§T. 9 1934/35 V R T E C LETNIK. 65 P. J. Stahl — A. A Maruška (Dalje.) Čeprav Maruša ue bi bila odgovorila, bi mogel odgovor prav lahko uganiti. Vsaka žilica na obra2u je govorila, da je vse budo pozabljeno. A kmetu ni bilo dcvolj pričevanja, ki ga mu je nuTo ii je pravi vraiiČ. Ne morein in ne morem mu zavezati jezika.« >Le poirpiJc je rekel veliki prijatelj. >Še bolj bodo znali otroci mol-tati kot nai.i. sPojdimo, pojdiino!« veli veliki prijatelj. »Voda je mirna in niti vetriča ui v zraku.s Komaj je končal, že je dobrodušni krnet zarvižgat, kakoi sta prej slišala galeba. Podoben klic mu je odgovoril z obrežja. »Glej. samec odgovarjali; je rekel Čečvik. Kuiš je potisnil čolnič v vodo. »Pojdi semkaj,« je rekel Maruški in ji dal roko. PognaJa se je v čoln in sedla, a veliki prijatelj je sam tako spretno skočil vanj, da se ni niti najmanj zazibal. Pograbil je za drugo veslo in čolnič je naglo drsel po temnih Dnjeprovih valovih. Ko so na drugem bregu reke šli iz Čolna, je Eniš pokazal Čeeviku lepega in čilega vranca. s-Vzemi MaruŠo v sedlo in dirjaj celo noč!t mu je velel. »Zjutraj pa kouja izpusti in sam l>o našel pot na Samueovo kmetijo.« Pevec je skočil na konja. Maruša je stopila na konec njegovih škor-ujev in v trenutku je bila za brbtom velikega prijatelja. Ovila se ga je kot bršJjan brasta. Vranec je zdirjal. Koraaj da se je sliŠal konjski peket. Dejal bi, da ima vranec krila. 129 XV. Na relri. Ko so bili sredi vode, je TpraŠal Čečrik: >Kakšne novice veš o dragem > otamaca ?< sVse bo šlo bolje, ko boš šel skozi ie kraje,« je odgovoril kmet. :Fiščance peko in gosi skubijo in se gostujejo. Skratka, preTeč je tujcev ia razkošja.« -¦ln oni, ki si ga ti obiskal?< je vprašal Kniš. ^To ti je možl Če bi bili vsi taki kot je on, bi ne bilo nič izgubljenega. Bolj Ijubi domoviBo kot svoje življenje. V vse je privolil. CeLo otamanstvii se je odrekel v korist tetno doli. Težko jc upogniti ponosno glavo.t A erjamem. To ga je stalo! Hvala Bogu in tebi,« je rekel KniŠ; szdaj lahko rečemo, da je polovico dela storjenega. Ostaja še drugi otaman. Ta se zna izvijati.« »Ali ničesar ne vidita tu doliP^ je vpralala neuadoma Maruska. >Saj res,< je rekel Rniš. » fam doli flta.c sTihok je rekel veliki prijatelj. ^eslača sta se s podvojeno raočjo upirala "v vesla. Čoln je naglo brzel in Maruša je kljub oddaljenosti kmalu spoznala v obeh možeh stara ziianca iz očetove liise. Bila sta Semen VoroŠilo in Andrej Kruk. Kmalu je čoln pcistal. Kozaka sta pozdravila. >Bog daj srečo in zdravjeU ^Bog daj!« sta odzdravila veliki prijateij in stari Ksdš. jMarusa!« je rekel Andrej Kjuk in potegnil iz nedrij zavojček. »Tp ti pošilja tvoja mati.< ; Bog ji povrnil< je rekla deklica i» spostljivo poljubila zavojček. »So'1 vsi zdravi?€ »Vsi. Teliki in mali.< >In čreŠnje? Pa vit?c ^Kakšna gospodinja!* je Tzklikiiil Andrej. >Obeta rse dobro, vrt in frešnje. Če Bog da lepo vreme, bodo kmalu zorele.t »Zobali jih bodo bratci,« je rekla Maruša. »KakŠne novice mi prinašata v zameno za tiste, ki sem vam jih bil poslal?« je vprasal Čečvik. r-Muogo je zadovoljnih.* je odgovoril VoroŠilo. >Ti bodo pripravljeni in so že zdaj, a drogi...« , ; Drugi,* se je vteknil Andrej, ^drugi so nezadovoljni. PraTijo. da preveČ liitiš. In zdi ae mi. da imajo prav.i Čečvik odgOTori odločno: »Domeujenega dne bo ua nogah vsa tikra-jina. Če bo treba, bodo pomagale tudi žene in otroci.