Praznik oboroženih sil Občina Velenje V občini Velenje bo osrednja proslava OB DNEVU OBOROŽENIH SIL v soboto, 22. decembra. Na njej bodo podelili priznanja za uspešno delo, v kulturnem programu pa bo sodeloval Koroški akademski oktet. Začetek proslave bo ob 18. uri. Koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL Velenje vabi, da se v čim večjem številu udeležimo te proslave. Mozirje Osrednja slovesnost ob dnevu oboroženih sil v občini Mozirje bo v petek ob 17. uri v nazar-skem delavskem domu. Ob priložnostnem kulturnem sporedu _ bodo podelili tudi pohvale in priznanja za prizadevno delo v teritorialni obrambi in drugih sestavinah oboroženih sil. VSEM PRIPADNIKOM OBOROŽENIH SIL ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK w. TMH SPECIALIST MED IZDELOVALCI HI^VČ Seja občinskega sveta ZSS Velenje Ocena letnih sestankov V ponedeljek. 24. decembr ob 17. uri. bo v sejni sobi OS ZSS Velenje 7. seja Občit. skega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Na seji bodo obravnavali devetmesečne rezultate poslovanja v občini Velenje z oceno do konca letošnjega leta. Ker ta mesec potekajo letni sestanki OO ZS in njihovih konferenc, bodo pri 3. točki podali kratko oceno o poteku aktivnosti in vsebini izvedenih sestankov. Pregledali bodo tudi uresničevanje itnančnega načrta OS ZSS za obdobje od 1. januarja do 30. septembra in predlog rebalansa za leto 1984. ter potrjevali predlog finančnega načrta OS ZSS Velenje za prihodnje leto. nama VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE ^ -•»Mit MM Od 20. decembra dalje TOVARNIŠKO ZNIŽANJE do 30 odstotkov v Industrijski prodajalni in v Salonu M v Titovem Velenju. VSEM PRIJATELJEM M KLUBA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985. cena 17 dinarjev, številka 49 (753) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 20. decembra 1984 Rudnik lignita Velenje Visoko odlikovanje za jamsko reševalno četo Jamska reševalna četa Rudnika lignita Velenje, ki ima okrog 230 dobro usposobljenih reševalcev, je v letošnjem letu proslavila šestdesetletnico delovanja. Ob tem pomembnem juibileju je predsedstvo SERJ odlik ovalo četo z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki za njene uspešne in požrtvovalne akcije, ki so bile na žalost potrebne v velenjskem in drugih rudnikih. Odlikovanje je jamski reševalni četi velenjskega rudnika izročil predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle v soboto na priložnostni slovesnosti v prostorih Rekove Družbene prehrane. Pred tem pa so imeli reševalci svojo redno vajo. ,.Usposobljenost ter pripravljenost ekipe in vsakega posameznika," je med drugim dejal Janez Basle," pomembno vpliva na delo rudarjev, na njihovo počutje, saj gredo na delovno mesto z občutkom varnosti in prepričanjem, da če bi bilo potrebno, bo njihovo življenje v rokah ljudi, ki bodo znali in storili vse, da jih bodo rešili." V tem dolgem obdobju je jamska reševalna četa usposobila številne člane ne le strokovno, ampak tudi kot ljudi, polne močne volje in požrtvovalnosti, ki so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč drugemu, pa čeprav bi bilo pri tem ogroženo njihovo lastno življenje. Takšnih lastnosti ne more imeti vsakdo, zato je njihova prostovoljna odločitev za to delo toliko bolj vredna splošne pozornosti in najvišjih priznanj. ,,Uspehi, ki ste jih dosegli je nadaljeval Janez Basle ob resničnih nesrečah in vsakokratna pripravljenost, ki jo dokazujete tudi z rezultati pri preizkušanju sposobnosti, torej res dajejo občutek varnosti vsem, ki so odvisni od vaše budnosti in pripravljenosti pa tudi tistim, ki so tako ali drugače povezani s proizvodnjo v jami." Predsednik skupščine občine Velenje je ob tej priložnosti izrekel tudi priznanje samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam poslovodnim organom in strokovnim delavcem na področju varnosti, ki so z dolgoletno razvojno politiko omogočili, da je reševaina četa rudnika lignita Velenje ena najsposobnejših v državi, (vos) Predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle izroča odlikovanje vodji reševalne čete Avgustu Terglavu RAČUNALNIŠKI KROŽKI — Na Centru srednjih šol so se pričeli ra- • čunalniški krožki, namenjeni predvsem otrokom od 6. do 15. leta starosti, kmalu pa bodo razpisali tudi ustrezne krožke za odrasle. Namen krožkov rii učenje programskih jezikov, ampak spoznavan nje vrednosti računalnika, ki je orodie bodočnosti za reševanje najrazličnejših problemov na področju izobraževanja. znanosti, tehnike, ekonomike, lahko pa ga seveda uporabljamo tudi kot pripomoček za ustvarjeno izkoriščanje prostega časa. V računalniške krožke še lahko vpišete svoje otroke, in sicer do pri-četka drugega polletja. Izvršni svet skupščine občine Velenje Usmeritve za naslednje leto Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so namenili na svoji drugi seji vso pozornost predlogu sprememb proračuna občine Velenje za letošnje leto, aneksu k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji ter oceni izvajanja resolucije občine Velenje za letošnje leto. O teh dokumentih so govorili že na prejšnji seji in smo o njih v Našem času že poročali. O njih pa bodo spregovorili tudi delegati občinske skupščine. Obravnavali so tudi osnutek resolucije občine Velenje za prihodnje leto. Ta opredeljuje politiko razvoja občine Velenje v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja. V prihodnjem letu bomo kot opredeljuje osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje nadalje poglabljali in razvijali samoupravne in družbeno ekonomske odnose. Naša prizadevanja bomo usmerili k dosledni izpeljavi nalog sanacijskih programov ter sprotni odpravi motenj v poslovanju. Krepili bomo akumulacijsko in reprodukcijsko sposobnost gospodarstva ter tako zagotovili osnovo za nadaljnji razvoj, z večjim uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov poslovanja pa bomo skušali zagotoviti realno rast družbenega proizvoda. Z dograjevanjem kvalitete proizvodnje, večjim vlaganjem lastnega znanja in krepitvijo inovacijske dejavnosti bomo skušali doseči večje devizne učinke. Izpeljati pa moramo tudi takšen sistem nagrajevanja delavcev, ki bo spodbujevalen za proizvodno kot ustvarjalno delo. Na novo bomo zaposlovali samo kvalificirane delavce in le takšno število, za katerega je naša družbenopolitična skupnost sposobna zagotoviti ustrezen družbeni standard. Glede na to, da bodo sredstva skupne porabe še vedno omejena bomo oblikovali selektiven razvoj med dejavnostmi. Dosledno pa moramo pričeti iz- vajati tudi naloge operativnega programa dolgoročne ekonomske stabilizacije v občini ter program razbremenjevanja in finančne konsolidacije našega gospodarstva. Vso skrb pa moramo nameniti tudi procesu družbenega planiranja ter temeljnim nosilcem planiranja tako, da bodo samoupravno oblikovani in sprejeti plani postali sredstvo za staliilnejše gospodarjenje in ustvarjanje večjih realnih učinkov v naslednjih letih. V osnutku resolucije je predvideno, da bomo v prihodnjem letu povečali industrijsko proizvodnjo za najmanj 2 odstotka, kmetijsko proizvodnjo za pet odstotkov, gradbeništvo bo ohranilo sedanjo raven, dejavnost prometa in zvez naj bi povečali za 3 odstotke, trgovine in obrti za 2,5 odstotka. Za dosego predvidene rasti pa moramo ustvariti v letu 1985 za 120 milijonov dolarjev konvertibilnega izyoza, kar pomeni 19 odstotno povečanje. Tako bi dosegli dva odstotno realno rast družbenega proizvoda. Kot opredeljuje osnutek resolucije bomo zaposlili 270 delavcev, kar je 1 odstotno povečanje. Imeii pa naj bi kar 550 pripravnikov, katerih zaposlitev bi lahko nadomestila 75 odstotkov novih in nadomestnih potreb po delavcih. Možnosti za večje povečanje investicij v prihodnjem letu ne bo, delež sred- stev v osnovna sredstva pa se mora povečati za 3 odstotke in sicer naj bi potem znašal 18 odstotkov. V delitvi dohodka in čistega dohodka . moramo zagotoviti postopno rast deleža sredstev za akumulacijo gospodarstva. V tem letu naj bi ga povečali vsaj za 7 odstotkov. Hitrejšo rast morajo imeti tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela. Osebna, skupna in splošna poraba pa bo kot predvideva osnutek nove resolucije zaostajala za rastjo dohodka za 10 odstotkov. Člani izvršnega sveta so sprejeli tudi informacije o združitvi Temeljne banke Velenje s Splošno banko Celje. Podprli so aktivnosti za združitev obeh bank, ob tem pa poudarili, da je potrebno izdelati strokovni predlog takšne združitve z rok^nikom, odločno pa so tudi zahtevali, da se vsebina poslovanja banke v naši družbeno politični skupnosti v tem primeru ne sme zmanjšati. Na dnevnem redu zadnje seje izvršnega sveta je bilo tudi poročilo o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini Velenje. Gre za izredno obsežno gradivo, ki so ga pripravili v zdravstveni skupnosti občine Velenje ter v Zdravstvenem centru. Dokončna stališča o tej problematiki bodo člani izvršnega sveta zavzeli na seji ta teden. Trnovska in proizvodna DO ERA Titovo Velenje vam želi srečno in uspešno 1985. OBIŠČITE MASE POSLOVNE ENOTE. POTRUDILI SE BOMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI! 00 ZK Šalek - Gorica Komunist si tam, kjer delaš I ■ >w„ i kjer zivis Tako Kot je krajevna skupnost Šalek — Gorica zaradi lažjega dela razdeljena na Štiri soseske, tako tudi komunisti delujejo v štirih osnovnih organizacijah. V vsaki soseski je ena. Vseh komunistov je v tej krajevni skupnosti okoli 500, v osnovne organizacije v njej, pa je vključenih osemdeset komunistov. Delo osnovnih organizacij povezuje svet, ki usklajuje tudi delo in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v krajevni skupnosti. Na podlagi razprav, ki so jih izvedli po znameniti 13. seji CK ZK Jugoslavije, so sprejeli skupen program dela. ,,Dogovorili smo se, da k aktivnostim pritegnemo vse tiste komuniste, ki še niso doumeli, da se morajo s tem, ko so vključeni v osnovne organizacije tudi aktivno vključiti v družbenopolitično dogajanje. Obvezali smo se in sprejeli sklep, da mora imeti vsak član osnovne organizacije v krajevni skupnosti vsaj eno zadolžitev," pravi Joie Travner, sekretar sveta in sekretar osnovne organizacije soseske A. Odločili so se, da bodo sproti preverjali delovanje vseh