnega de- lovanja. Posledice tega so: Dokaj sla- bo razvito družbeno upravljanje v pod- jetju, velika trenja zlasti med delav- skim svetom in nekaterimi vodilnimi člani sindikata. Ti neurejeni in nezdravi odnosi v ko- lektivu so prišli do izraza ravno v času predvolilnih priprav za volitve nove- predložil novih imen, če jih je, potem premalo in ne ravno najboljše. Pozne- je pa, menda naslednji dan, je skupina desetih članov predložila dodatno listo, ki pa ni bila predložena na skupnem se- stanku. In čudno. Na tej listi so se po- leg drugih pojavila tudi imena neka- terih ljudi, ki so dan poprej odklonili kandidaturo na listi sindikata. Direk- tor podjetja in predsednik sindikata ocenjujeta to kot akt nezaupnice sindi- kalni podružnici. Vsa »zdraha« je pripeljala do inter- vencije višjih sindikalnih forumov in do ponovnega sestanka kolektiva. Tudi tokrat so se notranja nasprotja ponov- no pokazala, toda posrečilo se jim je dokončno sestaviti novo kandidatno li- sto, deloma iz sindikalnega predloga, deloma iz predhodne dodatne liste in delno s predlogi članov kolektiva na se- stanku samem. Ni ravno lahko iskati vzroke za te senčne strani v podjetju. Zlatarna je obrtno podjetje in v kolektivu je precej takih ljudi, ki so vajeni osebne interese principi socialistične demokracije, ki po- stavlja interese skupnosti pred interese posameznikov, nujno trči ob obrekova- nja, češ proti delavcem je. Se težje pa je danes svetovati ali ce- lo »napovedovati« nadaljnji razvoj od- nosov v tem p>odjetju. Brez dvoma pa je neizogibno tole: Ce v kolektivu ne bodo uspeli odstra- niti trenja, če ne bodo v osnovnih stva- reh enotni (konstruktivna kritika in razpravljanje je lahko samo koristno), ne bo reda v podjetju. Vse to pa bodo lahko dosegli le tedaj, če bodo poleg proizvodnih nalog, ki jih je zdaj »usmer- jal< predvsem ozkosrčni interes za dvig osebnega standarda, razvili tudi politič- no dejavnost, ki je osnova za dobre od- nose v podjetju, uspešen razvoj delav- skega upravljanja in za še večje gospo- darske uspehe. Toda dokler bo v pod- jetju sindikalna organizacija slabotna, dokler bo organizacija ZK imela le dva člana in dokler se v podjetju ne bodo pomenili s tistimi, ki rovari j o, jim to ne bo tako lahko uspelo. Zakaj beZe kadri iz trgovine? 14 odpovedi v Ljudskem magazinu VZROKI: NIZKE PLACE IN NESTRNJEN DELOVNI CAS Že dalje časa govorimo In pišrf^mo, da iz leta v leto bolj usiJia kader v tr.govi- ni, vendar ni bilo dosti storjenega, da bi se to stanje bistveno spremenilo. Na,i- bolj kritično je to \'prašanje pri vele- blagovnici Ljudski magazin v Celju, kjer je od lanskega oktobra do letošnje- ga februarja odpovedalo službo kar 14 prodajalcev. Na dvakratni razpis za pro- sta delovna mesta, so s težavo dobili sa- mo dva človeka za trgovski pult. Na devetih oddelkih je že sedaj samo po en uslužbenec, kjer bi praviloma morali biti trije, ali pa vsaj dva. Na oddelku ženskega perila so danes štiri uslužben- ke in imajo me.sečnt promet povprečno 5 milijonov din. Od teh štirih prodajalk gresta dve vsak čas na porodniški do- pust, ena je odpovedala službo in bo ta- ko ostala samo ena prodajalka. V p>odjetju so že sedaj silno zaskrblje- ni, kaj pa bo šele v poletnem času, ko bodo nameščenci začeli koristiti letni do- pust. Pri tem staležu v teh kritičnih mesecih verjetno ne bodo videli druge- ga izhoda, kot da bi poslovanje na ne- katerih oddelkih za nekaj dni zaprli. To pa se ne bo smelo zgoditi in je zato pomoč od strani odgovornih forumov tembolj nujna. Stanje uslužbencev pri LM je tako kritično, kot ga ne pomnijo ves čas po osvoboditvi. O problemu so razpravljali na vseh pristojnih forumih v Celju, ustrezne rešitve pa doslej še niso našli. Vzrok, zakaj ljudje odhajajo iz trgo- vin, je iskati predvsem v razlikah plač med trgovinami in podjetji. Saj pa tudi niso osamljeni primeri, da se sposobni trgovski uslužbenci raje zaposlijo v in- dustriji, kjer dobijo večjo plačo. Neka- teri pa odhajajo tudi v druga manjša trgovska podjetja, kjer so plače soraz- merno višje. Najnižja plača uslužbenca v Ljud- skem magazinu znaša od 7300 do 8800 dinarjev. Oddelkovodje manjših oddel- kov dobijo od 8500 do 10.300 dinarjev mesečne plače, oddelkovodje višjih od- delkov pa od 10.000 do 12,500 dinarjev. Na teh večjih oddelkih znašajo zaloge do 15 milijonov din, mesečni promet pa se suče med 3 in 8 milijoni dinarjev. Dogaja se, da ima poslovodja manjše podeželske trgovine z mnogo manjšim prometom izdatno višje mesečne pre- jemke kot oddelke vodja Ljudskega ma- gazina z 8 milijonskim prometom, ko prejme za svoje odgovorno delo največ 12.000 din. Vzrok ibegu iz trgovin je končno tudi nestmjeni delovni čas, ki je zlasti ne- primeren za prodajalke, ki imajo doma družino in so dejansko ves dan zapo- slene. Razumljivo je, da bi tudi proda- jalka-mati raje delala od 6. do 14. ure, da bi popoldanski čas lahko posvetila družini. Vse izgleda, da bo treba pereči pro- blem pomanjkanja kadra v trgovini re- ševati v republiškem, če ne celo v zvez- nem merilu. Tragedija o Tugomeiu NOVA USPELA PREDSTAVA V CELJSKEM GLEDALIŠČU Druga polovica preteklega stoletja je bila tudi na Slovenskem, kakor pri dru- gih slovanskhi narodih, čas, ko je hiter razvoj kapitalizma v svetu terjal nagel razvoj narodnostnega vprašanja. Gospo- darska ekspanzija je šla roko v roki z nacionabio. Majhni narodi so morali na- peti vse sile, da so se lahko uspešno uprli pritisku večjih. Cisto naravno je bilo, da so začeli Slovenci skupaj z ostalimi jugoslovanskimi in slovan- skimi narodi sploh misliti na združitev vseh Slovanov v močno skupnost. Slo- vanski politiki, misleci in pesniki so se začeli ozirati nazaj v davno preteklost, da bi tamkaj našli potrdila za svoje ideje in navdiha za boj. Vračali so se v tisto junaško preteklost, ki je znala zgrabiti za meč, kadar je prišel čas, in žrtvovati tudi svoje življenje za svo- bodo. V slovenski književnosti druge polo- vice devetnajstega stoletja-imamo vrsto pesnitev in pripovedi, poskusov in več ali manj uspelih del, ki nosijo pečat take miselnosti. Med njimi je vsekakor Levstikova dramatična pesnitev »Tugo- mer« ena najznačilnejših — ne le po svoji umetniški dovršenosti, pač pa še v večji meri po miselnosti, kj. preveva to delo. Tugomer je slovenski vojvoda v ti- stem usodnem razdobju slovenske zgo- dovine, ko so začeli Franki s silo in zvijačo širiti med Sloveni krščansko ve- ro, hkrati z njo pa tudi svojo politično nadvlado. Levstik je dal temu junaku vse značilne poteze slovenskega zna- čaja, vsaj kakor so ga pojmovali Slo- venci preteklega stoletja. Tugomer ima v prsih »mehko slovansko dušo«, ves je vnet le za mir med narodi in za pri- jateljsko sožitje. V njem ni sovraštva, niti do dednega sovražnika Slovenov — do Frankov. Zelo lahko nasede zvijač- nim krvolokom, toliko laže v okolju, kakršno vlada okrog njega: med Slo- veni je sam nered in nesloga. Tugomer čuti, da njegovim rojakom manjka člo- vek, ki bi znal povezati v eno skupnost vso to razdrobljeno in zdaj celo versko razdvojeno množico. Pri sosedih vidi nekaj čisto drugega: strog vojaški red, organizacijo in enodušnost za skupno akcijo. Vsega tega pogreša pri svojih ljudeh. Morda pa je prav on, Tugomer, poklican, da povede svoj narod lepši prihodnosti naproti? Vabljiva misel Tugomeru ne da miru. Postati hoče kralj med Sloveni in jih rešiti sedanje nesloge ... Toda nekje je zgrešil. Nekaj je slabo razumel. Stavba, ki jo je nameraval sezidati, je slonela na trhlih temeljih. Cemu ni uspel? Svojeglav je zaupal samo svoji pre- soji položaja. Ni poslušal ostalih slo- venskih vojvod in knezov, ki so ga sva- rili, nai ne zaupa Frankom in njiho- vim lepim besedam. Dal se je sovraž- niku ujeti v past skupaj z lepim šte- vilom najuglednejših slovenskih velja- kov. Medtem, ko vsi ostali padejo v ne- enakem boju, da bi si rešili vsaj živ- ljenje, se Tugomer s prijateljem Bo- janom le prebije na Slovensko. Ostal je pri življenju, toda zdaj je izpostav- ljen zasmehovanju rojakov zaradi svoje kratkovidnosti in zaslepljenosti. V tem je vsa Tugomerova tragedija. Franki imajo zdaj lahko delo. Neorga- nizirano slovensko rajo zlahka pre- magajo. V boju z njimi pade tudi Tu- gomer — kot navaden bojevnik je s smrtjo opral svojo čast. V usodnem, odločilnem času, ki se je bližal narodu, je hotel Levstik v »Tu- gomei-u« dati svojim rojakom opomin in opozorilo. Na kratko je to misel po- vedal v znanih besedah, ki jih je malo pred smrtjo položil v usta svojemu ju- naku. »Tvrd bodi, neizprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!« Za Tugomera so to besede usodnega spoznanja, za narod pa velikega pre- rojenja in zmage nad samim seboj ter nad svojo stoletno preteklostjo. V Kreftovi predelavi Levstikovega »Tugomera« je prišla ta misel še jasneje do izraza. To je obenem tudi osrednja misel vsake dobre uprizoritve »Tugo- mera« na gledališkem odru. Na premieri Levstik-Kreftovega »Tu- gomera« preteklo soboto v celjskem gledališču smo bili priče veličastnega dogodka. To obsežno in zelo zahtevno delo je doživelo v Slovenskem ljudskem gledališču lep uspeh. Režiser Janez Vrhunc, ki je že lani z velikim uspehom postavil na oder Prežihove »Pernjakove«, je tokrat zno- va dokazal svoje sposobnosti. Kakor so mu takrat priznali mojstrstvo zlasti v nmožičnih scenah, moremo zdaj reči to isto, saj je »Tugomer« po mnenju literarnih zgodovinarjev naša prva ko- lektivna drama. Morda bi mu lahko očitah, da je ponekod še premalo črtal iz prenatrpanega teksta, nekaj prizorov bi nemara še lahko pogrešali, vendar je v celoti njegov »Tugomer« en sam veličasten prizor iz življenja naših dav- nih prednikov, kakor so si ga zamislili dramatiki. K temu so s svoje strani se- veda pripomogli tako igralci z odlično igro, kakor tudi scenarist, kostumi in osvetljava. Nemajhno vlogo pri tem pa ima tudi jezikovno vodstvo, ker je prav jezik v »Tugomeru« precej trd oreh. Skratka: »Tugomer« je živ, pester in zanimiv prizor iz naše zgodovinske pre- teklosti, ki nam ima še vedno dosti po- vedati, -h Smeh z domačega zeljnika — Po tolikih »uuožcnih« veselih večerih v Celju smo se tudi Ce- ljani ojunačili in pripravili veseli večer. Kazalo je že, kot da Celjani ne znamo več spraviti na oder kaj smešnega in ko da nismo prav nič več smešni. Tako je v uvodnih besedah povedal »šmarski Anzek v civilu« — Buci na začetku veselega večera, ki so ga v po- nedeljek dvakrat zaporedoma priredili »ta veseli člani« celjske »Svobode«. Ker je cilj takih prireditev le eden: spraviti ljudi v smeh, in ker so se ljudje v nabiti dvorani krohotali, je vsako kritikastrstvo odveč. Ljudje so najboljši