<: | Stari KniŠ je bil že v čolnu. Pomagal je Maruii. a veliki prijatelj je skočil vanj lalino kot piič. Odrinili so od brega in eoln je zopet drsel po lemnih Dnjeprovih valovih. PeŠčeni rtič in poetari obeh mož. ki so ju tara pustili, sta kraalu izginili v temi. XVI. V Gadijaču. Dva diii po vožnji na Dnjepru je bila nedelja. V GadijaČu, v ]n-(--stolnem mestu otainaua, so veliki zvonovi na vso moč pritrkavali in vai.uli vernike k jutranji maši. Pred stolnico se je bila zbrala ze precejšua množica. Čakali so, da,1 se bo opravilo začelo. Potib.em so se pogovarjaU. Tudi stari potujoči pevec*| _____________________130___________________ ki ga bravec že pozua, se je bii pomcšal med množico. Spremljala ga je kot Tedno niala prijateljica, ki je spostljivo ogledovala božji hrani. V preddvoru je gedel na stopnice kot utrujen elovek in poČasi z resnim giasom pripovetloval stevilnim poshišaleem. ki so stali okiog »jega. kaj vse uiorajo prestati duse umrlih. preden pridejo v nebePO- -Tu n a z & tn I j i se moramo stanovitno truditi. Dobro jutro, dobro jutro!> sta pozdravljaia mlada kozaka. >Ali bo olamau prišel^ je vprašalo vič glasov. _' sPrisel bo.< sta odgoTorila kožaka. J"j Zvonke besedc so prebudile starega pevca iz preraišljevanja. -¦Moje stare oci bodo slednjie. le mogle obeadovuii velikega oiamaua!-. vBo otanianovu žena tndi priMa^f se je zanimalo mlado. čvrsto in okroglo dekle. »Da, tudi pritle,« eta povedaJa kozako. — > \n svakrnja?*. — 'Najbrže tadi.< >Čigava svakiiija?« je vprašal stari godec. >Žena otamanovega brata rendai1,« mu je odgovoriio več glasov. >Me-fodijevna.« iMefodijeviia^c je pouovil slari pevec. . Pri nas nismo o nji nikoli nič «lišali. Ali je v milosti pri otamanu iu ajegovt ženi?« ^Seveda, seveda!i mu je odgovorilo vec ljudi. Le s ptstom tiaj pane iit vse se bo zgodilo po njeni volji.? »A tako! Torej sia ji jako itaklonjeua? To je gotovo zanjo velika sreča. Pa je gotovo tudi na to ponosna, morda celo oŠabna.i je doslavil stari godec. -vMož, kaj pa blebetate?« je rzkliknila starn ženska. »Raj govoritt* o njej. Id je slavu uašcga mesta in dežele! Mefodijevna je svetla luč "v teiui.< Oe se pa tako sveti,i je odvrjiil trmasti godec, se mora pti lesketati i. sainem zlutu!« 1 Prav nič ne.< je rzkliknil nekdo iz množice. * I ako preprosto se oblač), da bi jo imel za drugo, če ne bi imela kot demant črnih oči.f »Oblečena je kot preprosta meščaiika,-; je rlorlal mlnd kozak. *Povs«d }u srečaš, kjer jc treba storiii kaj dobrega^ Oprostite!* st: je opravičeval starec. Vidim. da nisem prav govoril n vaši svetnici. Ali mi morete povedati, mladi možt kdo so ti sijajno oble-nni gospodje, ki jiH na vsak korak srečuješ po Tsem mesta? Ali so todi ti svetniki?« ^Svetniki? No, slučajno ne! To 50 plemcniti rnski princi. Ali ne u^*i-n.-u* tega že po njihovi hoji. V gostih so pri nasem otanmnu. I'rcd tetljiom tlni jih je bila polua palača, in prijatelji Ukrajine so bili v skrbeh. ilvala liii^ii in Mefodijevai, ki je vplivala na sestro in svaka otamana. da jih je ži: precej odšlo.< ^Odšlo? ln zakaj?< ¦Hm, hm! Vpraiajte Meloflijevno! Morebiti se j\ J? zdelo. da zdaj m juiivi vtis sprejemati toliko unenitnili gospodov. ko so si ruske Čete osvo-hl.- skoro pol Ukrajuie.i In zares.t dostavi ockdo, >je ia teden v palači manj veseljačenja. Otaman ne zadržuje >eč gostov. Zdi se, da kmalu ne bo nobenega vcč v deželi.