komunistov, tako pri udeležbah na sestankih kot pri izvrševanju dogovorov in sklepov. Če bo potrebno, bodo tudi z vključitvijo komunistov v delo samoupravnih organov in drugih družbenopolitičnih organizacij pripomogli k boljšemu delu. S konkretnimi Zadolžitvami posameznih članov pa želijo poživiti tudi delovanje hišne samouprave v soseskah C in D ter organizirati aktive ZSMS v soseskah A in B. Prizadevali si bodo tudi, so zapisali v sklepe, da k delu v krajevni skupnosti pritegnejo čim več komunistov, predvsem tistih, ki so vključeni v osnovne organizacije tam, kjer delajo. „Tako bomo uresničevali statutarno načelo, da je mesto komunista tam, kjer dela in tam, kjer živi", pravi Jože Travner. Ko so v začetku decembra organizirali zbore krajanov po soseskah kot priprave na pro- gramsko sejo krajevne konference pa se je pokazalo, da se zborov niso udeležili niti vsi komunisti. Pa še nekaj, po vseh osnovnih organizacijah so dobro izvedli razprave po 13. seji, sprejeli konkretne sklepe, razen v eni soseski. In to v D. Prav v tej soseski tudi zbor krajanov ni uspel. Kje je vzrok? Do sedaj ga še niso našli, trudijo pa se, da bi analizirali stanje v tej osnovni organizaciji, poiskali vzroke za necTeloTn predlagali ukrepe. Povemo naj še to, da se prav iz te soseske, če se spomnimo malo bolj nazaj, ni udeležilo prvih dni pouka nekaj prvošolčkov, ki so bili zaradi prostorske stiske prestavljeni v osnovno šolo Gustava šiliha. Morda pa se komunisti tukaj še ne zavedajo, da bi takšne in podobne stvari lahko prvočasno rešili tudi v osnovni organizaciji. Morda do vsega tega ne bi prišlo, pravimo morda, če bi komunisti v pravem trenutku in na pravem mestu oblikovali svoja stališča in dali svoje predloge. mkp Vojaške šole in poklici Razpis izrednih možnosti Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo tudi letos Tazpisuje natečaj za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih. Razpis velja do konca februarja. Za vse Šole se lahko prijavijo kandidati moškega spola, pomembna novost pa je, da se lahko v 3. razred šole za vojaško-tehni-čne poklice v Rajlovcu pri Sarajevu vpišejo tudi dekleta, ki končajo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja. To velja za poklice avtomehanika za instrumente, avioelektromehanika, avioradiomehanika, mehanika za radarsko-računalniško opremo in za poklic gumarja — plastičarja. Poleg posebnih pogojev za posamezne šole veljajo tudi splošni pogoji: da je kandidat zdrav in sposoben, kar bo ugotovila vojaška zdravniška komisija, da ni bil sodno kaznovan in da proti njemu ne teče kazenski postopek, da ima priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah in da ima soglasje staršev ali skrbnikov. Šolanje, pravice in obveznosti učencev in gojencev so urejene s pogodbo, šolanje se začne 1. septembra leta 1985 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci med šolanjem stanujejo v internatu in imajo na stroške zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Kandidati lahko dobijo vsa pojasnila na občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini kjer imajo stalno bivališče, jasno pa seveda je, da razpis omogoča številne in najrazličnejše možnosti pri izbiri poklica. Samoupravna stanovanjska skupnost S1. januarjem višje stanarine? Danes se bodo sestali delegati zbora in skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Seja bo ob 16. url v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta. Ker bo osrednja točka dnevnega reda povišanje stanarin in najemnin v prihodnjem letu je prav, da o tem tudi vas na kratko seznanimo. Skupščina zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije je predlagala, da naj bi s 1. januarjem vse stanovanjske skupnosti v Sloveniji povišale stanarine enotno za najmanj 35 odstotkov. Tako naj bi si zagotovile vsaj del nujno potrebnih dodatnih sredstev za vzdrževanje družbenega stanovanjskega sklada. Zadnje povišanje stanarin je bilo 1. septembra letos in to za 30 odstotkov, tako je poprečno letno zvišanje znašalo samo 10 odstotkov. Po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupščine občine Velenje, naj bi ekonomske stanarine dosegli že prihodnje leto. Vendar se je doslej ta postopni prehod vedno odmaknil zaradi administrativnih posegov. Vendar bi morali sedaj kljub temu v stanovanjski skupnosti dosledno slediti poprečni 52-odstotni nominalni rasti stanarine vse do leta 1990. Seveda pa bo potrebno ob tem socialno ogroženim občanom z delno nadomestitvijo stanarin, zagotoviti socialno varnost. ' Zato je tudi povišanje stanarin s 1. januarjem za 35 odstotkov nuj- no potrebno, da bi lahko postopoma dosegli ekonomske stanarine. Če tega ne bomo uresničili, bomo morali uvesti postopek nepovratnega združevanja sredstev iz dohodka ali čistega dohodka za vzdrževanje in prenovo družbeno najemnih stanovanj. To pa pomeni manj novih stanovanj ter obremenitev združenega dela za pokrivanje stroškov, ki bi jih morali zagotoviti stanovalci z ekonomsko stanarino. •Obeta se nam tudi nov način pobiranja stanarine in ostalih prispevkov. Toda več o tem v prihodnji številki, ko bomo že vedeli, kaj bodo rekli delegati. mkp Smučarski tečaj v Zavodnjah £ Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo v sodelovanju s Smučarskim klubom Velenje organizirala vikend smučarska tečaja za začetnike. Tečaji bodo ob ugodnih snežnih razmerah v Zavodnjah nad Šoštanjem ob sobotah in nedeljah. Prvi tečaj bo trajal šest dni (okoli 30 ur vadbe) termihsko pa bo razdeljen po vikendih: 1. tečaj bo 12. in 13. januarja 1985.19. in 20. januarja ter 26. in 27. januarja; 2. tečalss bo pričel9. in 10. februarja, 16. in 17. ter končal 23. in 24. februarja. Vsi udeleženci bodo razporejeni po kakovostnih skupinah. Cena tečaja je 3500 dinarjev. V ceno je vključen prevoz, vadba na snegu, celodnevna karta za vlečnico in kom- >let šestih kosil v gostišču pri Vidi v 'avodnjah. Odhod avto.busa bo izpred Rdeče dvorane ob 9. uri. vsako soboto in nedeljo po zgoraj navedenih datumih, odhod iz Zvodenj pa bo okoli 16. ure. Prijave za L tečaj so omeiene. Prijavite se lahko vsak delavnik od 9. do 12. ure. ob sredah pa ob 9. do 16. ure na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, vse do 4. januarja 1985. Prijave za 2. tečaj pa sprejemajo do 25. januarja ob istem času. Organizator si pridržuje pravico do morebitnih sprememb, vsi prijavljeni pa se tečaja udeleže na lastno odgovornost. * Še to: tečaja se lahko udeleže občani, ki so že dopolnili 20 let. Topolšica- Brasiovče 3:1 Kajuh: Topolšica 3:0 Domače igralke so povsem nadig-rale gostujoče odbojkarice in si obe točki prislužile že po 50 minutah igre. Za domačinke so igrale Mevc, Kompan, Zager. M. Turk. D. Turk, Stevančevič. Klamfer, Čeh. Hojak,' Stropnik, Koren in Kavnik. Topolšica:Brasiovče 3:1 (7, 12, —6, 10) Gostje so želeli s počasno in staromodno igro uspavati domačine, kar pa jim ni uspelo. Odbojkarji Topolšice so, čeprav oslabljeni, zasluženo zmagali. Igrali so Menih, Zabkar, Plamber- •' ger, Lihteneker, Aravs, Šmon in Globočnik. V naslednjem kolu se bosta obe ekipi v gosteh pomerile z Mislinjo. Domžale: Elektra 77:78 Šoštanjčanom je na gostovanju v, Domžalah uspelo zmagati saj jih je do sedaj premagala le ta ekipa. S to zmago so se povzpeli še za stopničko višje k svojemu cilju, to je osvojitev prvega mesta v Sloveniji in uvrstitev ,na državno ijrvenstvo. Gostje^so v končnici tekme zaigrali odlično in zasluženo zmagali. Zmago za Elektro je zagotovil Janič 8. sekund pred koncem tekme z dvema prostima mestoma. Ob njem so odlično zaigrali še Kitak, Dumbuya in Sevšek. S svojo igro pa je razočaral slovenski reprezentant in najbolj izkušen Elektrin igralec Ro-tovnik. Precej so kadetom Elektre pomagali Eri osvojitvi pomembnih točk navijači, i so si ogledali njihovo tekmo v Domžalah. Igralci in uprava kluba jih zato vabita, da si ogledajo tekmo z Libelo. ki bo v nedeljo ob 10. uri v telovadnici solidarnosti. V Domžalah so nastopili: Blagotinšek, Sevšek 28. Lipnik 4, Pe-čovnik, Kitak 6, Dumbuya 21, Janič 15, Kremer, Ocepek, Rotovnik4 in Brešar. Občinska rekreacijska liga V 5 kolih, kolikor jih je že bilo na sporedu, so rekreativci pokazali dobro igro. Po kvaliteti izstopa ekipa TVD Šoštanj, za katero igrajo nekdanji Elektrini igralci. Po pelem kolu vodijo TVD Šoštanj in Študentski klub z 10 točkami. Karamel 6. Fiskulturniki in Ravne 14. Gorenje, Teš in Ravne II2 in Eso 0 točk. Odlični nastopi velenjskih skakalcev Pretekli petek, soboto in nedelja je bila za sm učarje-skakalce zelo pestra. V Planici, ki bo prihodnje leto proslavila 50-letnico, so merili svoje moči starejši mladinci na mednarodnem fis tekmovanju za OPA pokal. Na njem so nastopile državne reprezentance Avstrije. Švice. Francije, Italije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Velenjski skakalci, ki so zastopali barve Jugoslavije. so se odlično odrezali. Na to1 mednarodno tekmovanje pa so se uvrstili po predhodnem izbirnem tekmovanju. Med 92 nastopajočimi je Iztok Go-Iobsskokoma87.5in90metrov osvojil odlično 4. mesto. Boris Pušnik (87,5 in 87 m)je bil osmi, Matjaž Mihelič(80in 76.5 m) 46, Roman Tamše pa s sko- koma 73.5 in 70 metrov 67. Zapišemo , naj še. daje to največji uspeh smučar-sko skakalnega društva Velenje v mednarodnem merilu, čeprav je Iztok Golob na tekmovanju v Pasaroli v Italiji že dobil prve fis točke za doseženo 8. mesto. V. skupni uvrstitvi Alpskega pokala je sedaj na 5. mestu. Prve točke je dobil na tem tekmovanju tudi pionir Boris Pušnik, čeprav je nastopil v konkurenci starejših mladincev. Na tekmovanju za pokal Cocte za starejše mladince je osvojil drugo mesto Iztok Golob, Boris Pušnik je bil četrti. Matjaž Mihelič pa je »pristal« na 12. mestu. Pri članih pa je na istem tekmovanju bil Iztok Golob osmi. Boris Pušnik pa 17. Po jesenskem delu.. Rokometašice Velenja so po jesenskem delu prvenstva v drugi zvezni ligi osvojile vil. kolih le 7 točk in pristale skorajda čisto na dnu. Za njimi so le še igralke Zrinskega s 4 in Novega mesta s 3 točkami. Jesenski prvak pa je ekipa Dinama z 18 točkami. Med tednom so igralke najprej v zaostali tekmi v Rdeči dvorani premagale igralke Minela iz Zrenjanina z 22:21. v soboto pa v zadnji jesenski tekmi Novomeščanke z 21:18. V obeh