sodniki... Pa vendar... Nekaj besed ne bo od- več. Amaterji so se v glavnem izkazali. Potrdili so pesnikove besede, da je Celje tudi veselo. Za dodatek tudi »žleht« so, kot smo slišali med prire- ditvijo, in humoristi šmarski Anzek, Prleška Orša, Tratarjev Tonč iz Ljub- nega in Remi so »zinili« marsikatero pikro na račun naših zdrah in napak. V tak zabavni okvir so se dobro pri- legale slovenske narodne, katerih po- srečena izbira in pristno podajanje (pevci so bili v narodnih nošah) je po- slušalce razživelo. Remi, znan celjski šaljivec in pevec, ki je tokrat debutiral kot režiser »te vesele rihte«. je ohranil kar svoje »originalno« ime (nadimek) in si privoščil s poslušalci tudi nekaj zelo posrečenih potegavščin. Dve uri smeha, vmes nekaj material- nih koristi za dobitnike nagrad, je vse- kakor lep uspeh tega veselega an- sambla. Ce so bila tla tu in tam spolz- ka, je le-to treba pripisati ravno za- četništvai. Po mojem je bilo odveč pre- tirano gledališko šminkanje. Punčka bi brez pomlajevanja šminke humoristič- no veliko bolje učinkovala. Zabavni orkester bi za drugo priliko lahko iz- bral bolj narodni izbor glasbe. Večer je potekal v tem stilu, le godba z njim ni šla vštric. Stilna enotnost pa je v takem primeru neizogibna. Sicer pa raje neham, kajti ti ljudje so »žleht« jezikov, pa bi se me sposodili ob po- novnem nastopu, ki si ga Celjani od- krito želimo. Začetek življenja je imenoval ameriški kipar Abate svojo skulpturo iz lesa. Četvero oklenjenih \ok in dva obraza naj bi simbolizirala prva človeka? Morda tudi prstan? Vse- liifiiffttiiti kakor je delo po svoje zanimivo. K R AT K E VESTI IZ ŠTOR Prejšnji teden je bil v Storah sesta- nek članov pevskega zbora Svobode. Udeležil se ga je tudi predsednik Okraj- nega sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Celje, tov. Andrej Svetek. Raz- pravljali so o delu moške pevske sekcije in o pripravah za nastop na prvomajski proslavi, ki bo v Storah 30. aprila zve- čer. Sklenili so, da bodo svoj pevski zbor povečali od dosedanjih 11 na 40 pevcev, izboljšali kvaliteto dela in naštudirali več novih delavskih pesmi. IZBOR FILMOV BI BIL LAHKO BOLJŠI Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Šoštanju se je sestal z uprav- niki štirih kinopc)djetij. Razpravljali so o vprašanju kvalitete filmov. Ugotovili so, da prevladujejo filmi s plehko vsebi- no, ki je našemu človeku odmaknjena in tuja. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev se zaveda, da slabi filmi kvarno vplivajo na miselnost naše mladine. Iz- bor bi lahko bil boljši, kvalitetnejši. Razmerje med slabimi in dobrimi filmi bi bilo moč spremeniti. Nadalje so na sestanku govorili o pro- gramskih svetih, ki jih bodo ustanovili pri vseh kinopodjetjih. Ti sveti bodo odločali, katere filme bo mladina lahko gledala in katere ne. IZ PESJEGA V Pesju pri Velenju bodo člani dram- ske sekcije 12. aprila uprizorili ljudsko igro »Dekle s Trente«, v Skalah pri Ve- lenju pa pripravljajo Kačevo igro »K mamici«. iilni^film.film.filni.film.filiiK IZ FILMSKEGA SVETA Neki reporter si je zaželel intervju z Marlonom Brandom. V svoji beležnici je našel telefonsko številko, zavrtel je telefon, in ko se je na drugem koncu ■žice javil ženski glas, vprašal: »Oprostite, je tam Marlon Brando?« »Sveta nebesa!« je vzkliknil glas. »Ne, ampak želela bi si pa, da bi bil tukaj.« Joan Crawfordovo so vprašali, kaj meni o kralju ročk 'n rolla. »Ko sem ga videla prvič na televiziji, sem mislila, da se mi je pokvaril spre- jemnik,« je odgovorila. Francoski novinar Andre Michel se je razgovarjal z novinarji o problemih širokega platna. »Obstajajo celo igral- ke,« je rekel, »ki so kot ustvarjene za široko platno — Martin Carol na pri- mer, ki igra večino svojih vlog v hori- zontalni legi...« Poročno sceno filma »Nevesta jo bilat prelepa« so snemali v eni najstarejših cerkev v Parizu. Ko je šla Brigitte Bar- dot v odmoru preko ceste v okrepčeval- nico, jo je obkrožila gruča otrok. Zbrali so se okoli njene mize in z izgubljenimi očmi sledili njenim gibom. Igralki ni preostalo drugega, kakor da jih povabi na sladoled. Ko je to videl njen partner Louis Jourdan, je zmajal z glavo in de- jal: »Svarim te, jutri bodo po vsem Pa- rizu govorili, da celo mladoletne zape- ljuješ.« Od Tabora nas pot popelje po ozki občinski cesti pod vznožje čudnega hri- ba Krvavice, ki se kot nekaka ozka zelena kupola dviga pod nebo. Na vrhu tega hriba je v času Celjskih grofov stal grad Ostrovica, katerega skromni ostanki še danes samevajo v senci smrek. Grad, ki ga vidimo na sliki je bil zgrajen pozneje. Pravzaprav je po- slopje, ki ga ljudje imenujejo »grad«, le pristava graščine, ki so jo tu v 17. stoletju postavili Cratenbahi. V devet- najstem stoletju so pristavo preuredili. Nekaj časa je bila v njej tudi šola. Grad Ostrovica je po zapiskih v Celj- ski kroniki dejanski kraj smrti Vero- nike Deseniške. Pisateljica Ana Wam- brechtsamerjeva pa v svoji knjigi, ki jo je letos izda'a mariborska založba »Obzorja«, ta dogodek opisuje takole: DVE USPELI PRIREDITVI Prosvetno društvo »CVETKE JERI- NOVE« iz Kompol nad Storami je pre- teklo nedeljo zvečer v veliki dvorani zadružnega doma v Šentjurju pri Celju priredilo pester zabavni večer s kultur- no-umetniškim sporedom. Program so izvajali veseli instrumentalni kvintet Kompole, moški pevski zbor in folklorna skupina, ki je s sedmimi pari v narod- nih nošah izvajala narodne plese. Gle- dalci, ki so kljub slabemu vremenu na- polnili dvorano do zadnjega sedeža, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in že- lijo, da jih člani tega društva še obišče- jo. Pri izvajalcih programa je posebno pohvalno to, da je večina mladink in mladincev, mnogi od njih so mladi de- lavci iz Železarne Store. Slično prireditev je to društvo prire- dilo tudi v Slivnici pri Celju. Tudi tam- kajšnja udeležba je dokazala, da so gle- dalcem zelo všeč narodni plesi. Kraj Veronikine smrti T I o je bil črn dan na Ostrovici ka- kor tudi na Friedrichsteinu. Gospod Her- man je poslal svoje žolnirje v kočevsko deželo in vse, ki so tam na gradu ča- kali svojega osvobojenega gospoda, so spravili v Celje pred starega grofa sod- bo. Na Ostrovici je pokUcal gospod Jošt v ozkem, visoko obzidanem dvorišču tamkajšnjega oskrbnika in oskrbnico. Morala sta po Veroniko v vozo. Mene je poslal v grad, ki je bil samoten in prazen, neprijazen in brez vsake opra- ve. Globoko spodaj v kletnih vozah je bla strahotna druščina. To so bili tisti, ki so se pred Hermanovim obrazom tako hudo pregrešili, da niso več smeli gledati dneva, svetlega obličja božjega. Zdelo se mi je, da slišim v globini nekega pustega hodnika rožljanje ve- rig in težke korake. Pa nisem videl ni- kogar, da bi prihajal. Dnevna luč, ki je padala skozi nizke line v debelem zidu, ni bila več tako svetla kakor poprej.. Najbrž se je po- oblačilo. Senca oblakov je vse pomra- čila. Bilo mi je tesno na ozkih hodnkih. Rajši sem pogledal za gospodom Jo- štom. Sredi dvorišča sta stala kakor poprej, ko sem odšel, najina konja. Sicer je bil samo še gospod Jošt na dvorišču. O oskrbniku, njegovi družini ni bilo ne duha ne sluha. Soteščan se ni zmenil zame. Stopal je ob sivi steni sem in tja in stresal roke, ko da mora otresti vodo z njih. Svetle kaplje so padale z njih na tratino. Na njegovem usnje- nem jopiču in oklepu so se poznali mokri madeži. V kotu je stala vsa zarasla sredi zeli in trave, velika, stara vodna kat, ki je bila na zgornjem robu že preperela in razjedena. Vanjo se je stekala po leseni cevi kapnica s strmih skrilastih streh. Od dežnice zadnjih tednov je bila polna do vrha in siva vodna gla- dina je nalahno valovala sem in tja, kako da jo je bil kdo šiloma razgibal. Plevel se je mokro svetil in je bil po- hojen. Pristopil sem, zagledal najprej svojo zlivajočo se zrcalno podobo in globlje spodaj gospo Veron ko, belo in nemo, strmečo s široko razprtimi očmi. Bila je utopljena. V gostem jesenskem dežju sem jahal popoldne po hribu navzdol. Oskrbnik in njegov hlapec sta bila odšla z za- kritimi nosili po rjavem, ozkem kolo- vozu. Sla sta, da najdeta na preprostem kmečkm pokopališču skromen grob za Veroniko, zakonsko ženo celjskega de- diča. Jahala je k poroki, ko so vozili gospo Elizabeto po Savi navzgor k minoritom. Zdaj sta si bili obe enaki in jetnik v Friderikovem stolpu je bil zdaj dru- gikrat vdovec. Prvič je bil postal po lastni volji in z lastno roko. Drugikrat pa po roki nekdanjega pajdaša, ko je zoper srečo in pravico svoje prve žene grešil, da mu bo v bolečino in večno kesanje. Gospod Jošt je obstal daleč na polju, kjer se je njegova pot ločila od moje. Stal je nepremično in zdelo se mi je, da je poželjivo užival, ko so mu goste deževne kaplje polzele med prstu Ro- kavice in vajeti je držal z levico. Ni me pogledal, ko sem pridržal konja ob njem. Glasno mi je govoril, pa le spet tako, kakor bi govoril sam s seboj: »Vidiš, Aprehar, tako je moralo priti. Takrat je bilo v Desenicah sonce na travniku pod stolpom. Tu pod Ostro- vico je vse pokošeno in golo in brez sonca. Zakaj se je obrnila k Frideriku? Ko bi bila šla z menoj, bi bilo vse bolje. — Friedrichstein bo padel, hej, ljubezensko gnezdeče!« Potem je od- hajal. Dež in megla sta šla za njim. Živega nisem nikoli več videl. Premočen in z blatom oškropljen sem pozno zvečer gospodu Hermanu v Spodnjem gradu novico sporočil. »Utonila da je v kadi?« je vprašal. »Da, gospod.« »Jošt ve, da hudiči samo v ognju ali vodi umrejo. Zdaj pa še Friedrichstein. Potem je opravljeno. »Pobrisal je z ro- ko po mizi, ko da je nekaj sitnega od sebe spravil. »Pokliči mi Miklavža.* Drugi dan je prišlo sporočilo z Ostro- vice, da so gospo Veroniko borno in s skromnm spremstvom kakor kmečko žensko v Braslovčah pokopali. Odtistih- mal je prišlo nekaj čudnega med ljud- stvo. Skrivaj in javno je vse govorilo o Humu pri Laškem trgu in o zakletem farovžu, kjer da se marsikatero noč spet prikazuje uročeno dekle, ki pri pogreznjenem zlatu neki odreš^felja čaka. Odrešil je pa ni do dcmašnjega dne še nihče. 