« 131 Maruša je nalahko stisnila roko velikega prijatelja. Njegova roka ji je vsekakor odgovorila, kajti dekletu je zažarel obraz od veselja. Nena- , tloraa je vse potihnilo. Zapazili so, da prihaja počasi po cesti duhovni oče -Mihajlo in zavija proti cerkvenim vratom. Tisii, ki so sedeli, so vstali; tisti pa, ki so že stali, so stopili na prste, Mihajlo je bil vzoren in dober duhovni pastir. Župljani so ga spoštovali. Hoteli so dobiti blagosiov od njega. Iz vsega njegovega obnašanja se je videlo, da ne blagoslavlja samo z roko, temvee da blagoslavlja srce. Na vrsto je prisel stari pevec m se mu približal, vodeč pred seboj MaruŠo: j.Blagoslovite ine, oče! Blagoslovite otroka! Prišla sva od daleč, da pomoliva k Bogu v vaši cerkvi,« Miliajlo je ljubeznivo pogledal starca in otroka. *Če prihajas od daleČ, brat, Če si prebredel vso deželo, si inoral videti veliko žalosti in uiti nino-gim hudim nevarnostim. Na cestah nisi varen.« »Kdor nima nič,« je odgovoril pevec, >se ina ni treba bati, Otaman, otaman!« so tedaj šepetali vsekriŽem. Oče Mihajlo je odšel v cerkev. »Danes otaman ni dobre volje,« se je zarekel v muožici rokodelec. »Zlovoljen je!« je dodal meščan- PriŠli sta dve novi osebi, »OtamanOTa svakinja!< se je slišalo od vsch strani. »Glej, Mefodijevnal« je rekel staremu godcu sosed in ga potresel za rokav. Nifi bi mu ne bilo treba praviti, saj jo je sam uganil Šla je prav blizu Maruše in obstala na prvi stopnici. Deklica jo je zadržala za rokav rezene srajce. »Gospa, tale robček ste izgubili,« ji je rekla in ponudila rdeč robček. Gospa je obstala, pogledala rdeci robČek, potem malo, ki ga ji je nudila. in odvrnila: >Bog placaj, dobro deklc! Hudo bi mi bilo, Če bi ga izgnbila.^ Velike oci ljubeznive žene so se globoko zazrle v deklico, a od nje z zanimanjem na starca. »Ti nisi iz mestne okolice,« je dejala deklict. »Nikoli te Še nisein videla. Ali prihajaš od daleč, srček moj?< *Da, zelo od dalec,« je odgervorila MaruŠa. »Mlada glavica si ne more zapomniti vseb vasi in inest, ki .sva jili obiskala,« je cxlgovoril stari pevec. »Mnogo sva videla, mnogo Ijudi. gospa, dobrib in hudobnili, in od bojev opustošena polja. Žito, poslednje upanje Ukrajine Še stoji. Hvala Bogu, hodila sva po pravi poti.c »PrijateljaU je rekla ljubeznWa gospa. sPridita se predstavit velikeiuu otamanu. Meni bosta pripovedovala o vajineni potovanju, njemu boste pa zapeli pesmi. Ustregli boste obema.* 132 Nežiio je udarila z roko Maroško po licu in izginila med množico, ki je Dapolnjevala cerkev. Že se je čul glas očeta Mihajla. Daritev se je prieela. XVII. Bodalo ni igrača! Opravilo je bUo končano. Veliki otaman 6e je vrnil v palačo. Vročina je bila neznosna iii sonce je jemalo vid. Na obzorju pa so se jeli kupičiti črni oblaki. »Nocoj bomo imeli še silen vihar,« je reke] veliki otamaiL Te besede je spregovoril tako boječe, da mu ruski gospod. njegov zadnji post. ni mogel zatajiti presenečenja, Veliki otaman se je prijel za čelo, kot bi čutil ueizrečno bolečiuo. Zakaj ga je Bog dal narodu za voditelja t teh hndih okoliščinali? Kako naj se izmuzne krempljem ruskega orla? Neaadoma so se mračnecau olamaiiu zaiskrile oči kot kujavemu otroku, ku zagleda pri nogah novo igračo. Opazil je, da gre po stezi, ki se koncuje im vrtni ierasi, berač, ki ga spremlja deklica. Berač.je imel gosli. "^Ti Ijudje znajo pesmi.4 je rekelT obrnivši se k nadzorniku, ruskemu gostu, ;-ki jili imam rajši kot vse koncerte.