srečanjih smo videli zelo slabo igro in upamo, da bo spomladi bolje. Občinski oddelek za notranje zadeve občine Velenje pozive vse lastnike strelnega orožja, za katerega je bil izdan orožni list SO Velenje, da bo izvršen obvezen redni tehnični pregled orožja- Tehnični pregled orožja bo izvršen v smislu 56. člena Zakone o orožju (Ur. list SRS, štev. 17/81) in navodila RSNZ o opravljanju tehničnega pregleda strelnega oro^|a (Ur. list SRS, štev. 16/75) In sicer v naslednjih dneh: — 20/12-1984 od 9.00 — 18.00 ure na sedežu Krejevnega urada Šoštanj za območje poštnih številk, Šoštanj — Topolšica in Šmartno ob Peki. — 21 /12-1984 in 22/12-1984 od 8.00 - 18.00 ure na sedežu SO Velenje soba št. 8, za območje pošte Velenje. — V primeru službene zadržanosti ali bolezni je možno dostaviti orožje v pregled v navedenih treh dneh, neglede na mesto pregleda. Možno je izjemoma dostaviti tudi po drugi osebi orodje na pregled v kolikor oseba poseduje orožni list za teko vrsto orožja. Za neodziv se imetnik orožnega lista kaznuje do 3.000 din po 58. členu Zakona o orožju (Ur. list SRS, štev. 17/81). celjsko območje • celjsko 0bm0č Svet osmiliobčin se seli v Mozirje Najprej o problematiki v gozdarstvu Svet osmih občin bo ta mesec imel še eno sejo v Laškem, z januarjem pa bo za šest mesecev predsednikovanje svetu prevzel predsednik mozirske občinske skupščine Lojze Plaznik. Na predlog mozirske delegacije so se že na zadnji seji medobčinskega sveta dogovorili, da bo v Mozirju že na prvi seji ena glavnih točk dnevnega reda problematika v gozdarstvu. Beseda naj bi tekla o vprašanjih s področja zakonodajne ureditve tega področja, zlasti pa tudi o razlogih, zakaj težave z uresničevanjem načrtov poseka. Predstavniki mozirske občine so na seji v Celju že povedali, da opažajo, da gozdni posestniki v Gornji Savinjski dolini ne kažejo' (vsaj številni ne) dovolj zanimanja za posek in prodajo hlodovine in drugih sortimentov lesa gozdnemu gospodarstvu. Drugače povedano — ne sekajo toliko, kot bi lahko in kot so v gozdnem gospodarstvu načrtovali. Za gospodarstvo v občini, zlasti za njeno lesno predelovalno industrijo, to ni nepomembno. Gre namreč za najpomembnejšo gospodarsko panogo v Gornji Savinjski dolini. Naj dodamo še to, da imajo v tej z gozdovi bogati občini, kar okrog sedemdeset odstotkov gozdov zasebni lastniki. Malce za šalo malce zares je eden od udeležencev seje povedal, da menda gozdni posestniki ne sekajo večjih količin lesa, ker pač bojda ne potrebujejo denarja. Pri tem ni povedal, ali ga toliko dobijo že za manjše količine od gozdnega gospodarstva, ali pa nekaterniki dovolj zaslužijo s tistim zlasti stavbnim lesom, ki ga prodajo mimo uradne evidence zasebnim kupcem, torej na črno. Seveda, če jih pri tem ne zalotijo. Seveda gre lahko tudi za zelo resne druge probleme, predvsem za vprašanje delovne sile. Videti je treba, koliko od uradne cene hlodovine ostane gozdnemu posestniku, če mora sekati z najeto delovno silo in hlode spraviti do kamionske ceste. Ker ne gre za tipično mozirske razmere, temveč za problematiko, ki zajema tudi druga z gozdovi bogata območja, so delegacije drugih občin celjske regije brez pomisleka podprle mozirski predlog. Mozirska delegacija pa se je obvezala, da bo do seje pripravila potrebno gradivo, torej podatke o stanju in pojavih, ki jih opažajo v gozdarstvu. Svet občin kot posvetovalno telo sicer ni pristojen, da bi o stvareh odločal, lahko pa na osnovi ugcfcovljenih dejstev daje koristne pobude in predloge pristojnim organom (občinskim in republiškim). V. J. Lovci znova pod skupno streho? 0 združitvi celjske in žalske lovske zveze • .m Jutri bo v Celju skupna seja delegatov iz lovskih družin celjske in savinjske (žalske) lovske zveze. Na seji, ki sta jo sklicala iniciativna odbora iz obeh lovskih zvez, je najpomembnejša peta točka dnevnega reda, ki predvideva sprejem sklepa o združitvi obeh lovskih zvez, ki naj bi se v bodoče imenovala Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin s sedežem v Celju. Po novem se bo torej lovska zveza imenovala enako kot lovsko gojitveno območje naše regije. V sedmem členu novih pravil, ki naj bi jih tudi sprejeli že v petek, je rečeno, da je lovska zveza »samoupravna organizacija. v katero se povezujejo lovske družine zaradi določanja in zagotavljanja enotne politike pri varstvu. gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, kakor tudi zaradi uspešnega usklajevanja interesov lovstva z drugimi uporabniki prostora. SK ZLD Celje bo uveljavljala interes članstva kot posameznika ali lovske družine. Vzpodbujala in razvijala bo lovsko kulturo (petje, glasbo rogov. .) in čuvala ler negovala običaje na osnovi tradicije in lovske etike.« Ker so ponovno združitev (po prej nesmiselni delitvi) pripravljali dalj časa in tudi temeljito, lahko pričakujemo. ne bo prišlo do kakšnih novih zapletov. Med drugim ludi zaradi tega. ker se, tudi po zakonu meje lovske zveze (ene) morajo ujemati z lovsko-gojitvenim območjem. Iniciativna odbora iz obeh lovskih zvez sta že pripravila tudi kandidatno listo za organe združene lovske zveze. Kandidat za predsednika predsedstva zveze je Vid Jerič iz Celja, kandidat za podpredsednika pa Edi Ahac iz Prebolda. Izvršni odbor naj bi vodil Hubert Kolšek iz Vojnika. odbor samoupravnega nadzora Martin Frece iz Celja, samoupravno sodišče Stane Klemenčič iz Čelja. kadrovsko komisijo pa Lazo Brod iz Laškega. V. J. DO VEKOS TITOVO VELENJE TOZD KOMUNALNA OSKRBA OBVEŠČA VSE UPORABNIKE ODVOZA SMETI, DA V DNEH OD 31. 12. 1984 DO VKLJUČNO 2. JANUARJA 1985 NE BOMO ODVAŽALI SMETI. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. REK VELENJE DSAOP Komisija za delovna razmerja VABILO K SODELOVANJU Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja vabimo k sodelovanju interesente, ki želijo delati z računalnikom IBM 4341 na področju organizacije aplikacij,. na sistemskem področju ali na operativnem področju. Zaželeno so delovne izkušnje na enakem ali na podobnih računalnikih. Interesenti lahko dobijo podrobne informacije na naslovu: REK VELENJE DSAOP, Prešernova 22, S3320 Titovo Velenje, (tel. 855-266). ,,NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot Štirinajstdnevnik ,,Šaleški ru- dar", kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 dinarjev (na tnesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer' Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „Na5 čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja-1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 20. decembra 1984 * Titovo Velenje naš pogovor •k stran 3 Obiskali smo dom SLO . '„ v : .....' Ob 22. decembru, dnevu naše armade, ie nekako po tradiciji predstavimo delo našega štaba TO, obenem pa spregovorimo tudi o tej naši najširši obliki organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov za vodenje oboroženega boja v sp!ošni ljudski obrambni vojni, V našem pogovoru, ki smo ga pripravili tokrat, so sodelovali Viktor Brglez, Ludvik Onuk, Karel Seme, Igor Naraks, Beno Groznik, Anton Brodnik, Martin Slatinšek, Mateja Sevčnikar in Matjaž Ver-dev. Vsak je ocenil delo na svojem področju, vsi pa so spregovorili tudi o nalogah, ki jih morajo uresničiti v prihodnje. Vsi Vemo, da je TO sestavni del naših oboroženih sil. Sestavljena je iz štabov enot in ustanov teritorialne obrambe, ki se organizirajo in pripravljajo v miru, aktivirali in uporabili pa bi jih v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne. Imamo občinske, pokrajinske in republiške štabe TO, ki so strokovni organi družbeno politične skupnosti, usposobljeni za vodenje oboroženega boja, in ki seveda delujejo v miru in v vojni. VIKTOR BRGLEZ — delavec stalne sestave občinskega štaba TO: ,.Najpomembnejše naloge, ki smo jih uresničevali in jiih bomo tudi v naslednjem letu, so ipovezane z mobilizacijskim razvoj.-■> -..g;, standarda. Iz vseh nanizanih ugotovitev je jasna usmeritev, ki so si jo v tej delovni organizaciji zadali za prihodnja leta. Tako bodo na področju utrjevanja, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov dograjevali svobodno menjavo dela. poskrbeli pa bodo tudi za boljšo povezanost posameznih organizacijskih delov DO Vekos. Pri zagotavljanju komunalne stanovanjske oskrbe bodo dodatno pozornost in sredstva namenili za vzdrževanje, obnovo in posodabljanje obstoječih oskrbovalnih sistemov in družbenih stanovanj, poskrbeli bodo za poenotenje pogojev oskrbe ter odpravljali vzroke prekomerne porabe, s pravočasno in premišljeno izgradnjo pa bodo zagotavljali nove. vire ter ustrezne komunalne naprave. Odločneje se nameravajo lotiti tudi uveljavljanja ekonomskih zakonitosti poslovanja s prehodom na ekonomske cene komunalne oskrbe in stanarin, z zagotovitvijo ustreznih virov sredstev za novogradnje in razvoj komunalne inflastrukture. z uveljavitvijo merjenja in obračunavanja po dejanski porabi ter z različnimi oblikami stimulacij za varčevanje pri porabi komunalnih in stanovanjskih dobrin. Seveda bodo za uresničitev vseh teh ciljev morali marsikaj postoriti tudi v delovni o organizaciji. predvsem bodo skuSali izboljšati kadrovsko politiko in posodobiti poslovne procese in delovna.sredstva. Števila delavcev ne bodo bistveno povečali, odločneje pa bodo uvajali usposabljanje. preverjanje znanja in selekcioniranje slabili delavcev. Delovne in poslovne procese ter sredstva nameravajo posodobiti s postopnim prehodom na avtomatsko obdelavo podatkov, s krmiljenjem nekaterih procesov, s prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi ukrepi. Delovne pogoje in življenjski standard zaposlenih pa bodo dvigovali predvsem z boljšim delom in izkoriščanjem delovnega časa, večjo poslovnostjo in kvaliteto storitev. Osebni dohodki zaposlenih morajo še bolj kot doslej postati odvisni od rezultatov poslovanja delovne organizacije, od uresničitve sprejetih planov in prispevkov posameznikov. Več naporov bodo namenili tudi za izboljšanje delovnih pogojev. za varstvo in zaščito pri delu in to predvsem z uvajanjem sodobnejših metod in pripomočkov, z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in drugimi potrebnimi ukrepi. V delovni organizaciji Vekos menijo, da bodo z izboljšanjem odnosa do dela, discipline, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa ter z odločnejšim uvajanjem ekonomskih zakonitosti poslovanja ustvarili dobre poslovne rezultate, ki jim bodo omogočili oblikovanje sredstev za namene skupne porabe in za hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih, kar bo pripomoglo ludi k izboljšanju življenjskih pogojev komunalnih delavcev. B. Z. renje Eleganca, ki jo iahko vidite in slišite, hifiaparali barvni televizijski sprejemniki Korting v konsignacijski prodaji Posebna novost: V vsak televizorz daljinskim upravljanjem lahko na željo knpes vgradimo teletekstdekoder. Podrobnejše informacije dobite v trgovinah avtotehne v Ljubljeni, Titova 25. Titove 36, in Celovške 175. 