11. APRILA — STE V. 14 3 STRAN Življepje na vasi Pomlad še ni oživela drevja in grmovja ob potoku z zelenjem. Ob križpotju cest v Senijur, Dramlje in Celje pa ponosno stoji znanilka napredka kmetijstva v tem kraju — hmeljska sušilnica. Na jesen, ko bo hmelj obran, se bo sušil v tej stavbi in ga ne bo treba več voziti v 2alec. Hmeljarstvo tostran Celja je na ' " »pohodu«. MLADI ZADRUŽNIKI V LJUBNEM IN NJIHOVI NACRTI Aktiv mladih zadružnikov v Ljub- nem, v katerem zelo uspešno dela blizu petdeset mladih kmečkih deklet in fan- tov, se polagoma spreminja v pravcato gospodarsko telo. Bržčas so si edini v prepričanju, da je teoretičnemu znanju potrebna temeljita praksa. Sodoben kmečki človek mora vedeti kaj in kako, mora pa vse tudi znati narediti. V pre- tekli zimi so imeli več tečajev. Naredili so si tudi načrt za delo v letošnjem letu. Tako bodo očistili dva hektarja zadružnih pašnikov. Poleg tega bodo uredili sadovnjak, ki ima en hek- tar površine. Tu bodo vpeljali sodobne gnojilne in škropilne poizkuse in orga- nizirali več tečajev za izpopolnjevanje strokovnega znanja v sodobnem kmeto- vanju in kmečkem gospodinjstvu. Skle- nili so, da bodo pridobili vsaj 40 na- ročnikov za zbirko »Kmečke knjige«. Ker pa aktiv dela v izrazitem živino- rejskem, kraju, bodo letos dobili več te- lio sivorjave pasme, ki jih bodo sami vzgajali. Da pa bi bilo njihovo delo čim bolj povezano z zadrugo, so v upravni odbor zadruge izvolili svojega zastopnika. -ko- ZADRUŽNIKI V LJUBECNI SO SE POMENILI... V p>onedeljek so se zbrali zadružniki v Ljubečni k letnemu občnemu zboru. Odborniki, ki so poročali o uspehih v preteklem letu, so imeli dosti povedati. Zadruga je imela lepe uspehe. Hmeljar- ji pridno postavljajo žičnice, mnogi kmetje pa sadijo jagodičevje. Sadjarji so z uspehom škropili drevje proti ka- par ju, tista drevesa pa, ki so preveč po- škodovana, so podrli in jih nadome- stili z zdravimi žlahtnimi sortami. Zelo pohvalno je, da so zadružniki dobiček lanskega leta vložili v dogra- ditev zadružnega doma. SEDEM TRAKTORJEV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Kmetijske zadruge v Zgornji Savinj- ski dolini, ki gojijo hmelj, so te dni dobile sedem traktorjev tipa »Steyer«. Traktorje je dala poslovna zveza v Žal- cu. S temi trađctorji bo obdelava hme- ljišč veliko hitrejša, boljša in cenejša. Traktorji imajo osem različnih priključ- kov za razna opravila tudi izven hme- ljišč. R. Z. NOVI TRAKTORJI TUDI V ŠMARTNEM OB PAKI Kmetijska zadruga v Smartnem ob Paki je dobila tri nove traktorje. Fant- je, ki so dokončali traktorski tečaj, jih že z uspehom vodijo. Ravno po zaslugi teh »železnik konjev« jo na tem pod- ročju spomladanska škrop-"lna akcija sadnega drevja domala končana. Prejš- nja leta, tako poročajo, v tem času še dobro začeli niso. Z. K. LETOS NAD STO MILIJONOV ZA KMETIJSTVO V KONJIŠKI OBCINI Na poslovni zvezi v Slovenskih Konji- cah pravijo, da bodo letos za kmetijstvo uporabili nad sto milijonov dinarjev. Del tega denarja dobo porabali za me- lioracije zemljišč in regulacije nekate- rih potokov med Zrečami in Ločami. Velik del teh sredstev bodo porabili tudi za ureditev riovih kmetijskih nasadov in zgraditev sušilnice, ki bo stala naj- manj 10 milijonov in jo bo zgradilo do- dače gradbeno podjetje. Sredstva, ki bodo vložena za napre- dek kmetijstva, daleč presegajo vsoto, ki jo bodo letos v obliki davkov kmetje dali družbi. V konjiški občini bo v le- tošnjem letu z davki zbranih okoli 44,5 milijonov dinarjev. To se pravi, niti po- lovica zneska, ki bo v kmetijstvo vlo- žen. L. V. USPEHI IN NACRTI SLIVNISKIH ZADRUŽNIKOV Na letnem občnem zboru slivniške za- druge so z veseljem ugotovili, da so za njimi zelo dobri uspehi; načrt, ki so si ga sestavili, pa obeta še večje uspehe. Najprej o delu v preteklem letu: Število članov se je dvignilo od 156 na 236, mednje pa' je prišlo tudi 26 mladih zadružnikov. Zadruga je ustva- rila 2 milijona 192 tisoč din čistega do- bička, katerega so porazdelili v razne sklade. Del sredstev bodo uporabili za plačilo anuitet elektrifikacijskih posojil. Promet ki ga je zadruga ustvarila, pa znaša skoraj 55 milijonov dinarjev. Tn načrti? Cim. prej bodo opustili vse nekmetij- ske delavnosti. V tem letu bodo investi- rali nad 10 milijonov v razna dela. po- lovico tega zneska pa za regu^aciiska ČP'^a lin me^^Traciie. Ustanovili bodo odsek »Samonomoči« za vse zadružnike, ki se bodo noRlej lahko brezplačno zdra- vili v bolnišnici do 20 dni letno. F. S. KZ BRASLOVCE IMA RAZUMEVA- NJE ZA KULTURNO DEJAVNOST Upravni in nadzorni odbor Kmetij- ske zadruge v Braslovčah sta sklenila, da bo zadruga po navodil'h Prosvetne- ga servisa Ljubljana restavrirala dvora- no b'všega kulturnega doma v Braslov- čah, ki ie vsa leta doslej služila le kot skladišče. Zadruga je v te namene dala na razDolago 2 milijona, za kar so ji Braslovčani zelo hvaležni. Na ntklavnem letnem ob?,nem zboru zadruge je bil izvoljen nov odbor in do- mač'n= upajo, da bodo novi člani kazali za kulturno prosvetno dejavnost isto zanimanje, kot ga je kazal ktari odbor. KMETIJSKA SOLA V VITANJU IMA USPEHE Kmetijska nadaljevalna šola v Vita- nju obstoja že drugo leto. Letos jo obi- skuje 36 mladincev. Strokovne pred- mete predavajo strokovnjaki iz Strmca in Konjic, ostale predmete pa učitelji iz Vitanja. Mnogi oiskovalci prihajajo tudi po dve uri daleč. Pridna so tudi dekleta, ki so čez zimo obiskovala dva tečaja, kjer so se učila kuharske spretnosti in pa ročnega dela. Ta dva tečaja je uspešno vodila tov. Kravaričeva. Fantje pa bodo svoje zna- nje v letnem času praktično uporabili na ekonomiji in predvsem doma. Po- svečajo se tudi zapuščeni panogi kme- tijstva — čebelarstvu. IZ ŽIVLJENJA SINDIKALNIH PODRUŽNIC Na zadnji seji sindikalne podružnice »Kovinotehna« Celje so sklenili, da bodo 11. maja, na prvi tovrstni polletni kon- ferenci v podjetju, pregledali dosežene uspehe. Odbor se je odločil za polletno konferenco zaradi tega, ker je na obč- nem zboru nemogoče izčrpno pregledati delo v F>osameznih panogah. Konferenca je potrebna, da bi delo še izboljšali, na- pake pa odpravili. Ustanovili so tudi moški pevski zbor, ki pa bo deloval tudi v sklopu celjske Svobode. Direktorju niso hite všeč volitve Pred dnevi so v obrtnem podjetju Slikarstvo »DOM« volili delavski svet. Volitve so potekale v redu, toda zastonj. Direktorju izid volitev ni bil povšeči. Zakaj? Zelja direktorja je bila, da bi bila v delavski svet izvoljena tudi računo- vodkinja. Ce je to prav ali ne, v to se ne bomo spuščali. Zakaj je tako želel, o tem tudi ne bomo govorili niti raz- iskovali. Bržčas je direktor želel, da bi bila računovodkinja na tak način vedno pri roki. če bi člani delavskega sveta hoteli zvedeti kakšne finančne in knji- govodske podatke. Sicer je to njihova stvar — oni že vedo kaj bi radi. Toda stvar se je toliko obrnila, da računovodkinja ni bila izvoljena. Morda celo ni bila na kandidatni listi? Direk- torju pa to ni šlo v glavo. Po njegovem bi morala biti izvoljena, zato si je pri- voščil dejanje, ki je menda edinstveno pri nas. Vzel je volilne listke iz skrinji- ce in jih raztrgal, potem pa zahteval nove volitve. Nadaljevanje je jasno. Dogodek je prevzelo v obravnavo javno tožilstvo. Prvotne volitve bodo bržčas res raz- veljavljene, vendar ne tako kot je želel direktor. Zaključna točka »PROSTI PRETEP« NA VRANSKEM Ni rečeno, da občni zbor Kmetijske zadruge na Vranskem ni bil po svoje uspešen. Pogovorili so se o marsičem, napravili so si načrt za bodoče leto. Vse pa le ni bilo v redu. Zgodilo se je namreč, da sta si na občnem zboru »skočili v lase« dve sku- pini. Nekateri pravijo celo, da so se šli »klerikalce in liberalce«. Najprej so ga polomili, da so ljudi zvabili na zbor z obljubo ene klobase in pol litra vina. Nadalje so »vsekali mimo«, ko niso do- ločili', kdo ima pravico glasovati o raznih sklepih, pač pa so se oglašali in dvigali roke navskriž kar vsi, ki so bili v dvo- rani, ixa če so bili člani ali ne. Nekateri so občni zbor, katerega naloge so lahko vsakemu človeku jasne, izkoristili za obračunavanja, obrekovanja in besedi-^ čenja o nevažnih stvareh. Kaj je potem čudnega, če se je »ta veseli del« občnega zbora končal takole, kot vidimo na naslednji risbi. Menda bo v vranski zadrugi le ena naj- važnejših nalog v prihodnjem letu, da bodo skovali večjo enotnost, kajti trenja uspehom zadruge le škodujejo. Svojo živahnost pa bi naj raje usmerili v na- predna kmetijsko gospodarjenje. Kratke iz konjiške občine v enem tednu se marsikaj zgodi. Vse se vedno ne da opisati, nekateri do- godki so tudi taki, da ne zanimajo šir- šega kroga ljudi. Vsekakor pa mislim, da ne bo napačno, če napišemo... — da so na skupnem posvetovanju predsednikov DS in UO ter sindikalnih odborov iz podjetij v občini govorili o reviziji premijskih pravilnikov ter o pripravah za volitve DS. Večina pod- jetij v občini je že pristopila k reviziji premijskih pravilnikov v smislu znanih načel in izkušenj iz minulega leta. Vse kaže, da premije ne bodo šle v širi- no tako kot lani. — da bodo sredi tega meseca po vseh volilnih enotah konjiške občine zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali predlog občinskega družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Zbori voliv- cev bodo tudi v enotah zbora proizva- jalcev. Na občini računajo, da bodo po končanih zborih družbeni plan sprejeli še ta mesec. — da so na zadnji seji Obč, komiteja .ZKS v Slov. Konjjjjh razpravljali tu- di o osnutku progr^Pl ZKJ. Sklenili so, da bodo člani komiteja program pre- študirali in pomagali pri razpravah v osnovnih organizacijah ZKS. Med prvi- mi so k temu že pristopili v tovarni usnja KONUS. — da se v Slov, Konjicah že priprav- ljajo na proslavo letošnjega 1. maja, Kootrebnega mostu, z gradnjo pa vendarle še niso pričeli. Toda na Svetu za komunalo za- gotavljajo, da bodo prva dela, ki jih bodo po sprejetju proračuna pričeli — most čez Savinjo v Liscah. Pripravljalna dela za regulacijo Sa- vinje v VII. etapi so v teku. Podjetje Hidrogradnja iz Zagreba si že priprav- lja gradbišče in vse kaže, da bo regula- cija Savinje v mesecu maju v polnem razmahu. iena*dom*đružina*ž(Bna*dom*di'užim Leplizticijii splava - supov^nopad na položaj žene v zadnjem času se v naši javnosti mnogo razpravlja o legalizaciji splava in kontracepciji. Ali naj se borimo za zakon, ki bi dovoljeval prekinitev no- sečnosti, če žena noče ali ne more ro- diti (abortus) — ali naj se borimo, da bi žena zanosila samo takrat, kadar bi hotela roditi (kontracepcija)? Pred dnevi je bila pri IS Ljudske skupščine Slovenije tiskovna konferen- ca, na kateri so svoja mnenja o tem vprašanju podali zdravniki-ginekologi in zastopniki družbenih organizacij. Problem so vsestransko osvetlili in so bila mnenja sledeča: Abortus je za ženo škodljiv, zato se moramo boriti proti njem! Legalizacija splava bi v današnji Jugoslaviji pomenila korak nazaj! Pro- ti abortusu se ne moremo boriti z abor- tusom! In končno: legalizacija abortusa bi pomenila surov napad na položaj žene, zato bo naša žena z vso energijo podprla borbo, da se prepreči legaliza- cija splava v socialistični Jugoslaviji. Število abortusov v naši državi zad- nja leta katastrofalno