* Poraignil je, naj siari peTec in spremljevalka kar bliže prideta. *Me hoče veliko otaman poslušaii?*: je vprašal staree. Veliki otaman je pokazaJ godcu celo prostor, kamor naj setle. Godec se je pripravil in začel peti. Otaman, ki je v prostih urah sarn sviral, se je predramil. Pesem je bila lepa. Pel je himno, ki clviga človeka iu dušo njegovo k Stvarniku. Na koncti terase prav pri pevcu, sta se prikazali otamanova žena in njegova svakinja. ki ju je privabila TeliČastca pesem. Mefodijevna je spoznala deklieo, ki ji je bila pobrala robček in ji naro-čila, naj pride na dvor. .Namignila je Maruši, naj pride k njej- Odmaknili sta se v stran. Deklica je potegnila iz rokava bodalce in ga stisnila svakinji \ žep. Ali je svakinja videla? Na obrazu se ji ni opazilo. Godba 30 je vsa prcvzela. Maruša je zopet setlla k velikt.-mu prijatelju, ne da bi bil kdo opazil, da ga je za hip zapustila. Pevec je pel in pel: :.V ncbesa bodo prišli pravični, sanio pravični.< , T>Samo pTavični,« je mrmral veliki otaman. Ruski gospod vpraša pevca: ?Ali znaš pesem o roparju?« sžal je ne znam, visokost,< je odvrnil ocka. sškoda! Zabavala bi gospe. Žeoske se zanimljejo «.a imenitne inaloprid-neže.« Mefodijevna je od dalee ošvrfcnila s pogledom hinavskega poslanca. ;-Tvoje gosli so res iineiiitne!« je vzkliknil ruski plemic, da bi napeljal pogovor drugam. Pokaži mi jih, stari dobričina.« ^Nate jih visokost! Dobro si jih oglejte, preizkusite jili in boste \ideli, t!a so pravi zaklad.c Med velikim smehom je ruski plemič spraril iz preprostega glasbila-uekaj neubranih glasov in ponavljal: ^Pri moji ^eri. krasne gosli!? m Iikrati je pa skrivaj opazoval lastnika dragocenega glasbila. 'fl Končno pravi: sZa to umetnino bi ti lahko dobil toliko, da bi mogel dolgo živeti od izkupicka.« 155 >Vem.< jc odgovoril starček. >A pravi pevec se ne loci več od svojili gosli, če jili je vzljubil.* _ >Torej to je tvoj zaklad in tvoja sreča?* je vprašal ua grlas gospod iae I Rusije. ^ >Gosli in Se tole gospod.« Iz nedrij jo potfgnil bodalce. podobno onemu. ki ga je bila Marušu Irenutek poprcj stisuila otamanovi svakinji v žep, In če je bilo tisto. se tam 11 i dolgo mudilo. Pri moji verilr je vzklikiiil gospod. ki je strastno Ijubil lepo orožjc >To je re» dragocenost! Daj! Cudovito bodalo hočem videti od blizu. sTo bodalcc je aioj prijatelj. moj angel varih. Kadar sva pudva skupaj. se ne bojiva iiikofrar. Se veo! Sveto mi je, ker ga imam po očetnx >Dajte no, da se sa dotaknein.- je zaprosil gospod. Končno se je pevec vdal in mu bodalce zaupai- /amolklo grmenje s sovražniki Često posvetovali. da bi tcmu jnuaku ponudili mir, dogovor. k.i bi bil časten in sprejeinljiv ta Ukrajino in za njega samepa. Toda zakon močnejšcga je obveljal! Mogočni sovražutk je tzrabil čas. fovrnil st- je v velikem. številu. Culi so se ugovori na naši sirani: >Čemu ta boj do skrajuosti?*- Toda. iili inore človek zapustiti svojo mater ob uri preskušnje? Ali more puatiti svojo sestro v plen sovražuikom? Ali more bežati iu pustiti zaročenko, žeiio. utroke, kočo in polje? Ali more Človek izročiti domovino z vsem. kar mu j« dragega. uapadalcem, cloklcr mu ostaja ie Še kaplja krvi v žilah? Ne in ne! rnaHni