00 Elektrafiltrski elementi Premalo železniških vagonov Devetmesečni gospodarski rezultati Rekove delovne organizacije Elektrafiltrski elementi so bili letos v primerjavi z lanskimi nekoliko slabši. Zlasti zaradi teea. ker se mani gradi. Zato v tej delovni organizaciji upravičeno pričakujejo, da bodo tudi rezultati ob koncu leta slabši kot so bili lani. Sicer pa je bil v letošnjih devetih mesecih celotni dohodek porasel za 43 odstotkov, porabljena sredstva pa so bila večja kar za 45 odstotkov. To pomeni. da je porast letošnjih stroškov znatno večji kotje. oziroma bodosežen celotni prihodek in dohodek. Slednji je v devetih mesecih le za 36 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Takšno neueodno stanie na ie v tei delovni organizaciji prisotno že nekaj let in ni izgledov, da bi se izboljšalo. Zalo ie ored celotnim kolektivom naloga. da še dosledneje in uspešneje izvajajo stabilizacijska prizadevanja, zlasti pa dosledno uresničevanje programa varčevanja, ki so si ga zas- tavili. Zelo pomembna pa bo tudi preusmeritev del proizvodnega programa na proizvode, ki so dohodkovno bolj donosni. V tej delovni organizaciji prodajo največ klasičnih zidakov. Malo se je povečala tudi prodaja izo-lalivnih elementov in vse kaže. da imajo prav ti ludi bodočnost. Porast prodaje beležijo tudi pri maltah za zidanje in strojnih ometih. Te izdelke do 60 odstotkov prodajo na slovensko tržišče, ostalo pa na hrvatsko. V tej delovni organizaciji pa se otepajo tudi z drugimi težavami; z izostanki z dela, porastom bolniškega sta-leža, zlasti pa še z neustrezno strukturo zaposlenih. Ta je iz leta v leto slabša predvsem zato, ker je za to dejavnost med strokovnimi krogi vse manj zanimanja. Neustrezna kadovska zasedba pa negativno vpliva tudi na gospodarske rezultate. Letos pa lih ie poleg teh težav pestilo tudi pomanjkanje želez-nitliih vnonnov za nrevoz izdelkov kupcem. Po grobem izračunu so s tem izgubili približno40odstotkov prodaje na slovenskem tržišču. To pa predstavlja za delovno organizacijo hud problem, še zlasti, ker ludi v prihodnje ne kaže na bolje. V letošnjem letu posebnih težav z repromaterialom niso imeli, razen v poletnih mesecih, ko je primanjkovalo cementa in plastifika-toria za strojne omete, ki je iz uvoza. Ze oktobra so pristopili k izdelavi osnutka letnega delovnega načrta za prihodnje leto. Bistveno količin ne bodo povečevali, največ skrbi pa bodo posvetili zamenjavi nekaterih izdelkov z novimi. Tudi strojna oprema ostane v glavnem enaka, kljub temu. da je sedanja močno izlrošena. kar ima za posledico velike stroške vzdrževanja. Razveseljive uspehe pa so dosegli pri uporabi toplotne energije. Čaka jih še preureditev toplotne postaje, kar bo bistveno vplivalo na večji prihranek vedno dražje energije. B. Mugerle Občine Velenje 25 let grafične dejavnosti Pred petindvajsetimi leti se je v-sklopu tedanje delovne organizacije Rudnika liginita Velenje začela bolj ali munj organizirana oblika grafične dejavnosti v občini Velenje. Pravzaprav naj bi takratna vsebina in obsega služili internim potrebam Rudnika lignita Velenje in še nekaterim drugim organizacijam. Zaradi vse širšega gospodarskega razvoja se je dejavnost tako povečala, da se je na Rudniku lignita Velenje izoblikovala samostojna temeljna organizacija TIskarna. Skoraj v istem času je zaradi podobnih potreb nastala tudi temeljna organizacija Tiskarna v okviru Doma kulture Velenje. Ž Resolucijo o politiki družbenega plana občine Velenje za obdobje 1976—1980je bila sprejeta zahteva, da se razpoložljive grafične zmogljivosti v občini združijo. Takostase 1.julija 1977 združili obe temeljni organizaciji in sicer v TOZD Tiskarna v okviru delovne organizacije REK Velenje. Tiskarna je postala nosilec razvoja grafične dejavnosti. Ze na samem začetku pa so bile težave. Težavam z grafičnimi kadri so se pridružile še prostorske, saj je poslovala na treh različnih lokacijah. Prav zaradi dislo-ciranostije bila izkoriščenost komaj 55 odstotna. Tako so se delavci leta 1977 odločili, da s pomočjo združenih sredstev temeljih organizacij združenega dela v okviru REKa Velenje, s krediti Ljubljanske banke in lastnimi razpoložljivimi sredstvi začno z gradnjo novih prostorov. To je bil hkrati tudi prvi primer takega združevanja v občini. Z redno proizvodnjo v novi hali sodelavci pričeli že 25. decembra 1978. Danes je v delovni organizaciji Tiskarna zaposlenih 65 delavcev, v večini žensk. Lahko bi rekli — ženski kolektiv. Zgolj s svojimi lastnimi sredstvi so posodabljali tehnično zastarelo opremo ter krepko razširili inovacijsko aktivnost. Težavam s kadri so se izognili tako. da že več let izobražujejo lastne grafične delavce in uspešno sodelujejo s srednjo šolo tiska in papirja v Ljubljani. Vzporedno z družbenoekonomskim razvojem delovne organizacije so se razvijale tudi samoupravne in družbenopolitične aktivnosti. V delovni organizaciji deluje OO ZSMS in ZK. lahko rečemo uspešno. Svoje mesto pa imata v okviru OOS tudi kulturna in športna dejavnost. Delavci Tiskarne so v tekmovanju delavski!? športnih iger SOZD REK Velenje leta 1982 osvojili 1. mesto za množičnost. Za komaj 65 zaposlenih je to velik uspeh. Uspešno pa so tudi v svoji stroki. V celem razvojnem obdobj u so strmeli in večino akcij tudi usmerjali v boljšo organizacijo, večji delovni učinek. S svojo proizvodnjo so popestrili in zapolnili verze! v ponudbi velenjskega gospodarstva. V strukturi lastnega realiziranega celotnega prihodka so občinske organizacije združenega dela udeležene z okoli 60 odstotki, od tega samo TGO Gorenje s 45 odstotki. Zaradi kvalitete, konkurenčnosti in kratkih dobavnih rokov so prestopili meje velenjske občine, saj so zanimivi za kupce tudi drugod. Ze skoraj desetletje uspešno poslujejo z organizacijami združenega dela v Bosni in Hercegovini. Črni gori ter Hrvatski. Sicer majhen kolektiv se lahko pohvali s številnimi uspehi, z rezultati nad poprečjem panoge v Sloveniji. Letos je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica podelila DO Tiskarni srebrno plaketo za vidnejše zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva. Na marsikaterem področju bi še našli pomanjkljivosti. Prav to pa naj bi bil izziv za še boljše delo in uspešnejši razvoj tega kolektiva. Marjana Boruta Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Program prireditev za novoletno praznovanje DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST PRIREDITVENI PROGRAM PROSTOR IZVAJALCI OPOMBA 21.12. 21.12. 21.12. 21.12. 22.12. 22.12. 22.12. 22.12. 23.12. 23.12. 23.12. 23.12. 23.12. 23.12. 24.12. 2112, 24.12. 24.12. 24.12. 25.12. 25.12. 25.12. 26.12. 26.12. 26. 12. 21. 12. 15.00 17.00 15.00 17.00 14." 16.00 15.00 17.00 9.30 10.00 14.00 16.00 14.00 16.00 15.00 16.30 15.00 17.00 8.00 16.00 18.00 8.00 16.00 18.00 16.00 18.00 8.00 19.00 Skorno Florjan Topolšica Lokovica Pesje Plešivec Cirkovce Šentilj Konovo Bele vode Zavodnje Ravna Družmirje Gaberke Paka . Škale Gorenje Šmartno/Peki Šoštanj osnovne šole W in GŠ Levi breg Podkraj-Kavče Šalek/Gorica OŠ MPT. BM E. Kardelja E. Kardelja ŠalekfGorica Desni breg Brvče Desni breg Stara vas Staro Velenje Šmartno Velenje OŠ A. A., OŠ XIV. div. Dom krajanov Dom krajanov Dom krajanov t v šoli violi v šoli Dom krajanov Dom krajanov violi violi violi Dom krajanov violi v ioli .violi Kulturni dom Rdeča dvorana Rdeča dvorana Rdeča dvorana Rdeča dvorana Rdeča dvorana Rdeča dvorana 5 Rdeča dvorana Rdeča dvorana Rdeča dvorana Lutke: DVA JEŽKA obisk dedka Mraza Lutke: DVA JEŽKA obisk dedka Mraza Igra: VOLK IN KOZLIČKOV obisk dedka Mraza Igra: VOLK IN 7 KOZLIČKOV obisk dedka Mraza Lutke: DVA JEŽKA obisk dedka Mraza Lutke:.DVA JEŽKA obisk dedka Mraza Igra: VOLK IN 7 KOZLIČKOV obisk dedka Mraza Igra: VOLK IN 7 KOZLIČKOV abisk dedka Mraza Igra: VOLK IN 7 KOZLIČKOV abisk dedka Mraza lutke: DVA JEŽKA obisk dedka Mraza Lutke: DVA JEŽKA obisk dedka Mraza lutke: DVA JEŽKA obisk dedka Mraza Igra: VOLK IN 7 KOZLIČKOV obisk dedka Mraza Igra: V01K IN 7 KOZLIČKOV abisk dedka Mraza Lutke: DVA JEŽU obisk dedka Mraza Igra: VOIK M ? KOZLIČKOV obisk dedka Mraza Glasbene-plesna pravljica: PETER IN V01K , obitk dedka Mraza PETER IN VOLK obisk dedka Mraza PETER IN VOIK obisk dedka Mraza PETER IN VOLK » obisk dedka Mraza PETER IN VOLK obisk dedka Mraza PETER IN VOLK obisk dedka Mraza PETER IN VOLK obisk dedka Mraza PETER IN VOIK obisk dedka Mrlza PETER IN VOLK ofcisk dtdks Mreža v knjižnici Kulturnega centra Titnvo Velenie RAZSTAVA BO OD!1 RTA TEDEN DNI! utvotilev razstave otroških risb in nictiniirorlna razstav? knjig na temo 0STRŽEK WZ Šoštanj WZ Šeitanj WZ Velenje WZ Velenje VVZ Šeitanj WZ Šeitanj VVZ Velenje VVZ Velenje VVZ Velenje VVZ Šeitanj VVZ Šoitanj VVZ Šeitanj m Velenie VVZ Velenje Tfl Šeitanj VVZ Velenje Glasbena iota Velenje Ghabena iela Velenje Glasbena iela Velenje Glasbena iela Velenje Glasbene iela Velenje 6lasbena iela Velenje Glasbena iela Velenje 6laibena iela Velenje § Glasbena iele Velenje Kulturni center in 03 Anton Ajkerc obdaritev obdaritev obdaritev obdaritev obdaritev predi ia iel. a. obdaritev pred. in iel otrok obdaritev pred. in iel. otrok obdaritev ebderitev pred. in iel otrok obdaritev pred in iel otrok obdaritev pred i* iei. otrok obdaritev obdaritev ■Miriti« obdaritev obdaritev iela rje« obdaritev pndietrak obdaritev ■redi otrok obdaritev tolarjev obdaritev prodi otrok obdaritev predi otrok obdaritev predi otrok obdaritev šolsrjav 20. decembra 1S84 * Titovo Velenje OD TU iN TAM mm nas cas * stran 5 Pi ogramska seja občinske konference SZDL Zagotoviti odzivnost socialistične zveze