narašča. Samo v Sloveniji je v letih od 1952 do 1957 poraslo za 1700%. Vsaka nasilna preki- nitev nosečnosti je za ženo škodljiva — v tem so si edini vsi zdravniki. Posle- dice so mnogokrat usodne za ženo. Pri nas navadno govorimo samo o teh več- jih, »usodnih« posledicah splava (ko žena umre), vse premalo pa obravna- vamo drobne posledice, ki jih je ogrom- no. Mnoge žene po abortusu bolehajo leta in leta. Sterilnost, izvenmatemična nosečnost, nepravilna lega otroka v materinem telesu — so najčešče posle- dico abortusa. Tem hujše pa so posle- dice če abortus opravi nevešča roka mazača. Stevilp nedovoljenih abortusov pri m« j« tako naraslo, da že resno zavira delo na ginekoloških oddelkih. Z uza- konitvijo splava pa bi bilo to stanje še neprimerno hujše, saj ne le da naši maloštevilni ginekologi ne bi bili kos svojemu delu.temveč bd bile tudi bol- nišnice prenatrpane (prenatrpane so že danes!). Zdravniki pravijo, da bi žena po abortusu morala prav toliko časa ležati kot po porodu (9 dni), če bi se hotela izogniti večjim posledicam. Tega pa si v Sloveniji za enkrat ne bi mogli privoščiti, ker bi pri takem številu abortusov morali odkloniti vse gine- kološke bolnice. EDINA REŠITEV — KONTRACEPCIJA Žene so v neznosnem položaju in tre- ba bi bdlo nujno nekaj ukreniti. Naj- idealnejša rešitev bi bila, da žene, ki nočejo roditi, ne zanosijo. Torej kon- tracepcija. Kontracepcija in legaliza- cija splava pa sta žal, nezdružljivi. In legalizacija abortusa bi popolnoma zavrla širjenje kontracepcije. Danes so proti kontracepciji le še tisti, ki si z nedovoljenimi splavi služijo denar (ma- zači. V kolikor še nismo, bo potrebno po vseh kolektivih, ki v pretežni meri zaposlujejo žensko delovno silo, po ženskih društvih in organizacijah, pa tudi po šolah, pristopiti k primerni pro- pagandi, da bodo žene in mlada dekleta zadostno poučena o teh vprašanjih. Treba bo nuditi uspešna kontracepcij- ska sredstva, ki jih pri nas že izdeluje »Sava«.. »Lek« in »Ris«. Za kontracep- cijo bo treba zainteresirati vse zdrav- vstvene delavce, babice, zaščitne sestre po obratnih ambulantah, starše in vzgojitelje. Ne bi bilo napak, če bi tudi mi sledili naprednim državam Danski Švedski in še nekaterim, kjer do 90 % spolne vzgoje opravijo šole. Naši na- predni pedagogi, predvsem zdravniki sploh vztrajajo na stališču, da je nujno vpeljati v naše šole pouk spolne vzgoje. Nujno bo tudi, da dobimo več literatu- re o spolni vzgoji, ki je pri nas občutno primanjkuje in doraščajočemu mladin- cu prav za prav nimamo kaj dati ▼ roko. Društva prijateljev mladine, Zve- za ženskih društev, RK in drugi pa bi morali skrbeti tudi za prosvitljevanje naših staršev, ki so dostikrat še zelo zastarelih nazorov in spolno vzgojo mladega človeka samo zavirajo. Ko že odpiramo najrazličnejša po- svetovalnice in svetevalnice, nikalcor ne smemo pozabiti tudi na posvetovalnice o spolni vzgoji. Pri nas že obstoja nekaj posvetovalnic za kontracepcijo, vendar se opaža, da obisk žena ni zadovoljiv. To je dokaz, da smo doslej v vzgojnem pogledu vse premalo delali z ženami po naših kolektivih in da smo jih vse premalo seznanili s posledicami abor- tusa in vlogi kontracepcije. Ginekolog svetovnega slovesa je nedavno izrazil, da so žene v naši državi lahko serčne^ da ljudska oblast kontracepcijo proi>agi- ra in celo podpira. Pri nas ta pereči problem rešujemo sila počasi,, toda prevzgojo staršev, vzgojiteljev in mladine, ne more- mo doseči kar čez noč. Za širjenje kon- tracepcije bi morala biti najvztrajnejša borka ravno žena, ker ona nosi posle- dice legalnih ali nelegalnih splavov. Prav tako pa bi morala za kontracep- cijo biti zainteresirana celotna družba, saj lahko le zdrava žena uspešno vrSi proizvodne in druge naloge, in 1« zdro- va žena poraja zdrav rod. Braslovške žene slovijo kot zelo iznajdljive in so bile med prvimi v celj- skem okraju, ki so si uredile javno pralnico, odnosno perišče. Sosede- Kamenčanke pa so jih nedavno le prekosile, ko so odprle prvo pralnico zaprtega tipa, ki jo vidi- mo na sliki. Perice lahko tudi v deževnih dneh pe- rejo na cementnih »plo- hih« pod streho. Pravijo, da je perišče skoraj ved- no zasedeno, toda naš fo- toreporter ni imel sreče, da bi s periščem »ujel« tudi perim. OB GROBU GIMNAZIJSKEGA RAVNATELJA Martina Mastnaka Ncnadejano nas je pred dnevi zapustil vzoren vzgojitelj in učitelj mladega ro- du, velik narodnjak, priljubljeni profe- a>r Martin Mastnak. Rodil se je leta 1879 v Sedim pa^i Dramljah kot sin kmočkih staršev. Osnovno šolo je ob- iskoval v DranU.jah, gimnazijo v Oeljia, vi^soko šolo pa na Dunaju, kjer je študi- ral klasično filologijo (latinsk;i in grški jezik). Po končainili študijah je najprej služboval na'gimnaziji v Gorici, pozjieje pa tudi v Trstu. Leta 1918 je prišel na celjsko gimnazijo, kjer je ostal vse do leta 1935, zatem pa je prevzel posle rav- natelja kiasične gimnazije v Mariboru, kjer je služboval vse do izbruha druge svetovne vojne. Okupator ga je izgnal v Srbijo,- kjer je bil nekaj časa ravna- telj jagodinske gimnazije. Po osvobo- ditvi je še eno leto poučeval na celjski gimnaziji, nakar je stopil v zasluženi Ix>koj. • Pokojnik je užival vsesplošni ugled svoje okolice. Svojo pristno kmečko na- turo je oplemenitil z najlepšimi ideali. ki mu jih je nudila temeljita klasična vzgoja, z globokim smislom za resnico in pravico, pristnost in lepoto. Že kot zrel motž je z v-esoljem prijel za vsako kmečko delo in je rad zahajal v svojo rodno vas. Ljubil je prirodo, predvsem planine in redno je zahajal tudi v so- kolsko telovadnico. Svojim dijakom je bil zgleden profe- sor in ravnatelj — ni jim bil samo uči- telj, temveč pravi p»rijatelj in dobrotnik. Zato ne žalujejo za njim samo njegovi sorodniki, razredčene vrste prijateljev in sodelavcev. Spoštljive spomine nanj obujajo tudi številni učenci širom po naši domovini. OBNOVA TRGOVSKIH LOKALOV V CELJU V lanskem letu so nekatere celjske trgovine kar lepo obnovile svoje trgov- ske lokale, istočasno pa tudi zamenjale star inventar z no^'im. Ker pa je v na- šem mestu p9:eeej trgovin, ki kričijo po obnovi, se je 10 večjih trgovskih pod- jetij za letos odločilo, da bo obnovilo in uredilo svoje poslovne prostore. Vse- Icakor pa so najbolj potrebne obnove tiste trgovine, ki imajo poslovne pro- store v zasebnih stavbah. To vprašanje predstavlja že dalj časa problem za Ce- lje, saj lastniki ne kažejo volje — niti niso zainteresirani — da bi obnavljali prostore, trgovska podjetja pa tudi ne morejo investirati lastnih sredstev v tuje zgradbe. Tudi inventar v teh trgo- vinah je skoraj povsem iztrošen in bi ga bilo treba nujno zamenjati z novim. POZOR PRED VLOMILCI! V mesecu marcu je bilo na območju Lise in Partizanske ceste kar 7 poiz- kusov predrznih vlomov. Tatovom so na sledi. Prebivalcem tega okoliša priporo- čamo, da pomožne prostore (kleti, hleve, kokošnjake itd.) dobro zaklepajo. SMRAD PRED OKOLIŠKO ŠOLO IN VRTICKARJI Vsako leto se pri vrtiČkarjili v Drap- šinovi ulici ponavlja ista pesem: ko zač- no s spomladanskimi deli na vrtu, poli- vajo zemljo z greznico, ki jo pustijo na njivi po nekaj dni. Mimoidoči si zati- kajo nosove, prav tako pa tudi otroci, ki hodijo v šdo in iz nje. Šolske učilnice pa morajo biti v teh dneh tesno zaprte. Prebivalci te okolice se čudijo, da sani- tarna inšpekcija to dovoljuje. Upamo, da se je to letos poslednjikrat ponovilo. Prizadeti Celishi trg v tem tednu (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor). Krompir ll—14 (16—18). Čebula 60 50—«0). Če- sen 200 (1-0-200). Fiiol v. 100 (80-1««). Fižol n. — (50—ro). Solata 200 (200—400). Cvetača 90 (—). fipinar-n 100-150 (150—250). Radič 100 (150—550). Motovileč — (200—300). Ref;rat — (100—200). Ze- lje ffl. 80 (20—40). Zelje rib. 40 (40). Repa rib. — (50). Pesa 50—60 (40). Kis — (55-40). Ohrovt 25 (40—60). Peteršilj — (60—120). Zelena — (100 o- možna delavka, oba iz Celja. Anton .\rčan. me- hanik iz Bukovžhika in Ivnna Vetler. uslužben- ka iz Slov. Gradca. Janez Cerjak. gradbeni teh- nik in .Alojzija Drobne, uslužbenka, oba iz Celja. Ciro Djurdjovac. oficir jLA iz Zagreba in Marta Rauiskugler, nameščenka :z Celja. Ig- nac Lapornik. rudar iz Brezna in Bernardina Žgajner. kuharica iz Celja. Vladimir Kropeč, rudar in Marija Ambrož, gosp. pomočnica, oba iz Celja. Imrli so: Ignac Juvan. dijak iz Celja. s.tar 16 let. Pri- mož Markič, upokojenec iz Zagorja ob Savi. star 68 let. Martin Mastnak, upokojeni profesor iz Celja, star 79 let. Terezija Juraja, gospodinja iz Jazbin, stara 48 let. Matilda Ilalužan, gospo- dinja i/ Prišlina. stara 65 let. kronika nesreč KRONIKA NESREČ V Cinkarni je padel pri delu delavec Anton Podkrižnik. i^loniil si je nogo. Kolesar je na ulici v Celju podrl Ivano Karič. Pri padcu si je zlomila roko. V Kozjem si je pri padcu poškodoval nogo Mirko Završuik. .Na cesti na 1'olulah sta trčila kolesar .\ndrej Jagorinec in motorist Kari Cvikl. Ob« sta do- bila pretres možganov. Nezavestna sla bila pre- peljana v bolnišnico. Pri padcu si je poškodovala hrbtenico .Anto- nija Zavšek iz Slane. V Levcu je kolesar i)ovozil Marico Rebernak. Dobila je težjo poškodbo na nogi. Na železniški progi proti Šoštanju je odbil \Iak Nežo Sajevic. Težko poškodovano so pre- peljali v bolnišnico. S kolesom je padel in si pri padcu poškodoval glavo Martin .Mastnak iz Bukovja pri Slivnici. Ivan Roger iz kaple vasi pri Preboldu je oadel in si poškodoval nogo. Tudi Jože Žgajner iz Višnje vasi i)ri Vojniku je pri padcu dobil poškodbo na nogi. Kmetu Ivanu Pušniku iz Kaple vasi se je med vožnjo na cesti splašil konj. Voz in voznik sta 2adela v obcestni kamen. Pušnik je obležal ne- zavesten. Zdravi se v celjski bolnišnici. Magdalena Kolar iz Okroga pri Ponikvi je padla in si /lomila nogo. Tudi 14-letni Branko Šošlerič iz Zagorja pri Lesičnem si je pri padcu zlomil nogo. Z možnarjem je streljal Jakob Lokan iz Matk pri Preboldu. Možnar je razneslo. Lokan je do- til težke poškodbe na glavi in očeh. Prepeljali *o ga v bolnišnico v Maribor. Posestnika l\aiia Podplatar iz Dolge gore ]iri Ponikvi je konj udaril s kopitom i>o glavi in ga težko poškodoval. Osemletna Marija Šniid iz Nimnega pri Ro- jjaški Slatini je streljala s karbidom. Bila je poškodovana po telesu. Pri delu v Cinkarni si je težko poškodoval roko delavec Štefan lliihmun. Pri deln v lesnem obratu ^Savinja« v Celju jc cirknlarka oljuna najstrožjo prometno di- sciplino. Nedisciplina povzroča številne pi-omet- ne nesreče s težkimi posledicami za našo skuj)- nost. Letos se stanje prometa ni izboljšalo. Do se- daj je registriranih nad 60 prometnih nezgod, pri katerih so bili udeleženi tudi kolesarji in mopedisti. Večkrat smo pisaU. da je vožnja z mopedi nevarna, če voznik ne upošteva osnov- nih pravil vožnje. Največ nesreč pa je zaradi neupoštevanja prednosti na križiščih, nepravil- nega prehite\ anja, vinjenosti, skratka zaradi nezadostnega znanja in upoštevanja prometnih predpisov. Da bi se stanje popravilo v korist teh vozni- kov in družbe na splošno, se je A.MD »Šlander« Celje odločilo organizirati seminarje za mope- diste. Tu bodo državljani dobili potrebno zna- nje za varno upravljanje teh vozil. Da bi dolo- čili snov, način predavanja in da bi prilagodili seminarje željam vseh obiskovalcev, sklicuje društvo ZBOR VSEH .MOPEDISTOV 14. APRILA OB 16 V MIKLOŠIČEVI ULICI pred društveno pisarno. VELENJSKI RUDARJI pred volitvami delavskega sveta Zelo razgibano iztekajo priprave za volitve v delavski svet Rudnika ligni- ta Velenje. Sindikalna podružnica je že pred dnevi razpravljala o volitvah in predlogih za člane delavskega sveta, ki jih bo tu 70. • Po vseh tretjinah so bili množični se- stanki. Na njih so jim člani upravnega odbora govorili o doslej doseženih re- zultatih v delavskem upravljanju in o uspehih rudnika v preteklem letu. Tako so rudarji lani naJcopali 1,674.000 ton lignita, kar je za 624.000 ton več od leta 1956. Močno so porasli učinki. Ta- ko so na odkopu porasli za 28,84%, v ja- mi za 23.54%. Lani so vložili v kapitalno izgradnjo 769,194.000 dinarjev, za druž- beni standard pa 9.31.557.000 din. Števil- ke lahko razumemo le, če si ogledamo Velenje, kjer raste moderno in čedno mesto. Povezava med samoupravnimi organi, sindikatom in organizacijo ZK je bila zelo dobra in so zaradi tega uspe- hi tudi tako vidni. Med pomanjkljivosti delavskega sve- ta smemo šteti le nezadovoljivo delo stalnih obratnih odborov in stalnih ko- misij, ki niso bile dovolj aktivne. Izje- ma je le HTZ komisija, ki je svoje na- loge odlično opravila in je v okrajnem merilu najboljša, pohvaljena z diplomo in denarno nagrado. Vsi sestanki so potekali v duhu smer- nic kongresa DS in Pisma IK CK Zveze komunistov Jugoslavije. Na sestankih so objektivno in kritično razpravljali o do- sedanjem delu delavskega sveta, ki je svojo dolžnost dobro opravil. DS je vo- dil tovaj-iš Hubert MravljaJk. Pi-av tako so so temeljito pogovorili o predlogih za člane DS. Nad tretjino* jih bodo izmenjali, ker je do;sedanjin> potekla mandatna doba. Sindikalna po- družnica je i5(ripravila vse potrebno, da bodo volitve, ki bodo 19. aprila, potekle čim lepše. Razprailjaii bodo o predlogu za delitev sklada za prosto razpolagaDje Upravni odbor velenjskega rudniJva je že razpravljaj o predlogu za delitev sklada za prosto razix>laganje. Predlog, bo v kratkem obravnavaj tudi delavski svet nadnika. Tako so za štipendije na- menili 1,800.000 din, kar dokazuje, da. rudnik skrbi za svoj strokovni kader. Za gradnjo kulturnega doma bodo dali 40 milijonov, za počitniški dom v Fiesi 15 milijonov, za ureditev rudarskega muzeja 1,720.000 din. V sklad pri ob- činskem odboru SZDL Šoštanj bodo od- vedli 2 milijona. Za ureditev tržnega prostora, ki ga že urejajo in parka naj bi prispevali 1,200.000 din. Prav tako so že nabavili dva pralna stroja in električ- ni likalnik za samski dom. kar stane 1.800.000 din. Zelo občutna je v Velenju že sedaj potreba po sodobno urejeni p>e- kami. Zato so za načrte namenili 300.000 din. Za dnižbeni standard naj bi odmW rili 107 milijonov. Samo za garancije irij pologe za zvezno posojilo bodo morali dati 55 "milijonov dinarjev. Lepe so te številke in znesek 234 milijonov dobra porazdeljen. Številke se nam zde velike, toda v primerjavi z velikanskimi potrebami, ki jih narekuje nagla izgradnja rudnika in Velenja, še vedno majhne. MLADINA ŽALSKE OBCINE BO OBI- SKOVALA SAMO MLADINSKE FILME Vzgojitelji in starši se zavedamo, da je film močno vzgojno sredstvo in bi zato želeli, da bi naša mladina ne obi- skovala filmov, ki kvarno vplivajo na njihovo vzgojo. Toda, ker je pri nas pač še vse premalo mladinskih vzgojnih 'filmov, starši dostikrat popuste in do- volijo svojemu otroku razvedrilo — ka- kršnega pač prinese filmski spored. Ro- diteljska tankovestnost se mnogokrat raztopi ob moledovanju otroka in mu dovole ogled filma, ki ga sicer ni »nihče prepovedal mladini«. Društvo prijateljev mladine v Žalcu pa se je nekoliko vestnejo ustavilo ob tem vprašanju. Iznesli so predlog, naj se šolski mladini prepove obisk filmov, ki niso izrazito mladinski. V nadome- stilo za to pa si društvo prizadeva iz- poslovati pri kinopodjetju, da bodo let- no vrteli vsaj deset mladinskih filmov (poleg primernih matinej). Di'ugih fil- mov za odrasle pa naj mladi rod ne obi- skuje —■ so zaključili. Mnogi vestni starši so z velikim ve- seljem pozdravili ta predlog Društva prijateljev mladine in ga tudi podprli. Kajenje a^tobusiH Mnogi potniki avtobusov si niso ix)- vsem na jasnem, ali je kajenje v avto- busu dovoljeno ali ne. Napisi — »Kaditi prepovedano« niso v vseh avtobusih — ali pa vsaj niso na vidnih mestih. Naj že bo kajenje v avtobusu dovoljeno ali ne, vsekakor ni priporočljivo, saj se med potniki često nahajajo matere z dojenč- ki in starejši ljudje, ki jim dim škoduje. Menimo, da bi urce vožnje vsak naj- strastnejši kadilec lahko vzdržal brez cigarete, saj na daljših progah menda prav za te namene odredijo nekaj mi- nut postanka, da kadilec lahko na sve- žem zraku pokadi svojo cigareto. Cas je že, da bi avtobusna podjetja tu napravila red. BLI2A SE 90-LETNICA ŽALSKEGA »TABORA« V letošnjem septembru bodo Žalčani praznovali pomemben jubilej: 90-letnico žalskega »Tabora«. Že dalj časa se za ta praznik skrbno pripravljajo. Ob tej pri- liki bodo tudi izdali poseben zbornik, ki bo zajemal vso pomembnejšo gospo- darsko, družbeno, zgodovinsko in kul- turno dejavnost občine z zadnjih letih. Predvidoma bo zbornik tiskan že junija meseca. Knjiga, ki bo prikazala vse- stransko dejavnost žalske komune, bo gotovo našla pot v sleherno hišo. DPD SVOBODA ZAGRAD-CELJE uprizori dne 13. IV. 1958 v dvorani Stegu v Zagradu ob 14. uri veseloigro, »KOŠČEK SRECE« Vabljeni! Olepševalno turistična tribuna PORAZEN VTIS ... dobi popotnik, ki pripotuje v Celje z južne strani po cesti čez Breg. Tele raz- valine pred novim celjskim mostom so slaba legitimacija za tolikanj opevano belo mesto ob Savinji. Spričo gradnje avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana se bo promet tu skozi močno povečal, kajti pot na jug in z juga na sever države bo tod veliko krajša. KDAJ BOMO IMELI TRI PREDSTAVE V NAŠIH KINEMATOGRAFIH? Celjski kinematografski dvorani sta vedno polni, predvsem še, kadar vrtijo boljše filme. Tako se tudi začne borba za vstopnice (v zadnjem času za film »Princ Valiant«, ko so morali vmes po- seči celo varnostni organi), prepiri, pa tudi umestna in neumestna kritika. Re- šitev bi bila menda zelo enostavna: uve- sti je treba tri predstave dnevno, kot jih imajo v vseh večjih krajih. Tako bo od- padlo nep>otrebno prerivanje za vstopni- ce, obisk bo še večji (danes marsikdo ne gre v kino, ker se noče prerivati pred blagajno) in tudi za mladino bo bolj pri- merno, ker si bo lahko ogledala popol- danske predstave. Zraven tega pa bosta še dvorani bolj ekonomično izkoriščeni. Pristojni, verjemite, da bi bilo tako prav! ROŽE NA OKNA Kakor vsako leto, poziva celjsko Olep- ševalno in turistično društvo tudi letos vsa podjetja, zavode, ustanove, hišne svete in hišne posestnike, da okrasijo svoja okna s cvetjem. Tako bo vam in drugim všeč, ko bodo na oknih cveti- ce... NAŠE IZLOŽBE Tokrat pa namesto kritike — pohva- la, in sicer našim aranžerjem. Res, pri- znati je treba, da je vsaj večina izložb celjskih trgovin zelo lepo in okusno ure- jena: izložbe trg. p>odjetja »Volne« pa se lahko merijo z najlepšimi izložbami vseh evropskih velemest. Zato naj velja našim aranžerjem vse priznanje, z željo, da bodo tudi bodoči aranžmaji izložb najlei>ši. Po izložbah sodimo delovne ko- lektive, njihov smisel za trgovanje, spo- sobnost in kulturno postrežbo. POSNEMAJTE Te dni so prodajalke v trgovini »Rio'< v Celju dobile nove, bele delovne pla- šče. Priznati je treba, da je ta spremem- ba ugodno vplivala na vse kupce. Zato zasluži kolektiv in vodstvo trgovine »R:o« vse priznanje z željo, da bi bili ti plašči tudi vsak dan beli in čisti. Vsem ostalim trgovinam živilske stroke pa pri- poročamo, da posnemajo to odločitev. Razpis RazpSna konjisija pri ZDRVVST\ENEM DOMU CELJE razpisuje v iiavoilencm zavodu naslednja «U'lo\na mesta: I 1. zdravnik splošne prakse " 2. medicinski laborant 2 'y. holničarska oziroma zdravstvena adniinistratorka 6 4. Iiifrijenik 1 T. z()l);irski asistent i (i. socialni delavec 7. |)()rii(>("nik upruvliika 1 5. daktilograf Ib. r. 1 'K blagajnik 1 10. ekonom 1 11. irnentarist 1 Uslužbenri na teh delovnili mestih morajo ustrezati naslednjim pogojem: Po laganje prošenj je do 20. aprila 1958. K prošnji je priložiti tudi obšir- nejši življenjepis /. iia^j-tlbo dosedanjega službovanja. RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA CELJE Več skrbi zunanjemu izgledu vasi Na nedavni občinski konferenci SZDL v Žalcu so bile podane tudi kritične pripombe na račun hiš splošnega ljud- skega premoženja, ki so skoraj povsod zelo slabo oskrbovane in zanemarjene. Hišni sveti v teh zgradbah še vedno radi razpravljajo največ o nepomembnih ma- lenkostih, pri tem pa samoiniciativno niti manjkajoče opeke na strehe ne vsta- vijo. V taka zanemarjena naselja, kjer hišnemu svetu ni mar, če stanovalcem dežuje v hišo, bi morala vtakniti roko turistična društva, ki jim gotovo ne sme biti vseeno, kako izgleda vas. Razen Žalca in Braslovč v Savinjski dolini skoraj ne poznamo vasi, ki bi imela prikupen zunanji izgled. Pa tudi zasebni lastniki dostikrat ne posvečajo dovolj pozornosti svojim zgradbam, ki jih je zob časa že precej načel. Tem bol} je to zameriti tistim hišnim gospodar- jem, ki posedujejo sredstva, pa se zado- voljujejo s podrtijami. Ena takih gospo- darsko precej močnih vasi je Sentru- pert, ki je med najbolj zanemarjenimi vasmi v Savinjski dolini. To premož- nim Šentruperčanom gotovo ni v čast in menda ne bodo čakali, da jih prehiti odlok o obvezni ureditvi naselja. NOVE STRELSKE DRUŽINE Pred dnevi je bila v Mozirju seja no- voustanovljene občinske strelske zveze, na kateri so razpravljali o programu dela za leto 1958. K najvažnejšim nalo- ga zveze bo spadala utrditev že obsto- ječih strelskih družin. Strelska zveza bo skrbela predvsem tudi za razvoj strel- stva na šolah. Pri vseh večjih šolah v občini bodo ustanovili pionirske strelske odrede. Zanimanje za tovrstni šport je med pionirji izredno veliko. Na seji so razpravljali tudi p ustano- vitvi novih strelskih družin — v Lučah,. Šmartnem ob Dreti in pri sindikalni po- družnici delavcev in uslužbencev ObLO Mozirje. 