Dejavnost občinske konference SZDL Mozirje in vseh njenih organov v minulem letu je seveda neločljivo povezana z velikimi napori in pomembnimi dosežki v materialnem in družbenem razvoju, obenem pa tudi s težavami in napakami, ki so s« nakopičile v preteklosti. Razrešili jih bomo lahko le z doslednim uresničevanjem programa gospodarske stabilizacije in utrjevanjem samoupravnih odnosov. Jasno je tudi, da se vsi problemi niso pojavili naenkrat in jih tudi ne moremo naenkrat odpraviti. To so uvodoma poudarili na letni programski seji občinske konference socialistične zveze v Mozirj«. Da bomo to zahtevno nalogo zmogli, bo morala svojo pomembno vlogo uresničiti tudi socialistična zveza. To ji bo seveda uspelo le, če bo zbrala dovolj ži-vljenjske moči in znala strniti svoje vrste. To je v bitki za gospodarsko stabilizacijo in za niov polet socialističnega samoupravljanja nujno potrebno. Poleg trdne povezave vseh svojih delov je nujno potrebno, da se dejavnost socialistične zveze čuti v vseh okoljih, do vsakega najmanjšega zaselka. Nikakor ne sme biti zgolj propagar.dist, še manj le pojasnje-valec ukrepov državne uprave; LJUDEM NI VSEENO V začetku letošnjega leta je socialistična zveza največ časa in dela namenila kadrovskim in volilnim postopkom za izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti za naslednje dveletno obdobje. Prav za vprašanji kadrovske politike ter z odgovornostjo in uspešnostjo opravljanja delegatskih dolžnosti se namreč v veliki meri povezujejo težave in protislovja s katerimi se srečujemo. Na teh konferencah so bili občani zelo kritični do pomanjkljivosti, ki se vedno znova ponavljajo in prepočasi odpravljajo. S tem so dokazali, da jim ni vseeno kako delegatski sistem v resnici deluje. Očitkov je bilo deležno slabo delo delegacij, slabo poznavanje gradiva, ugotovili pa so tudi, da pri izbiri kandidatov niso imeli srečne roke. Zal so bili priča le nekaterim kadrovskim zamenjavam na odgovornih nalogah, nobeni pa v samih delegacijah. V občini se zavedaj?, da problemi z gradivom, osveščenostjo delegatov, upo- števanjem pobud in pripomb občanov- in drugi, seveda ne bodo izginili preko noči. Potrebna bo strpnost, pa doslednost pri njihovem odpravljanju, seveda tudi stalno povezovanje vseh dejavnikov v vseh okoljih. POBUDE BREZ ODMEVA Ena izmed osnovnih nalog socialistične zveze je njena odzivnost. Mnenja, pobude in kritike občanov se ne bi smele izgubljati in ostajati brez odmeva. Zal se to pogosto dogaja, vse skupaj pa je vir malodušja in občutka nemoči. Socialistična zveza torej ne sme dovoliti, da ostajajo ideje, predlogi, pobude in stališča neopaženi, da jih prezremo. Jasno namreč je, da bi jih z malo dobre volje in dogovarjanja lahko upoštevali in nanje odgovorili. V sedanjih razmerah se bolj kot kdajkoli prej zavedamo pomena in vloge krajevne skupnosti. Izkušnje kažejo, da je prav samoupravno razvita, dejavna in samostojna krajevna skupnost tista, ki lahko podre plotove med tovarno in naseljem, šolo in drugimi ustanovami, pa tudi odpravi ovire pri po- vezovanju vseh družbeno-političnih in družbenih organizacij ter društev. Le sožitje in pristno sodelovanje lahko ustvari trdne medsebojne vezi, ki so predpogoj in temelj razreševanja skupnih problemov in interesov vseh, ki živijo in delajo v njenem okolju. Občinska konferenca seveda mora svoje programe vsebinsko uskladiti s programi občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg lastnih nalog mora zato upoštevati tudi najpomembnejše naloge občinske skupščine in interesnih skupnosti. Njena naloga je zagotovitev poglobljene razprave in pravočasno oblikovanje stališč. V poročilu o delovanju občinske konference in njenih organov je v nadaljevanju omenjeno tudi delo vseh organov. SAMOUPRAVLJANJE VZROK ZA TEŽAVE NI Na konferenci so v razpravi podrobno spregovorili tudi o ključnih nalogah, ki jih mora konferenca vtkati v frontno organizacijo, če želi z množičnim vključevanjem občar.ov vplivati na razreševanje perečih gospodarskih in drugih problemov, tudi v dolgoročnem smislu. Stabilizacije seveda ne bo nihče podaril, samo organi, priporočila in resolucije tudi ne bodo razrešile nakopičenih težav. Bitko za stabilizacijo bomo dosegli samo z množičnim gibanjem in zavzetim delom vseh tistih sil, ki jim je samoupravna socialistična družba pri srcu in ki si želijo napredek. Ta sistem seveda spremljajo težave in nekateri že valijo krivdo na samoupravljanje ter ponujajo spremembe v sistemu in druge rešitve. To seveda ni sprejemljivo, so poudarili v razpravi. Zato pa je dolžnost vseh, da se bolje in bolj učinkovito organizirajo in odpravijo vzroke, ki hromijo samoupravljanje na vseh ravneh. Le tako lahko preprečimo, da bi izgubili zaupanje v sistem. Spregovorili so tudi o problemu števila sej in njihove smotrnosti na vseh ravneh. Skupščine morajo postati organi oblasti v vsebinskem in ustvarjalnem pomenu, ne le formalno. Odreči bi se morali tudi pretežnemu vplivu in pobudi izvršnih organov in strokovnih služb pri delu delegatskih skupščin, saj z njimi dušimo pobude delegacij in delegatov. Spregovorili so še o razmeroma ugodnih dosežkih gospodarstva mozirske občine v letošnjem letu, nad katerimi pa se ne smejo uspavati. Pri tem se razumljivo niso izognili tudi vsem problemom in težavam na področju nagrajevanja, kadrovske politike, notranjih rezerv in na vseh ostalih. Na krajevnih konferencah so kritično spregovorili predvsem o malomarnem odnosu do dela, spraševali, kako se boriti proti lenuhom in „sončni upravi" in kakšen je družbeni odnos do teh pojavov. Ljudje jih obsojajo, bojijo pa se, da se bo ta problem v težjih razmerah še zaostril. Ostrejši predpisi bodo torej nujni, saj ni sprejemljivo, da bi sadove pridnih uživali in jih izkoriščali delomrzne-ži, s tem pa ustvarjali napetost med delovnimi ljudmi. Člani konference so obSirno spregovorili tudi o razmerah na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, veliko pozornosti pa so namenili tudi problematiki, ki so jo obravnavali na letnih programskih sejah krajevnih konferenc socialistične zveze. Marjan Hanžekoviič Vlado Petrovič Mladinke in miadinci prostovoljci Veseli jih vojaško življenje Mladinke in mladinci iz občine Mozirje, ki so na ponedeljkovi slovesnosti na gornjegrajski osnovni šoli s svečano zaobljubo stopili v vrste enot teritorialne obrambe, so pred sprejemom v soboto opravili še eno zahtevno obliko usposabljanja. Mlade prostovoljke in prostovoljci so po uvodnem delu izobraževanja v Mozirju krenili na pohod na katerem tudi ni manjkalo zanimivih oblik izobraževanja, zased in drugih presenečenj. Prvi del pohoda so sklenili na strelišču v Šmartnem ob Dreti. Tam so najprej očistili .orožje in obenem obnoviti znanje o njem, nato pa so opravili preizkus svojih veščin v streljanju z vojaško puško. Tudi pri tem so se izkazali, nekateri celo več kot odlično. Vaja je v celoti uspela in so bili z njo zadovoljni starešine in mladi prostovoljci sami, sicer pa prisluhnimo nekaterim. MARJAN HANŽEKOVIČ iz Nazarij: ,,Med prostovoljce sem se vključil zato, ker me veseli vojaško življenje. Tokratni pohod je bil dobro organiziran in mi ni povzročal nobenih težav^sicer pa me najbolj zanima orožje, zato še posebej rad prisluhnem starešinam, ko nam razlagajo o njem." VLADO PETROVIČ je bil med vsemi najmlajši: ,,Zelo me zanimajo vojaški poklici, pa tudi vojaško življenje me veseli. Pohod in vaje na njem so mi bile zelo všeč. Tudi naporen ni bil, čeprav je bil precej dolg, pa še precej mrzlo je bilo." MOJCA KRIČEJ iz Bočne: ,,Po končani srednji šoli nameravam nadaljevati študij na področju splošne ljudske obrambe in tudi zato sein se vključila med mlade prostovoljce. Na ta način bom najlaže spoznala vojaško življenje, kar mi bo pri študiju samo koristilo. Pohod je bil dobro organiziran in sploh mi je bilo všeč." Vajo je na kratko ocenil tudi komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Mozirje Mojca Kričej Franc Vuga: ,,Tudi ta vaja je sodila v priprave na sprejem mladih v enote teritorialne obrambe, ki ga opravimo vsako leto ob dnevu oboroženih sil. Letos je v naše enote stopilo 26 mladih prostovoljcev. Moram reči, da sem z vajo zelo zadovoljen, prav tako pa so zadovoljni tudi mladi, čeprav je bil pohod precej dolg in naporen. Vajo lahko ocenim za prav dobro do odlično, kar velja tudi za dosežke pri streljanju z vojaško puško, kjer so se nekateri mladi izredno izkazali." Bsmm Krajevne skupnosti Lepi dosežki in stare slabosti Delo v desetih krajevnih konferencah socialistične zveze v mozirski občini se med posameznimi kraji bistveno razlikuje. Odvisno je seveda od razvitosti same krajevne skupnosti, od aktivnosti družbeno-političnih in družbenih organizacij ter društev, od povezanosti z vodstvom krajevne skupnosti, pa seveda od vsDh tistih, ki krajevno konferenco vodijo n usmerjajo njeno delo. »Čimbolj pester je program in čim bolj pride do izraza aktiv na vloga krajanov pri razreševaju vsakodnevnih problemov, večji so uspehi. To so med drugim ugotovili na minulih programskih sejah krajevnih konferenc. Moram poudariti, da se kaže napredek tudi v tem, da so v nekaterih krajevn ihskupnostihoblikovali zares dobre programe dela in živl jenja za prihodnje enoletno obdobje, pri tej zahtevni nalogi pa so poleg vodstev krajevnih skupnosti sodelovale ludi družbeno-polfčne organizacije in drugi krajevni dejavniki,« je med drugim povedal sekretar občinske konference SZDL Mozirje Zdravko Novak. »Vse konference so potekale brez kakršnihkoli nestrpnosti, razhajanj in nepotrebnih trenj. Poročila so zajemala celotno delo in problematiko v posameznih krajih. Vodstva krajevnih -; V ii- " .''.3%¥£5K«ilSt * 'iftlrffev'' Mlade zelo zanima v >iaško življenje in orožje Na pohodu so bili nekoliko utrujeni, vendar vsi zadovoljni konferenc so se resnično potrudila, poročila in razprave pa pričajo, da socialistična zveza krepi svojo vlogo in Vse bolj združuje zares vse dejavnike v posameznih krajih. Občani so seveda zrazili veliko pripomb, potreb in želja, ki jim moramo prisluhniti in poskrbeti, da se uresničijo, če nočemo izgubiti zaupanja ljudi. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi realnost teh zahtev in niožnbsti uresničitve.