11. -\PRILA — STEV. 14 7 STRAN Šport * šport * šport * šport * šport Ustanovitev okrajne športne zveze v Celju Pred dnevi je bila v Celju širša konferenca predstavnikov Okrajne zveze Partizana, šport- uih podzvez, planinstva, strelstva in vseh so- rodnih organizacij, ki je bila sklicana na po- budo Okrajnega Sveta za telesno vzgojo in SZDL, Konferenc; so prisostvovali tudi zastop- niki ŠZ.S s predsednikom tov, Kresetom na čelu. O aktualnih problemih telesne kulture in mož- nostih njenega nadaljnjega napredka \ celj- skem okraju je spregovoril predsednik Svetu ztt telesno vzgojo OLO Celje. Navzoče je se- Tnanil o stanju telesne kulture v celjskem okra- ju, o številu osnovnih organizacij in članstva. V 146 osnovnih organizacijah je danes včlanje- nih preko 2t.000 prebivalstva. Iz leta v leto je sicer čutit: porast, s katerim pa še ne moremo bit! zadovoljni. Vzrokov za tako počasno na- 3)redovanje je več. Res je, da težki materialni pogoji tudi vplivajo na delo v vseh organizu- ■cijah telesne kulture, niso pa primarni. Večja ■ovira za sistematičnejšc in načrtnejše delo je v pomanjkanju kadrov. V organizaciji Partizan je z učitelji in profesorji' telesne vzgoje vred le 29 kvalificiranih prednjakov, za razne šport- ne panoge in igre le S) inštruktorjev in če k temu še prištejemo kvalifikacije učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v raznih športnih vejah imamo v okraju za 146 osnovnih organiza- cij le 94 strokovnega kadra! Že danes je čutiti, o delo v Partizanu, športnih in sorodnih or- Sanizacijah postavljeno še bolj na množično os- novo, zasnovano na pridobitvah slovenskega fe- stivala telesne kulture, orientirano po zaključ- kih zadnjega kongresa Ljudske mladine jugo- •slavije, potem ne bo težko pridobiti celotno iiaše javno mnenje, da spada delo na tem pod- ročju med pomembne vzgojne činitelje, da je to važna preventiva, da je telesna kultura s sta- lišča ljudskega zdravja nadvse pomembna, da lahko preko nje pozitivno vplivamo na produk- tivnost dela in podobno. V celjskem okraju so pokazale občine in okraj v pj-eteklem -letu ze veliko razumevanja pri premagovanju material- nih težav društev za telesno kulturo, prav tako pa ^udi podjetja. Skratka razumevanje je tu, treba pa bo v bodoče z delom v širino v vseh organizacijah še v večji meri pokazati rezultate in brez dvoma bo celotna naša družba pokazala- tudi v bodoče vse razumevanje za premagova- nje trenutnih težav. Pred športne organizacije v okraju se postav^- Ija v ospredje vprašanje razvijanja lokalnih tekmovanj z odgovarjajočimi sindikalnimi or- gani o možnostih organizacije delajfbkili šport- nih iger in tekmovanj, ki bi naj dobile traj- nejši značaj, tu so še bogate možnosti razširitve mreže osnovnih organizacij, forsiranje izlet- ništva, krosov, orientacijskih pohodov in po- dobno. Za vse to delo pa so potrebni določeni organizacijski prijemi, določene organizacijske oblike. Opažati je, da se n. pr. ustanavljajo določne športne podzveze, ki nimajo na terenu osnovnih organizacij in segajo pri svojem delu v področij drugih društev. Pri tem nekoordi- niranem (lelu vsekakor tudi niso najbolje izko- riščeni obstoječi objekti in kadri. Svet zj^ te- lesno vzgojo smatra, da je treba te slabosti v posameznih organizacijah odpraviti, da ne bo prišlo na terenu do nejasnosti in zmed. Prav v tem se še jasneje kaže potreba po ustano- vitvi Okrajne športne zveze. Sistem našega upravno-političnega življenja, ki je s komunami dobil kar najbolj razvejan demokratičen način, pa že danes tei'ja od nas, da mislimo celo na ustanavljanje in utrjevanje občinskih organov za telesno kulturo. Komune so danes izredno ]>omemben faktor pri urejanju vseh naših druž- benih vprašanj in problemov. Zato bo treba tudi formirati neka koordinacijska telesa oziro- ma .organe za telesno kulturo, ki bi povezovali vse predstavnike iz tega področja in v katerih bi reševali skupna vprašanja: izgrajevanje šport- nih objektov, sistem upravljanju, o skupni pro- pagandi, vzgoji kadrov, o sistemu tekmovanj iu podobno. Skratka stičnih točk je dovolj in na teh bo treba graditi bodoči razvoj naše te- lesne vzgoje in športa. Po bogati razpravi, v kateri je med drugim sodeloval tudi predsednik SZS tov. Krese Leo- pold, ki je izrazil prepričanje, da bo z ustano- vitvijo Okrajne športne zveze telesna kultura v celjskem okraju dosegla še večji polet in razmah, je bil izvoljen 5-članski iniciativni od- bor, ki bo še v tem mesecu pripravil vse po- trebno za sklicanje ustanovne skupščine. S tem bodo tudi športne organizacije dobile ustrezno enotno okrajno vodstvo, ki so ga doslej v vseli zadnjih letih močno pogrešale. DOGODKI ZADNJEGA ŠPORTNEGA TEDNA Nogomet: V ZNAMENJU REMIJEV . . . v Celju nit: eno od nastopajočih moštev ni doseglo celega izkupička. Na igrišču Olimpa sta se celjska tekmeca Olimp in Celje razjila z 2:2 0:2) po ostri igri. ki ni prinesla odločitve. V I. polčasu so bili boljši igralci Celja, V II. pol- času pa so povsem prevladovali igralci Olimpa, ki niso znali izkoristiti še tako idealnih prilik J.& zmago. Žoga je pač okrogla .. . Močan dež in težak teren sta vse igralce močno motila. Tu- di Kladivar na Glaziji na nemogočem terenu za igro. ni dosegel več proti Jedinstvu iz Čakovca. Kljub terenski premoči in požrtvovalni igri žo- ga ni šla v mrežo več kot enkrat, kar pa je zadostovalo le za eno točko . . . Gostje so za- dovoljni zapuščali Glazijo! Kaj bi tudi ne, saj so po zaslugi neodločenega celjskega napada, svoje solidne obrambe in deloma tudi srečnih okolnosti, kjer je svoj delež prispeval tudi sod- nik, odšli neporaženi iz Celja. Rezultat 1:1 (1:1). v vodstvo so prišli gostje, nakar je Ko- kotec izenačil. Več uspeha so imeli nogometaši iz Velenja, ki so v Brežicah premagali z 1:0 vodilno moštvo na tabeli CNP lige. Tudi Storjeni so se odlično uveljavili v Hrastniku proti Rudajju, ki so ga premagali z 1:0! Usnjar je kapituliral v Za- gorju proti Proletarcu z Kogatčani pa v Hrastniku proti Bratstvu z 0:4. Tako je v XV. kolu podzvezne lige ostalo doma polnih 6 tocK. Košarka: PORAZI NA VSEH FRONTAH Celjski košarkarji so v zadnjih dneh zelo marljivi in se z močnimi nasprotaiiki priprav- ljajo na start v prvenstveno sezono. V nedeljo sta dve celjski ekipi igrali v Mariboru proti republLškomu prvaku Mariboru. Celjani so do- živeli dva poraza — člani s 55:95 (21:58), mla- dinci pa z 21:53 (6:20). Najuspešnejši strelec pri Celjanih je bil Lešek Roman. Žensdce so na- stopile doflia proti* Braniku in so bile prema- gane z 12:52. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK IONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, .TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI ..HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PEIEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU RAZPIS Komisija za sprejem delavcev in uslužbencev pri podjetju MESNINE CELJE razpisuje delovno mesto FAKTURISTA ter ostala pisarniška dela. Plača po tarifnem pravilniku. Upravni odbor »MESNINE CELJE« Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri SAVINJA lesna industrija Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 3 USLUŽBENCE (-KE) vešče administrativno-računskih del Pogoj: IDokončana srednja ekonomska šola ali nižja strokovna izo- brazba z nekajletno prakso. Zaželeno je vsaj delno poznavanje del v lesni stroki. Pismene ponudbe vložite na upravni odbor podjetja, Celje Jurčičeva ulica 1 najkasneje do 30. aprila 1958. RAZGLAS Obveščamo vse gozdne posestnike na območju občine Celje, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja od 1. aprila do 15. maja 1958. Prošnje se vlagajo pri kmetijskih zadrugah, in sicer: gozdni posestniki s področja Celja in Šmartno v Rožni dolini pri Kmetijski zadrugi Celje — gozdni posestniki s področja Skofja vas, pri Kme- tijski zadrugi Ljubečna in gozdni posestniki s področja Štore pri Kmetijski zadrugi Štore. Prošnje, vložene pri kmetijskih zadrugah, so takse proste. V kolikor posestniki ne bi hoteli vložiti prošnje pri kmetijski zadrugi, temveč direktno pri občinskem ljudskem odboru ali kra- javnem. uradu, se mora taka prošnja kolkovati z 500 din, čeprav je bila prošnja vložena v rednem roku. Opozarjamo vse gozdne posestnike, da prošnje, ki bodo vložene po omenjenem roku, ne bomo upoštevali, razen v utemeljenih pri- merih, ko je bil zadržek višja sila. Iz pisarne oddelka za gospodarstvo: občine Celje Licitacija Po pravilniku o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Ur, list FLRJ, štev. 13;57) razpisuje Železarna Štore I. javno licitacijo za oddajanje gradbenih, obrtniških in industrijskih del za 16-stano vanjski blok na Lipi v Štor ah. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 37,000.000 din. Rok za popolno dovršitev je 31, 12, 1958. Licitacija bo dne 29, aprila 1958 ob 10. uri v sejni sobi ŽELE- ZARNE ŠTORE. Varščina 1% predračunske vrednosti je treba pred- ložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licita- cije. Ponudbe morajo biti opremljene po 15. in 16. čl. cit, licitacije. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije, dne 29, aprila t. 1. do 10. ure v pisarni Kapitalne izgradnje. Licitacijski elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 7. 4. t. 1. dalje vsak dan od 10, do 12, ure v pisarni Kapitalne izgradnje Železarne Štore, Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati občinsko takso. ŽELEZARNA ŠTORE, Štore pri Celju Pred prvomajskim smučarskim praznikom na Okrešlju Smučarsko tekmovanje na Okrešlju ob Praz- niku dela je postalo že tradicionalno. Tudi le- tos bo na 1. maja na Okrešlju zbrana domala vsa jugoslovanska smučarska elita, med njimi pa tudi močno zastopstvo U Avstrije. Vsi kva- litetni smučarji bodo nastopili v slalomu na d'.eh progah na smučiščih pod Tursko goro lu Rinkarai. Start je predviden za 9. uro. Za smu- čanje pa ne bodo prikrajšani tudi manj na- darjeni tekmovalci, ki bodo istega dne ob 11 nastopili na istih smučiščih na mnogo lazji pro- gi v veleslalomu. Prireditelj letošnjega tekmo- vanja je zopet OSS Celje, izveditelj pa Celjska smučarska podzveza. Prijave za tekmovanja je poslati do 25, t, m. na Okrajni sindikalni svet Celje. Od priredi- ttlja smo obveščeni, da bo rezervirano preno- čišče na Okrešlju v teh dneh pred tekmovanjem samo za kvalitetne tekmovalce, ki bodo nasto- pili ob 9 v slalomu, vsi tekmovalci za velesla- lom pa bodo morali prenočevati v Logarski do- lini. Prepričani smo lahko, da bo tudi letošnja smučarska prireditev na Okrešlju zbrala vse ljubitelje zimskega športa, poleg njih pa tudi ljubitelje tega edinstvenega gorskega sveta, ki po svoji lepoti nima tekmeca. CELJSKI ATLETI V TUJINI Važič je pred dnevi nastopil na Balkanskem krosu v Ankari, kjer je bil sedmi in za Miha- licem najboljši Jugoslovan. V nedeljo je nastopil Važič v Parizu na kro- su »Humanite«. V ostri mednarodni konkurenci 86 tekmovalcev se je uvrstil na 28. mesto. Prav- tako sta n« tem krosu nastopila na progi 2500 metrov tudi Celjanki Slamnikova in Belajeva. Slamnikova je kot najboljša Jugoslovanka bila dvanajsta, Belajeva pa osemnajsta. Vse kaže, da so bile proge za celjske predstavnike pre- težke in predolge. Važič se namreč pripravlja za teke od 1500 do 5000 metrov, na krosih pa so bile proge 10.000 do 12.000 m, nič manj naporno pa ni za ženske teči preko 2000 metrov. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED: ob 10.00 na Skalni kleti — Turnir ženskih ekip v košarki LJUBLJANA : MARIBOR : CELJE ob 15.50 na Skalni kleti — nogomet CELJE : BREZICE V Storah ob 15.50 — KOVINAR : BR.VFSTVO (Hrastnik) V Velenju ob 15.50 — RUDAR (Hrastnik) : PARTIZAN-RUDAR (Velenje) V Šoštanju ob 15.50 USNJAR : SLOGA (Trbovlje) V Rogatcu ob 15.50 — BRATSTVO (Rogatec) : PROLETAREC (Za- gorje) Smučanje: ODLIČEN USPEH JANKA CETINE NA PLATKU Na tradicionalnem »Jadranskem veleslalomu«, ki je bilo v nedeljo na Platku nad Reko, je celjski smučar Cetina Janko dosegel izreden uspeh. \ močni mednarodni konkurenci je za- sedel drugo mesto in pustil za seboj večje šte- vilo odličnih avstrijskih smučarjev iu vso ju- goslovansko elito! Pred zaključkom sezone je brez dvoma šteti ta njegov uspeh kot največji v letošnji smučarski sezoni. Atletika: SEZONA KROSOV V 2alcu je v soboto nastopilo na krosu Par- tizana preko "O tekmovalcev. V Celju je na krosu Kladivarja bilo okrog 30 tekmovalcev. Pri pionirjih je zmagal Vrabl, pri mladincih Kopitar Stanko, pri mladinkah Lebanova, pri članih Male in pri ml. mladincih Lihteneger. Kulturno pismo iz Senlfurja Kulturnoprosvetna dejavnost v prvem četrtletju je bila precej bogata. Iz Celja je dvakrat gostovalo tamkajšnje po- klicno gledališče, in sicer z »Dnevni- kom Ane Frank« in komedijo »Drevesa umirajo stoje«. Četudi so bile pred- stave ob delavnikih, je bila dvorana zadružnega doma polna. Prizadevni so tudi člani domačega amaterskega društva, V režiji tov, Rau- terjeve so v zimskih mesecih naštudi- rali Knittlovo »Via malo«. Spričo go- stovanj Celjanov in vedno večjega »pro- dora« radijske besede in igre, se je tu- di v Šentjurju povečala zahtevnost ob- činstva. Toda domači igralci so z lepo besedo, dobro igro in Icončno tudi z dobrimi kostumi ter kulisami uspeli ži-. vo zainteresirati gledalce. Gostovali so tudi v Planini, Bohorju in v Ponikvi. Ljudska univerza je organizirala pre- davanje našega lahkoatletskega prvaka Stanka Lorgerja, ki je govoril o svojih popotnih vtisih iz Moskve, Varšave, Prage, Rima, Aten in Pariza. Zelo uspela pa je tudi javna oddaja, ki jo je organizirala radijska postaja iz Celja. Pri programu so sodelovali večji del le domači pevci, godbeniki in recitator j i. Čeprav je bil program na hitro organiziran, so nastopajoči za- dovoljili poslušalce v polni dvorani. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Delavsko uslužbenska restavracija »Rudar« Zabukovca je pre- nehala s poslovanjem. Knjigovodstvo prevzame matično podjetje in bo preverilo vse terjatve in obveznosti do gostišča. Prijavite v roku 14 dni od te objave dokumentirane terjatve oziroma poravnajte obveznosti na naslov: Rudnik rjavega premoga Zabukovca, p. Griže. objave in oglasi »objave in oglasi Komisija za sprejemanje in odpuščanje delovne sile pri ZLATARNI Celje, raz- pisuje mesto KURIRJA ki ho opravljal tudi razna druga po- trebna dela. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop lahko takoj. Ponudbe poslati na Zlatar- no, Celje, p. p. 75. RAZPIS Kmetijska zadruga TR.NAVA razpisuje me- sto upravnika. Pogoji: po možnosti kmetijski tehnik s prakso v hmeljarstvu in zadružni or- ganizaciji. Prošnje je vložiti do 25. aprila 1958. Nastop službe 15. maja 1958. Plača po dogovoru. Kmetijska zadruga Trnuva COSPODLNjO, pošteno, vsestransko sposobno za vodenje, samostojnega gospodinjstva, ki bo enakovreden član družine, iščem k 5-članski (iriižini. Plača po dogovoru. Stanovanje v hiši. Naslov v iii)ravi lista. PEKOVSKEGA POMOČNIKA poštenega, trezne- ga in pridnega, vajenega vseh pekovskih det sprejme PEKARNA Vojnik. HRANO IN .STANOVANJE nudim po znižani- ceui osebi, ki bi v prostem času pomagala T' gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. PliODAM krompir za svinjsko krmo. Velen- šek Jože, Celje, Ostrožno 105. PRODAM ugodno dvostanovanjsko hišo z veli- kim vrtom v Celju, 10 minut od železniške postaje. Eno stanovanje je vseljivo. Hiša je uporabila tudi za gostinski lokal. Naslov ▼ upravi li.sla. PRODAM DK\V avto z novo karoserijo. DoJi- nar Jože, Celje, Miklošičeva 2. PRODAM ugodno vseljiv lokal v centru. N^asloT v upravi lista. PRODAM lepo vseljivo trisobno parketirano stanovanje v centru Celja. Touo Klanjšek. Celje, Trubarjeva 53. PRODAM novo enostanovaujsko hišo s sadnim drevjem ter 195 m2 zemlje. Hladnik Angela — \rhe, Teharje. PRODAM 50 centov polsladke krme. Vprašati v gostilni Kincl Crobelno. KLPEC som posestva v Savinjski dolini ali n«- kje v bližini. Kdor mi izposlujc nakup po- sestva, dobi 10.000 dinarjev nagrade. Zaže- leno je posestvo v ravnini ali v bližini že-' lezniške postaje. Ponudbe je poslati na upra- vo lista pod šifro »Posestvo*. LEPO SONČNO SOBO v novem centru oddam. Naslov v upravi lista. UPOKOJENEC z nekaj denarja želi zdruiifi gospodinjstvo z upokojenko ali lastnico hiše ali posestva. Pismene ponudbe na upravo li- sta pod >MAj«. POLEG VENCA NA GROB dir. prof. M. Mast- uaku so njegovi sosedi in prijatelji iz Jenkove uijce poklonili še znesek 2.500 dinarjev di- jaški kuhinji I. gimnazije v Celju. ZAHVALA vsem. ki so spremili na zadnji poti mojega dobrega moža in očeta PILKO IVANA se najlepše zahvaljujem. Posebno se zahvaljn- jem za ganljiv poslovilni govor. Tudi celjskim železničarjem ter vsem darovalcem cvetja ia vencev prav lepa hvala. Pilko Helena gledališče^gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 11. aprila ob 20. uri — Alejandro Caso- na: Drevesa umirajo stoje — gostovanje y Laškem Sobota, 12. aprila ob 1". uri — Marijan Marine: Komedija o komediji — zaključena pred- stava za sindikat železničarjev Nedelja, 15. aprila ob 15,50 — Marijan Marine: Komedija o komediji — izven Torek, 15. aprila ob 20. uri — Levstik-Kreft: Tugomer — torkov abonma in iavwn Sreda, 16. aprila ob 16. uri — Lcvstik-Kreft: Tugoaner — III. srednješolski abonma Cetrlek, 17. aprila ob 19.30 uri — Marijan Ma- rine: Komedija o komediji — gostovanje v Vojniku Petek, 18. aprila ob 15. 30 uri - Levstik-Kreli: Tugomer — I. srednješolski abonma kino * kino * kino *kino KINO UNION CELJE Od 12.—16. 4. »Trije za revijo«, ameriški barv- ni cinemascope film Od 1?.—20. 4. »Pony cxpres«, ameriški barvni film Dne 13. 4. matineja »Tujec je klical«, ameriški film KINO METROPOL CELJE Od 12.—15. 4, »Hiša skrivnosti«, angleški barvni film Od 16.—19. 4. »Zgodba o Jolsonu«, ameriški barvni film Dne 20. 4. matineja »Rc^in Hoed Avstralijec, ameriški film radio 2 02m Nedelja, 15. aprila 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Poje ženski pevski zbor »Svobode« Žalec p. v. Justi Holobarjeve 12.25 Radijske beležke 12.40 Za naše podeželje 15,00-14.15 Prenos sporeda RL 14.15 Zabavna glasba, vmes objave 14.20 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 14. aprila 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Igra godba na pihala Tovarne emajlirane posode p. v. Rafka Kosa 17.55 Športniki o športu 17.45 Zabavna g;lasba. vmes objave Torek, 15. aprila 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00. Domača kronika 17.15 Polke in valčke igra trio Edvarda Goršiča 17.55 Kulturni obzornik 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 16. aprila 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Dojiiača kronika 17.15 Covvbojske pe.smi In napevi 17.35 Roportaia 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 17. aprila 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vrne« oJjjave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Novosti iz naše zabavne diskoteke 17.40 GosiKidLnjske beležke 17.45 Zabavna glasba,- vmes objave Petek, 18. aprila 14.55 Želeli .ste — jMislušajte! 14.50 Zniiavna glus-ba, vm.fl6 objave 15,00—17.00 Prem« sportnla RL 17.00 Domača kronAa 17.15 Poje ženski pevska zbor »Svoboda* Pol- zela, p. v. Vinka Rizmala 17.35 To bo zanimalo tudi vas . . . 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota. 19. aprila 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna gla&ba, vmes objave ^ 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.45 Zabavna glasba, vmes obja^re ' 17.25 Za vsakogar nekaj čudežni Amerikanec v sijomin na dve uri dolgočasne vožnje od Wiesbadna do Karls- ruhe. t »Ste Nemec?« mi je v amerikanski nemščini zaklical s i>erona. »Potujete v Zurich? V Ams-terdam?« »Ne. Nisem Nemec in ta vlak ne pelje tja; ne v Zii- rich ne v Amsterdam.« Nosil je dva tež- ka kovčka. »Ste sami?« »Sam.« »O. K. Tedaj bova potovala skupaj.« »Ampak ta vlak ne pelje tja.« »Vseeno.« Bil je majhen in debel in njegov obraz Je bil podoben škrlatnemu soncu na za- tonu. »Potujem,« je rekel. »Kamorkoli. V Kolnu sem pustil svoj avto in ženo, ▼ Amsterdamu imam brata. V p>omorski agenciji.« »Toda ta vlak ...« »Vem ... in nič ne de.« Iz svoje popotne torbe je privlekel »Miinchner Illustrierte«. PO- LJUB, KI ELEKTRIZIRA. »Ali bi radi bili tam, kjer je dež rdeč, kjer sneži navzgor, kjer po zraku pla- vajo kače in kjer poljub v resnici elek- trizira?« »Vsekakor. Toda kako priti do tja?« »Potujte!« »Empire State Buildnig je najvišja zgradba na svetu in stoji na vogalu Pe- te avenije in štiriintridesete ulice v New Yorku. New York pa je največje mesto. Ima več kot 12 miljonov z oko- lico. Da. Tam je dež rdeč in trezni ljud- je vidijo kače. Zaradi določenih atmos- ferskih pogojev nastane privid, ostalo naredi domišljija in kače so tu. Veli- kanske. In dež je rdeč. Zaradi rdečih glinastih delcev. In sneži navzgor. Pa Elmovi ognji. Ce bi jih radi videli, poj- dite na razgledno ploščad zvečer, ko se pripravlja k nevihti. Ce se nagnete čez ograjo (preveč se seveda ne smete nag- niti), lahko z rokami nagrabite vse pol- no hladnih, modrih plamenčkov...« »... in jih odnesete domov?