« Problemov seveda tudi ne manjka in povsod so podrobno spregovorili o njih Precej je težav z upadanjem aktivnosti v društvih ter s prostorskimi in materialnimi zadregami pri delu društev in organizacij. Vogosio so razpravljali tudi o komunalnih zadevah in o delu vaških odborov, kritično so ocenili delovanje delegacij in vse težave v z\ezi s tem. povsod pa so ocenili, da se krepita sodelovanje in sožitje s krajevno skupnostjo in njenimi organi. V Mozirju so največ obravnavali problematiko parkirišč, avtobusne postaje, prostora za mladino, največ pa so spregovorili o gradnji prizidka k osnovni šoli. ker referendumska sredstva zaradi inflacije ne zadoščajo in zato / gradno ne morejo pričeti. V Nazarjah je pereč problem preskrbe in gostinske ponudbe, pojavljajo se zah- teve po razširitvi šole. pa tudi novi stanovalci bi se morali volj vključevati v življenje krajevne skupnosti. Na Rečici želijo oživiti gostinsko in turistično dejavnost, v delovanje organizacij in društev vključiti več mladih. ponovno so razpravljali o problematiki osnovne šole in kritizirali črna odlagališča in nepravilnosti v zvezi z odlokom o odvozu smeti. V Šmartnem so opozorili na nepravilnosti pri dodeljevanju telefonskih številk, zadovl-jni niso z gradivi za seje in podobno. V Bočni se društva premalo povezujejo, kar velja tudi za upjrabo dvorane, govorili pa so tudi o pomajkljivostih v delovanju delegatskega sistema. V Gornjem gradu so se jezili zaradi neasfaltirane ceste čez Hom, pa zaradi težav s financiranjem društev, ki so jih posebej poudarilrtudi v sosednji Novi Štifti. V Solčavi želijo končno rešiti vprašanje izgradnje kampa v Logarski dolini in bencinske črpalke, zelo kritično pa je v tej krajevni Skupnosti delovanje delegatskega Sistema. V l.učah slabo dela mladinska organizacija. občani so spregovorili " ■Jvo-tirnosti turistične ponudbe v ,.,aju, srečujejo se s problemom odklanjanja funkcij, kar je med drugm problem ludi na Ljubnem. g TUDI V NOVEM I LETU 1985 ŽELIMO ! VSEM DELOVNIM 1 LJUDEM IN - OBČANOM OBILO 1 OSEBNEGA ■ ZADOVOLJSTVA. 1 NOVIH DELOVNIH I ZMAG IN POSLOV-JNIH USPEHOV! I Skupščina občine Mozirje v | Izvršni svet skupščine I občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje | Občinski komite ZKS Mozirje ® Občinski svet ZSS Mozirje 1 Občinski odbor ® ZZB NOV Mozirje | Občinska konferenca imm sfcaaa kssbs BBBS ZSMS Mozhje Občinska konferenca ZRVS Mozirje Samoupravne interesne skupnosti z območja občine Mozirje mam mam vm m 6. stran * NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 20. decembra 1984 Krajevna skupnost Skorno - Florjan Bolj izenačiti življenjske razmere med mestom in SliWJBB§fl mSmmmim ' ■ : :: : ,,Vse se začne in konča pri denarju," pravgo krajani krajevne skupnosti Skorno-Florjan. „Celo leto smo se trudili in si prizadevali uresničevali zastavljene cilje, ob koncu leta pa nimamo kaj pokazati. Potreb imamo veliko, denarja pa malo." Letos so imeli po programu samoprispevka krajani te krajevne skupnosti na voljo le 150 tisoč dinarjev, saj so v preteklih letih preostali denar že porabili. ,,Na vseh področjih bi morali urediti to in ono, od čest, preskrbe do družbenopolitičnega dela in življenja, denarja pa ni in ni. Od vsega tega je v mnogočem odvisen nadaljni razvoj in napredek. Nimamo industrijskih obratov na našem področju. Naši ljudje se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, veliko pa si jih služi kos kruha v bližnjem Šoštanju ali Titovem Velenju," je povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Obrč. Velika pridobitev za krajevno skupnost, še posebej za krajane Skorna, je bila tri kilometre dolga asfaltirana cesta. Zanjo so plačali 4 milijone 680 tisoč dinarjev. Nekaj denarja je zanjo prispeval sis za ceste občine Velenje, nekaj uporabniki sami, primaknila je še krajevna skupnost. V tem letu so z udarniškim delom, zlasti mladinci, uredili večnamensko športno igrišče v Florjanu. Ze dolgo časa tare krajane Skorna, Florjana in Pohrastnika osnovna preskrba, ki je v krajevni skupnosti nimajo. V programu samoprispevka so imeli sicer predvideno izgradnjo manjše trgovine. Ker pa je bila to negospodarska naložba, so morali načrtovano nalogo črtati. ,,Denar namenjen za izgradnjo smo resda porabili za druge potrebe, vendar te dobrine ne morejo nadomestiti trgovine," je potarnal sogovornik. Veliko časa so letos krajani porabili za razširkev telefonskega omrežja, vendar so rezultati vseh prizadevanj zaenkrat še zelo skromni. Ta dobrina ni tako nujna kot kaj drugega, potrebna pa je zaradi razsežnosti te krajevne skupnosti. „0 razširitvi telefonskega omrežja smo se dogovarjali na vseh koncih in krajih, nazadnje pa se je zataknilo pri tehničnih možnostih. Velenjski PTT nam je izdelal idejni projekt, ki pa za nas ni niti malo ugoden. V teh dneh se bomo z vsemi naročniki okrog 200 jih je, dogovorili kaj in kako bomo delali. Krajani morajo povedati svoje, saj je naložba zelo velika, kar 50 milijonov dinarjev." Pohrastnik, krajani ga imenujejo novi uei Šoštanja, se nitro širi. Vse bolj pa prebivalci tega predela na glas razmišljajo o napeljavi toplovodnega omrežja. Izvor energije imajo tako rekoč pred pragom. Menijo, da so do te dobrine upravičeni. ,,Zaradi rušenja smo nekaj svojega izgubili, zato bi morali v zameno nekaj tudi dobiti", poudarjajo. ,.Čeprav za uresničitev tega nimamo zelo velikih možnosti, bomo pri naši odločitvi vztrajali. Upamo, da nam bo na pomoč priskočila tudi širša družbena skupnost." Nekatere aktivnosti okrog te naloge so krajani prav tako že o-pravili, vendar brez uspehov. V tem novem delu krajevne skupnosti bi morali narediti še otroško igrišče, saj najmlajši sedaj nimajo prostora za igro. Tudi temu vprašanju so krajani namenili že nekaj pozornosti. Pripravljeni so delati prostovoljno, vendar bodo nekaj Poleg vseh naštetih vprašanj je prav v tem času aktualno še eno — zimsko vzdrževanje krajevnih cest. „Doslej smo te stvari reševali sproti, letos pa nimamo nikogar, ki bi bil pripravljen ceste plužiti. Ena od želja je tudi avtobusno postajališče Svojih strojev nimamo, delovna organizacija Vekos pa je predraga. Mi sredstev za take usluge nimamo. Treba pa je povedati, da so na marsikaterem področju življenja in dela mestne krajevne skupnosti v boljšem položaju od primestnih in vaških. Tem se na primer sedaj ni treba beliti glave s temi težavami, ki nam povzročajo precej preglavic." Še z mnogimi drugimi ovirami se ukvarjajo krajani krajevne skupnosti Skorno-Florjan. Vse bolj in bolj" poudarjajo, da razporeditev denarja za to ali ono krajevno skupnost ni najbolj pravična. V današniem času bi morali imeti vsaj približno enake življenjske pogoje tisti, ki živijo v mestu in tisti, ki živijo na vasi. ,,Referendumsko obdobje se izteka. Ne vemo', kako bomo gradili naš razvoj naprej. Razpoloženje je v našem kraju zelo različno. Na četrti referendum se bomo morali skrbno pripraviti, da bo uspel. S sredstvi tretjega samoprispevka smo malo naredili. Ljudje zato, kar dajejo, hočejo tudi nekaj imeti. Od besed se danes ne da več živeti," ugotavlja sogovornik. Družbenopolitično delo je za napredek krajevne skupnosti nujno potrebno. V tej krajevni skupnosti pa je, po besedah Jožeta Obrča, vse manj ljudi pripravljenih delati v organizacijah in organih. ,,Zave- damo se, da bomo le to, kar bomo sami naredili, imeli. Od drugod v tem času ne moremo pričakovati kakšne pomoči. Smo optimisti in menimo, da razvoj zaradi pomanjkanja denarja ne sme zaostajati." V delovni program za prihodnje leto so krajani Pohrastnika, Florjana in Skornega predvideli razširitev telefonskega omrežja, seveda če se bodo za to naložbo dogovorili, nekaj pozornosti bodo namenili izgradnji otroškega igrišča, napeljavi toplovodnega omrežja ter modernizaciji krajevnih cest. Kaj od vsega tega bodo lahko uresničili, ne vedo. Povsem na dlani paje že sedaj, da vsega ne. I/Ifintli« - Krajevna sKupnosi vinsKa gora ..Drugega izhoda ni. Če hočemo storiti korak naprej v našem razvoju, če hočemo zgraditi prizidek k osnovni šoli, potem si moramo pomagati sami. Prepotreben denar pa lahko dobimo le tako, da se odločimo za prvi krajevni samoprispevek. Pobudo predsedstva krajevne konference socialistične zveze so podprli tudi na sestankih vaških odborov in sprejeli smo sklep, da bomo v nedeljo, 23. decembra, na referendumu glasovali za boljši jutri v naši krajevni skupnosti." To so nam na začetku dejali pred dnevi predstavniki družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti, ko smo se zbrali v njihovih prostorih. Pogovarjaljli smo še z nekaterimi krajani in čeprav se danes kar mnogi težko odrečejo vsakemu dinarju, so vendarle vsi prepričani, da bo nedeljski referundum uspel. Ta njihov optimizem jih je še toliko večji, ker je na zadnjem občinskem referendumu kar 96 odstotkov glasovalo ZA. „Takrat so se sredstva v glavnem stekala na občino, sedaj pa gre za nas. Ves denar bo ostal v kraju, zato ne dvomimo v uspeh," pravijo. DOBILI BODO Kar 85 odstotkov s samoprispevkom zbranega denarja bodo namenili za zgraditev prizidka k osnovni šoli, v katerem bo telovadnica, večnamenska dvorana, prostori vrtca, dve igralnici ter oddelek pošte. Prostore vrtca, ki so sedaj v osnovni šoli, bodo preuredili v kuhinjo in jedilnico. Preostalih 15 odstotkov referenudmskega denarja pa bodo porabili za razširitev PIT omrežja. Sredstva krajevnega samoprispevka bodo začeli zbirati z novim letom, ko v njihovi občini poteče občinski samoprispevek. S takšno solidarnostno akcijo naj bi v krajevni skupnosti Vinska gora zbrali približno 20 milijonov dinarjev. Po sedanjih izračunih pa jih bosta stala prizidek in telefonsko omrežje približno 35 milijonov dinarjev. Glede na to, da bodo dobili 10 milijonov dinarjev še od interesnih skupnosti njihove občine, nekaj denarja od sedanjega občinskega denarja, bodo imeli v glavnem dovolj sredstev za izgradnjo željenih obejktov. V Vinski gori imajo trenutno 25 telefonskih številk, naročnikov oziroma krajanov, ki bi radi imeli telefon pa je kar desetkrat več. Prav zato so se že v preteklem letu odločili za razširitev telefonskega omrežja. Poleg sredstev samoprispevka bodo krajani za priključek prispevali še po 75 tisoč dinarjev. • REFERENDUM — IZRAZ NAŠE PRIPRAVLJENOSTI ..Razpoloženje pred prvim krajevnim