« »Ne. To so Elmovi ognji; ognja pa ne moremo nositi domov.« »In ixxinevi tega pojava ni?« »Ne, ni ga. Preseneti nas tudi igra na- rave z bliski. V stolp je že neštetokrat udarila strela, pa še zmerom stoji. Čud- no. Kaj ne? To je verjetno zaradi tega, ker jekleno ogrodje nebotičnika ni nič drugega kakor en sam strelovod. 60.000 ton jekla, pomislite!« »Td je toliko, kolikor bi ga porabili za dvotirno železniško progo od Pariza do Antwerpna.« »Da. Utegne biti toliko. Za obloge dvoran in hodnikov so pjorabili toliko marmorja, kolikor ga v enem letu izvo- zijo z velikih marmorišč Nemčije, Itali- je, Francije in Belgije. V stavbi je tudi 5250 km telefonske in telegrafske žice in kablov ter 80 km cevi. Od pritličja do 102. nadstropja je 1860 stopnic in 72 dvigal. V stolpu je tudi še 3000 žarnic in 300 snažilk. Vsako leto se v stolp za- leti nekaj ptic. Leta 1948 se jih je ubilo kar 500. Temperatura zgoraj je nižja kot spodaj. Zgodilo se je, da je bilo zgo- raj —27, spodaj pa —13. Ce je vetrovno, piha veter s hitrostjo od 95 do 160 km na uro.« »Kako to?« »Ja. Piha pač. Veter pač piha. Empi- re State Building je najvišji. V njem je devet radijskih družb. Visok je 448,7 m in stoji na površini 8000 kvadratnih me- trov. Mimo križišča gre dnevno več ko 50.000 avtomobilov in 250.000 pešcev. Poglejte, tu vse to piše. To ve vsak, in poljub, ki elektrizira Glejte: POLJUB, KI ELEKTRIZIRA. Ce imate ljubico, se ob lepem, suhem dnevu kratek čas vrtite na gumijastih podplatih in jo potem poljubite. Tako jo bo elektriziralo, da se ga bo še dolgo ■ix)minjala. Neverjetno.« »Neverjetno. Fantastično.« »Zaradi elektrike.« »Zaradi elektrike?« »Seveda, elektrika nas strese; tudi ubije.« »Ubije?« »Ali pri vas nimate elektrike?« »Ne. Baklje. Svetimo z bakljami.« »Od kod pa pravzaprav ste?« »Od daleč. Iz Evrope. Od tam, kjer se kače plazijo po tleh in sneži navzdol in je dež brezbarven kakor voda.« Čarobna očala na tisoče slepih liolipalolinjifle... V Brooklynskem domu za slepe dela- jo čudeže. Na tisoče »zakonito slepih« ibo spet videlo s pomočjo novih očal, ki jih imenujejo zelo preprosto in skromno kot »Optično pomožno službo«. Najprej je treba povedati, da popol- noma slepi tu ne pridejo v poštev. Toda med slepci so razlike. Nekateri ne živi- jo v popolni temi. Čutijo svetlobo, mno- gi pa tudi zelo nejasne obrise predme- tov pred seboj. To so ljudje, ki imajo komaj deset odstotkov in še manj vida kot zdravi ljudje. V Brooklynu vračajo vid ljudem, ki eo znali čitati samo iz knjig, ki so tiska- ne z Brajlovo pisavo. — Citali so s ti- panjem prstov. Doslej so vrnili vid šti- ristopetdesetim ljudem, ki bi drugače nikoli ne mogli z očmi spoznavati pred- mete okoli sebe. Izdelali so namreč no- va sočiva, ki dajejo slabotnim očem moč zaznavanja. Ta akcija vračanja vida sle- pim je šele na začetku. V domu slepih vsakondevno poskušajo na desetine sle- pih. To so naravnost dramatični trenut- ki, ko včasih kar eden za drugim vzkli- kajo: Vidim!... Tu je spregledal deček, ki je bil kot otrok trikrat operiran na očeh in so zdravniki izjavili, da bo ostal slep. Zdaj čita knjige na oddaljenosti 20 cm. Nek ljubitelj oper je nekoč gle- dal na oder z izredno močnim daljno- gledom, zdaj vidi z očali, medtem ko je neka zeha potrebovala teleskop, ki je šestkrat povečal stvari, da je videla šte- vilke trolejbusov in hiš, če je kam Sla. Tudi ona danes vidi, z očali, ki popol- noma normalno izgledajo. Dr. Salmon, ki je začel raziskovati možnost vračanja vida ljudem, ki so ve- ljali za slepe, je dejal, da je le napačno mnenje zdravnikov okulistov in opti- čarjev krivo, da so mnogi ljudje bili »obsojeni« za slepe. Doslej je veljalo nar- čelo, da je slep vsak, ki ne vidi seženj pred sabo. V domu za slepe se je od ma- ja 1956 posrečilo pri 576 pacientih vrniti vid 469 ljudem. Najstarejši pacient je bil star 90 let, najmlajši pa štiri in poL Samo 67 slepcem z dosedaj znanimi pri- pomočki niso mogli pomagati. Po podatkih je v Ameriki 320.000 sle- pih ljudi. Od teh je 75 odstotkov takih^ ki imajo potrebne ostanke vida, za ka- tere ni potrebna nobena operacija in nobeno posebno- zdravilo — le nova ču- dežna očala. Podobno bo verjetno tudi drugod. Torej slepi lahko upajo, da bo- do vsaj od blizu spoznavali predmete* da bodo lahko brali in videli svoje naj- dražje. Vsaj večina slepih ... WALT DISNEVEV NAVDIH Vsemu svetu znani avtor najboljšife risank in risanih filmov "VValt Disnejr je, izgleda, zelo odkritosrčen človek. Ko> ga je ob neki priliki novinar vprašal če namerava še vnaprej žeti take uspe- he, je odgovoril: — Na vsak način, moj dragi, saj imam vendar osem milijonov dolarjev dolga. MOC NAVADE UMRL JE NAJSTAREJŠI ZEMLJAN 168 let je tlačil zemljo 31. marca je v Monteriji umrl Indija- nec Javier Pareira. Leta 1956 je prišel v Ameriko, kjer so ga ves čas imeli pod nadzorstvom zdravniki in proučevali njegovo telo in »vzroke« njegovega dol- gega življenja. Ko je prišel na obisk v New York, kamor so ga povabili medi- cinski izvedenci, je bil Javier popolno- ma črnih las, edino droban pramen las je imel na temenu. Morda se zdi neverjetno, to tudi na videz je, da bi ta Indijanski starec do- živel 168 let. Toda v letu njegovega roj- stva ne more biti pomote, kajti tisto le- to sta se dogodili dve veliki stvari. V Franciji je izbruhnila revolucija, v Združenih državah pa je na vlado prišel George Washington. Ce torej sprejmemo vest o njegovi starosti za resnično, potem je Javier Pareira bil rojen in je živel v času, ko je bil lov na skalpe »bledoličnikov« še v visoki modi, ko so tomahawki žvižgali skozi zrak in ko so ob tabornih ognjih kadili pipe miru. Velika noč, karbid in... posledice. Klavrne in navsezadnje tudi smešne. V lepi krščanski navadi je namreč,, da se prihod tako imeno- vane velike noči oznanja s hrupom v obliki detonatorskih eksplozij. Vsako leto znova. In tu nihče nič ne more. Niti sv. Peter, ki mu je tako »gromenje« nedvomno všeč. Starši doma puščajo ob takih slovesnostih svoje otroke vne- mar ,učitelji po šolah pa jim o učinkih karbida in smodnika povedo premalo. In rezultat je: ob vsakoletni veliki no- či ena eksplozija več. Ni treba posebej omenjati in pou- darjati, da ves pomp ni nič drugega kakor gorostasni nesmisel, ki ga je na zemljo poslal sam bog, nemara zato, da vselej 2aiova »kaznuje« kakega svo- jega vernika s kako telesno poškodbo. Tako je bilo pred leti in tako tudi letos in bo morda tudi še prihodnje leto in še po prihodnjem letu, — v kolikor se ljudje v tozadevnem vzgojnem smislu svojih otrok ne bodo spametovali. Takole. 6. aprila se je ob štirih zju- traj v Matkah pri Preboldu težko po- nesrečil Lokan Jakob. Kakih 15 metrov od stanovanjske hiše je imel skrita dva možnarja, večjega, ki je bil prazen, in manjšega, ki je bil napolnjen s smod- nikom. Na spodnjo odprtino je namesto zažigalne vrvi namestil papir, ki ga je, ko je streljal, prižgal. Petnajst minut kasneje je ves krvav pribežal domov, kličoč na pomoč. Pomagalo ni nič dru- gega, kakor da so ga prepeljali v ma- riborsko bolnišnico. Istega dne se je ob enajsti uri pone- srečil z razstrelivom Hudobreznik Alojz iz Lukavice pri Šoštanju. S prijateljem Srebre Alojzom sta streljala — spet — z možnarjem, ki ga je razneslo. Srebre je nesreči ušel,, medtem ko je Hudo- breznik tudi ušel — toda s težjimi poš- kodbami na desni rami, prsnem košu in obrazu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. — Tako so v celjsko bol- nišnico prepeljali tudi še Skreblina Dragotina, ki se je za veliko noč po- škodoval na levi roki in prsnem košu. Preostanek komentarja bi lahko skr- čili na eno samo večno vprašanje: Ali je vse to potrebno? Ali s tem ne trpijo starši in družba? bodice .bodice *^odice SREDI MESTA Sredi^mesta belega, čistega veselega: Ozka ulica številka ena! Preesnečenje številka ena! Stopi tjakaj na dvorišče! Kar za vrati glej smetičše! Kup nesnage raznolike pač ne daje lepe slike, zraven pa razširja duh že sedaj, ko ni še muh. Tu podijo se podgane nenasitne, neugnane, ko prirejajo si dirke in še plese brez taktirke kar v štafetah po dvorišču, med zaboji ob skladišču in po slami, tod nastlani, na široko razmetani. Včasih s trga še smeti kdo se tukaj iznebi, z ulice pa tudi kdo tu odtoči si vodo. Higiena ljubezniva, vse preveč si sramežljiva! Prah, golazen in bacili so dovolj se zaredili sredi mesta belega, čistega, veselega! KAMILICE (na staro vižo) En hrbček bom kupil, kamTce sejal, trgovce povabil, jim cvetje prodal. Po štir'najst kovačev zavitek je zdaj, arcnija pač draga je kakor le kaj. Se hmelj take cene dosegel ne bo, kamiVce sejati je dobro zato. Tako si denarjev bom kmalu nabral, kamiVce iižival, če kdaj ne bom zdrav. Oj, kamiVce piti, to me veseli, zraven bogat biti svoje žive dni, svoje žive dni, brez vseh skrbi, to me srčno veseli. Čebelnjak za ljudi V Avstraliji so pred nedavnim postavili ogromno dvorano, v kateri je prostora za 12 000 ljudi. Stavba, ki jo vidimo na sliki, je bila zgrajena v rekordnem času nepolnih dveii mesecev, zgrajena pa je iz zelo lahkega materiala. Dvorana je namenjena velikim prireditvam in zborovanjem in jo po pravici lahko imenu- jemo čebelnjak za ljudi. Arhitekt, ki je to stavbo zgradil je dobil že več naro- čil iz različnih držav. Družina poklicnih revolucioearjev Menda je nekaterim v krvi, da ne mo- rejo trpeti nobenega nasilja. To bi ve- ljalo za brate Gutierrez Menoyo. Vsi tri- je so bili nepr^gtano v bojih proti dik- tatorjem, krivicam in izkoriščanju. Prvi brat iz te družine se je boril na strani naprednih sil v Španiji in tam padel. Drugi brat je lani podlegel v uporu domačinov v Havani, kjer se je ljudstvo ■puntalo proti tujemu kapitalu in njego- vim domačim služabnikom, tretji brat Eloy, ki ga vidimo na sliki, pa se bori na strani Castrovih upornikov na Kubi. Bo vsaj ta preživel boj in nadaljeval mimo življenje, da bo kri poklicnih re- volucionarjev še naprej tekla po žilah njegovih potomcev. »SNE2NI CLOVENK« TUDI V AFRIKI Neki ameriški misijonar, neki bivši pilot britanjskega zrakoplovstva in ne- ki filmski producent so se odločili pre- živeti meces dni v kraterju vulkana na Kihmandžaru, najvišjem vrhu Afrike. Oni bodo prvi ljudje, ki bodo v kra- terju, kjer je zelo nizka temperatura, preživeli tudi noči. Za to »avanturo« so se odločili, da bi razvozljali tajno »snežnega človeka« oziroma neznanega bitja, ki v snegu pušča sledove velikih stopal, na katerih ima tri prste. O »snežnem človeku« že od nekdaj govo- rijo pripadniki črnskega plemena Ma- sai, ki žive v podnožju Kilimandžara. Za njih predstavlja to bitje pravi strah in trepet. OGLAS V CASOPISV f« ilofboffso reklama