samoprispevkom v Vinski gori je dobro. Prepričani smo, da bomo vsi skupaj z glasovanjem ZA na nedeljskem referendumu potrdili našo pripravljenost in naslednjih petih letih prispevali svoj delež za pridobitev načrtovanih objektov," so dejali predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Da je resnično razpoloženje takšno, so nam potrdili tudi nekateri krajani: Ignac Tepejj rudar iz zaselka Lipje: ,,V Vinski gori živim že nekaj več kot 20 let. Na sestanku naše vaške skupnosti smo že zdavnaj razpravljali o tem samoprispevku. Če dobro poznam krajane in mislim, da jih, sem prepričan, da bo referendum uspel, saj se odločamo zase, za naše otroke. Pomembno je pa tudi ker točno vemo, zakaj bomo porabili denar." Jože Tominšek, kmet iz Prelske: ,,Res je, da v sedanjih težkih časih zelo skrbno pretehtamo, kam bomo dali kakšen dinar. Toda, če hočemo naprej v našem kraju, moramo pač vsi sodelovati, kajti s skupnimi močmi bomo lahko veliko naredili. Če ne bomo glasovali ZA, seveda nimamo kje dobiti denar za zgraditev željenih objektov in razširitev telefonskega omrežja. Tudi kmetje imamo pridne mlade nasledniki, ki bodo te pridobitve potrebovali." Karlo Gril, upokojenec in tajnik KO ZZB: ,,Tudi na naših sestankih smo odgovorno razpravljali o našem prvem krajevnem samopri- spevku. Enotni smo bili, da mora kljub težkim časom razvoj naprej. Potrebujemo večnamenski prostor, ki ga bodo še zlasti mladi s pridom koristili. "Tudi telefon je pomembna pridobitev za vsako družino, za mnoge je to okno v svet. Skratka, v naši organizaciji smo vsi za nedeljski referendum in mislim, da so enakega mnenja tudi drugi." Jožica Jazbec: , sekretarka mladinske organizacije: ,,V zadnjih časih je delo mladinske organizaci- je precej zaživelo tudi po zaslugi novega predsednika in mladincev, ki so se nam pridružili, pa tudi krajani so sprevideli, da je naša vloga pomembna. Sedaj v kraju nimamo ustreznega prostora za prireditve, sedanja dvorana je premajhna, da bi lahko sprejela vse gledalce. Mislim, da bomo z novim prizidkom veliko pridobili. Mladinci bomo z veseljem pomagali pri vseh delih." TRGOVINE PLIBERK - SMIHEL - LABOD 3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE 250 g MORO ORANŽE 1 kg JACOBS MERIDO ALI ALVORADA »WIENER« KAVA nfl8f?° ROZINE ,/2*11?° LEŠNIKI ,/2 K, 29?° IENSD0RP ČOKOLADA 300 g 17* JEDILNA ČOKOLADA 1)90 250 g §£• , SVEŽI OREHI JEDRCA »90 1 1/2 kg l RIŽ Ikg9!° : THEA MARGARINA 1/4Kg 5?° LIMONE 5 kom. ' ca. 1/2 kg 5? 90 OBVESTILO: V SOBOTO 22.12. ODPRTO TUDI POPOLDNE. V PONEDELJEK 24.12. ODPRTO SAMO DO 14 URE. VTOREK 25. IN SREDO 26.12. ZAPRTO. V PONEDELJEK 31.12. DO 16 URE ODPRTO. TYR0LIA VEZI (MODEL 1985) PO ZELO UGODNIH CENAH I ŽELIMO VAM SREČNO 1985 IN SE ZAHVALUJEM0 ZA VAŠO ZAUPANJE U LETU 1984 TUDI V NOVEM LETU SE BOMO TRUDILI, DA VAM POLEG PRIJAZNE POSTREŽBE TER NAJVEČJE IZBIRE NUDIMO NAJCENEJŠI JI AKUP^ S TEM KUPONOM DOBITE PRI SPAR 1 PLINSKI VŽIGALNIK BREZPLAČNO ČE ŽELITE VAM PODARIMO TUDI KOLEDAR PONUDBE VELJAJO 00 31. DEC. 84 VSE CENE V ŠILINGIH. CE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK - ŠMCHE1 - LABOD »Odločamo sc ^ase« 20. decembra 1984 » Titovo Velenje od četrtka do četrtka ' SEJE SKUPŠČIN SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI — Skupnost socialnega skrbstva, 26.12.1984 ob 16. uri v skupščinski dvorani, — Raziskovalna skupnost 26. 12. 1984 ob 17. uri v stavbi sodišča. — Kulturna skupnost 26. 12. 1984 ob 17. uri v Kulturnem domu. — izobraževalca skupnosf27.12. 1984 ob 17. uri v skupščinski dvorani, — Skupnost oitroikega varstva 27. 12. 1984 ob 17. uri na Delavski univerzi. Zadnje seje skupKin SIS družbenih dejavnosti v letu 1984 so sklicane relativno pozno, ko nekateri že prič no z novoletnimi praznovanji. Delegate prosimo za Izjemno razumevanje, ker je pri Slo do objektivnih težav v tiskarni na Prevaljah, zaradi Cesar smo morali sklice vseh skupščin prestaviti za en teden. V prepričanju,, da boste naše opravičilo sprejeli z razumevanjemln se skupščin udeležili v polnem ištevilu, vam želimo veliko uspehov in sreče v novem letu 1985. PREDSEDSTVA IN STROKOVNE SLUŽBE SIS SOCIALNO SKRBSTVO Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje bo zasedala 26.12. 1984 in bo obravn avala: 1. Analizo razvojnih možnosti socialnega skrbstva v občini Velenje v obdobju 1986 - 1990 in do leta 2000. Ta predstavlja stanje razvoja v preteklem obdobju in usmeritve razvoja do leta 2000 po posameznih področjih, in to: varstvo starejših občanov, varstvo otrok in mladostnikov moltenih v telesnem in duševnem razvoju, varstvo vedenjsko in osebnostno motene mladine in odraslih in prikaz materialnih pogojev za uresničitev nakazanih razvojnih usmeritev^ V nadaljeyanju..so_podane razvojne usmeritve za srednjeročno obdobje od 19&6 — 1990 ter usmentveTzVajaicev programov socialnoskrbstvenih storitev v občini tj. Centra za socialno delo Titovo Velenje in Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje. 2. Delovni naičrt Občinske skupnosti socialnega skrbstva Veleenje, ki predstavlja usmeritve za delo v letu 1985. Z uresničevanjem teh bomo: — poglabljali in razvijali samoupravne odnose in delegatska razmerja; — prilagajali dejavnosti socialnega skrbstva potrebam delavcev in občanov, upoštevajoč pri tem dohodkovne zmožnosti združenega dela; — zagotavljali socialno varnost otrokom, družinam in posameznikom, ki so upravičeni do socialne pomoči; — si prizadevali, da bodo prejemniki družbeno denarne pomoči, ki jim je taka pomoč edini oziroma dopolnilni vir preživljanja, ohranili doseženo raven socialne varnosti in krepili vlogo Centra za socialno delo, ki je neposreden izvajalec številnih omejenih obveznosti. Vse naštete n aloge bomo izvajali v okviru: — ZAGOTOVLJENEGA PROGRAMA, ta predstavlja osnovo za solidarnost; — SKUPNEGA PROGRAMA na nivoju SR SLOVENIJE in — OBČINSKEGA PROGRAMA, ki predstavlja obveznosti na nivoju občine. 3. Skupščina bo odločala tudi o predlogu povišanja cene oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje. Cene naj bi bile od 1.1.1985 za 17 % višje kot dosedanje. Povišanje je utemeljeno z višjimi pokojninami. Primerjava cen velenjskega doma z drugimi domovi v Sloveniji kaže, da so cene v velenjskem med najnižjimi, oskrbovanci pa imajo vseeno dober standard. RAZISKOVALNA SKUPNOST 7. seja skupščine bo v sredo, dne 26. 12. 1984 ob 17. uri v sejni sobi v stavbi sodišča V. nadstropje soba št. 52. Navajamo glavno vsebino gradiva: — Prikaz povzetka projekta »Velenje 2000« predstavlja le informativno gradivo za delegate in druge, ki se zanimajo za to vsebino. Za planerje je izdelana obširnejša vsebina »povzetek projekta«, ki bo posredovan v delovne organizacije. Na seji bo podana poljudna razlaga materiala, ki v celoti obsega 17 knjig iz različnih področij. — Realizacija programa in finančnega načrta prikazuje predvsem zaostajanje programa zaradi izpada sredstev — zbiranje sredstev za raziskovalno skupnost je posebnost, ker se sredstva zbirajo iz dohodka delovnih organizacij. — Program za leto 1985 izstopa iz srednjeročnega programa Občinske raziskovalne skupnosti, ker je projekt »Velenje 2000« v zaključni fazi, prehaja ORS na drugačen program, ki bo bolj usmerjen direktno k združenemu delu in manj v širše razvojne cilje občine. — Analiza razvojnih možnosti za raziskovalno dejavnost — pri obravnavi tega gradiva je še posebej pričakovati ustvaijalno sodelovanje delegatov. Programska usmeritev predvideva nadaljevanje za leto 1985 predvidenih usmeritev. — Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje — predlagani sklep bo pravno uredil ustanovitev gibanja, ki uspešno deluje že eno leto, kar je najboljša utemeljitev za upravičenost ustanovitve gibanja. Ze prvo leto je bilo izdelanih 13 raziskovalnih nalog, kjer je sodelovalo 22 mladih raziskovalcev in 10 mentorjev: poleg teza so delovale različne sekcije mladih raziskovalcev, kjer je v 8 sekcijah delovalo 99 srednješolcev. 25 učenčev višjih razredov osnovnih šol ter 11 mentorjev (1(5 iz centra srednjih šol in 1 iz Zavoda za urbanizem) KULTURNA SKUPNOST 10. seja skupščine Občinske kulturne skupnosti bo 26.12.1984 ob i 7. uri v mali dvorani Doma kulture. Delegati bodo obravnavali: a) realizacijo finančnega plana, b) osnutek plana Kulturne skupnosti za leto 1985, c) problematiko in razvojne perspektive knjižnične dejavnosti, d) predlog za podelitev Napotnikovih priznanj. a) Zaradi boljšega pregleda realizacije sredstev in novejših podatkov bo skupščina obravnavala realizacijo finančnega plana Kulturne skupnosti do 20. LL 1984. Vrednost programa p planu za leto 1984 znaša 52.509.446.05 din, prihodki so do omenjenega datuma izkazani v višini 40.645.879,00 din, kar predstavljal % vrednosti programa Kulturne skupnosti. Procent kaže na zaostajanje priliva sredstev za normalnim dotokom. * b) Na področju kulture želimo v letu 1985 v čim večji meri realizirati smernice in naloge Kulturne skupnosti, ki so bile sprejete na skupščini Skupnosti, 20. 11. 1983. Zavedamo se, da programa ne bomo mogli širiti kot bi želeli, prizadevali pa si bomo. da bo razvoj kulturnih dejavnosti sledil interesu in potrebam občanov ter da bo prepletanje kulture z vsemi oblikami družbenega življenja doseglo raven, ki bo omogočila uskladitev programov in nalog z dejanskimi potrebami. c) Novi zakon o knjižničarstvu iz leta 1982 je opredelil sodobno funkcijo bibliotekarske stroke, hkrati pa nalaga kulturni skupnosti določene obveznosti do matičnih knjižnic. O ustanovitvi matične-knjižnice v Veicnju in o njenem nadaljnjem razvoju bodo spregovorili delegati na skupščini. d) Odbor za podeljevanje priznanj pri Kulturni skupnosti je pripravil predlog za podelitev Napotnikovih priznanj, o katerem bo prav tako razpravljala skupščina. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Velenje bodo ob zaključku leta 1984, na seji, kije sklicana za četrtek, 27. decembra 1984 ob 17. uri — kot glavne točke dnevnega reda obravnavali in potrjevali: a) devet mesečno realizacijo programa in finančnega načrta Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1984. Ker je na programu relativno pozno, zaradi odpadlosti skupščine v oktobru. • so podatki bolj informativnega značaja, saj se je takratna problematika okoli nelikvidnosti in primanjkljaja v dotoku sredstev iz prispevne stopnje že delno popravila, zato so lahko bile šolam in drugim izvajalcem programov, nakazane finančne dotacije tudi za zaostale obveznosti. Ker se je z novembrom nrisnevna stopnja za 0.18 % dvignila in se tudi občutno dvigajo osebni dohodki v nekatenh večjih gospodarskih organizacijah, je pričakovati, dabo dotok sredstev v decembru precej večji in bo možno finančni načrt realizirati. , b) Za delegate bo zanimivo tudi poročilo o uresničevanju vzgojnoizobraže-valnega dela osnovnih šol v šolskem letu 1983/84 ter poročilo o uresničevanju sklepov in stališč, sprejetih na skupnem zasedanju Skupščine občine in skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Velenje. V poročilu so povzetki analize Zavoda za šolstvo, Vzgojnoizobraževalnega zavoda in Centra srednjih šol ter Delavske univerze in Glasbene šole. Opremljeno je tudi s tabelami s podatki o gibanjih učencev po letih oz. šolah glede na uspeh in vpis. c) Osrednja točka na katero želimo delegate posebej opozoriti je predlog programa Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1985. Želimo, da se delegati zaradi pomena tega programa z največjo mero odgo-. vornosti opredeljujejo o slehernem elementu, kije sestavni del celotnega vzgojnoizobraževalnega programa in procesa na eni strani in z največjo mero odgovornosti tudi tedaj, kadar tak element predstavlja tudi določeno finančno vrednost v ceni vzgojno-izobraževalnih storitev. Program za leto 1985 bo finančno ovrednoten, ko bodo znana vsa družbeno ekonomska izhodišča za naslednje leto. OTROŠKO VARSTVO 14. seja skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva bo v četrtek dne 27. 12. 1984 obl7. uri v učilnici Delavske univerze Velenje. Predlagano gradivo obsega več važnih vsebin: — Oba vzgojnovarstvena zavoda in Občinska zveza prijatelje mladine so posredovali poročilo o delu v preteklem šolskem letu. Poročila so problemska in dajejo obenem pregled o vseh vrstah programa, v katerega je vključenih veliko otrok, ki niso vključeni v dnevno varstvo. — Osnutek programa Skupnosti za leto 1985 prinaša predloge za izvajanje programaza področje otroškega varstva v letu 1985 in ne prinaša posebnih novosti v primerjavi z letošnjim programom — pričakujemo, da bodo delegati na sjgi skupščine predlagali popestntev programa, ki pa bo moral biti naravnan stabilizacijsko. V letu 1985 ni dovoljena (kot že nekaj let nazaj) nobena širitev, razen najnujnejše—(©-sta-2-no.va oddelka v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, seveda pa so kljub temu dane možnosti za nove ideje, ki niso nujno vezane na velike stroške. — Stroški v vzgojnovarstvenih iavodih — že nekaj let smo na decembrski seji določali nove cene za dnevno varstvo. Letos ne bomo spreminjali vseh cen: spremenile naj bi se le cene hrane glžde na rast cen živil (in ukinitev doplačila Skupnosti) ter prispevek staršev k stroškom programa priprave na šolo izven dnevnega varstva zaradi nove razmejitve med starši in Skupnostjo. Vsi drugi stroški bodo do nadaljnjega nespremenjeni. — Analiza razvojnih možnosti v prvem delu prikazuje oceno dosedanjega •razvoja v obdobju 1980—1984 oziroma 1985 za nekatere razvojne podatke pa tudi za daljše obdobje. Iz analize je razviden razvoj te dejavnosti v zadnjem obdobju, predvsem v primerjavi s predhodnim srednjeročnim obdobjem pa tudi v primerjavi s planiranim v.tem obdobju (izpadla je gradnja 12 oddelkov v dnevnem varstvu), po dru^i strani pa smo uvedli novost — celotetno pripravo na šolo, čeprav je bil prvotno v planu le 120-urni program. V drugem delu so navedene razvojne možnosti do leta 1990 in perspektivno do leta 2000. Pričakujem tvorno sodelovanje delegatov pri obravnavi možnosti razvoja. Skupnost za zaposlovanje Danes ob 16. uri se bodo v sejni sobi zdravstvenega centra sestali delegati skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje. Ocenili bodo možnosti zaposlovanja v občini Velenje za obdobje 1986—1990 z nekaterimi elementi vse do leta 2000 in analitično podlago za pripravo in usklajevanje načrtov kadrovske reprodukcije OZD in planskih aktov občinske skupnosti za zaposlovanje. Pregledali bodo tudi program dela skupnosti za zaposlovanje za prihodnje leto. skupščine in njenih organov, strokovne službe in pregledali oceno potrebnih sredstev skupnosti za zaposlovanje, prav tako tudi rebalans finančnega načrta, poročilo o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev in Titovega sklada za šolsko leto 1984/85 in obravnavali pritožbe na sklepe o podelitvi štipendij iz združenih sredstev. Za konec bo delegatom ostalo še gradivo Zveze skupnosti za zaposlovanje in imenovanje delegata, ki se bo udeležil skupščine, obravnavali bodo še pritožbe za priznanje pravic do denarnega nadomestila in imenovali delegata za skupščino socialnega varstva. Turistično gostinsko JUGOSLAVIJA podjetje Kompas Jugoslavija Herbz v J Tozd RENT-A-CAR Ljubljana Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1985! MEH JOŽE AVTO SERVIS T. VELENJE KOROŠKA 7a - TEL.: (063) 850-463 V-A-G ' Edvard Centrih J9ihqs Nekdanjega ljubiteljstva ni več Alojz Bole Emil Novak in Goran Makuc 20. junij 1984 se je globoko vtisnil v spomin miličnikoma Emilu Novaku in Goranu Makucu, pa čeprav oba poudarjata, da tega dne nista naredila nič posebnega, storila sta pač te, kar se jima je zdelo v tistem trenutku samoumevno. kar bi storil vsak miličnik. Slučajno sta tistega 20. junija dopoldne oba opravljala neke administrativne zadeve na Postaji milice, ko so prejeli obvestilo, da skuša neka ženska pri šoštanjskem jezeru napraviti samomor. Pomoč ji je bila nujno potrebna in takoj je bilo treba odhiteti na kraj nesreče. Emil in Goran sta bila takoj pripravljena in že sta se peljala proti šoštanjskem jezeru. Ustavila sta se pri ribiški koči, kjer jima je skrbnik pokazal žensko, ki je stala v vodi na drugi strani jezera. Takoj sta spet sedla v avto in se odpeljala naprej ob jezeru, tako daleč kot je bilo pač mogoče. Takrat pa je ženska na drugi strani jezera že globoko zakorakala v vodo in se pričela potapljati. Ustavila sta se in odhitela proti njej. Ko sta prišla do brega jezera, je bila ženska že pod gladino. ,,Prav nič nisva razmišljala," pripovedujeta," saj za to resnično ni bilo časa. Hitro sva odvrgla odvečna oblačila in skočila v vodo. Zelo prav nama je prišlo znanje o tem, kako rešujemo utopljenca." Ko sta potegnila žensko na breg, sta opazila, da je ta visoko noseča. Hitro sta ji nudila prvo pomoč in poklicala rešilni avtomobil, ki jo je odpeljal v zdravstveni dom, kjer so ji nudili zdravniško pomoč. Ko sta nosečnico potegnila iz vode je bila ta brez zavesti, vendar se je hitro zavedla. Presenečeno je gledala okoli sebe in ju spraševala, kako je prišla iz vode. Šele, ko sta videla, da sta rešila življenje bodoče matere, sta se tudi zavedala, da sta bila tudi sama, ko sta skočila v vodo, smrtni nevarnosti. ,,Na to seveda nisva mislila, vedela in čutila sva samo to, da morava pomagati in ko sva videla, da nama je to uspelo, sva bila seveda zelo srečna." Za opravljeno hrabro dejanje sta prejela miličnika Emil Novak in Goran Makuc priznanje, ki jima ga je podelil republiški sekretar za notranje zadeve. Priznanje jima seveda veliko pomeni, oba pa poudarjata, da bosta tudi v prihodnje pomagala če bo potrebno. Seveda pa si želita, da bilo v našem okolju čim manj primerov, ko je treba reševati življenja. Tako Emil kot Goran sta miličnika z dušo in srcem. Še posebej rada pomagata, to pa je tudi glavna naloga miličnikov — varovanje človekovega okolja. Zal je med nami tudi nekaj takšnih, ki jim ni do lepih medčloveških odnosov, zato morajo pogosto miličniki proti takšnim tudi ukrepati. To pa seveda ni tako lepa stran njihovega poklica. Emil Novak je miličnik že od leta 1975, vsa leta službuje v Titovem Velenju, Goran Makuc pa je v Titovem Velenju od leta 1976, prej je bil od leta 1970 miličnik v Zagorju. Seveda želimo Emilu in Goranu tudi v prihodnje veliko delovnih uspehov. Rešitve praznične nagradne križanke rrKovinotehna" V naše uredništvo je do roka, 10. decembra prispelo veliko reSitev. Srečni izžrebanci: 1. nagrado — 800 dinarjev prejme Heda Sllovšek, Skale 56, Titovo Velenje, 2. nagrado — 600 dinarjev, Ivanka Triebenreif, Mozirje 275, Mozirje, 3. nagrado -<- 400 dinarjev, Franci Hudomal, Ravne 181, Šoštanj, 4 agrado — 400 dinarjev, Peter Matvos, Gubčeva 6, Slovenj Gradec in 5. nagrado — 400 dinarjev Zdravko Podkoritnik, Jenkova 15, Titovo Velenje. Čestitamo! Marija Zager ..Šlo bi mi dobro, če ne bi bila stara" Edvard Centrih. Le kdo od Ve-lenjčanov ne pozna tega prijaznega možaka, velikega prijatelja invalidov in športa? Tokrat je prišla Bloudkova plaketa v prave roke, smo si rekli in se odločili, da vam Edvarda Centriha tudi predstavimo. Dolgo se že ukvarja s športom. Kot invalid je pričel najprej z nogometom. Šam je o tem pripovedoval: ,,Nogomet sem zelo ljubil. Nekaj let' sem celo uspešno sodeloval v mladinski ekipi Rudarja. Zanimivo je bilo videti ekipo, ki je pritekla na igrišče, jaz pa sem obstal pri vratih, ker nisem mogel teči za moštvom na teren", se spominja Edvard Centrih svojih športnih začetkov. Aktiven je bil tudi v šahovski ekipi, ki je bila takrat ena najboljših v celjski regiji. Bil je zraven, ko se je v petdesetih letih začel v Velenju razvijati veliki rokomet in bil je zraven tudi po letu 1955, ko so začeli gojiti ta-koimenovani mali rokomet, oziroma sedanji rokomet. S študentsko ekipo so dosegli tudi največ uspehov. ,,Največji pa je bilo 3. mesto na republiškem turnirju". Potem je ugotovil, da mora narediti nekaj na področju športa in rekreacije za vse invalide, želel jih je organizirati. Izkušenj mu ni manjkalo, saj je že pred tem delal v republiški zvezi društev invalidov in nato v republiški zvezi za rekreacijo in šport invalidov. Sedaj se jim razdaja že dolga leta. ,0 tem bi največ lahko povedala moja žena, ki ve, da me navadno ni Alojz Bole Z nečim se človek mora ukvarjati . Mnogo je najrazličnejših dejavnosti, od športnih, kulturnih do tehničnih, s katerimi človek zapolnjuje svoj prosti čas. Prav toliko je priznanj, ki jih dobe posamezniki za prizadevno delo. Sredi preteklega meseca so v Novi Gorici podelili letošnja Bloudkova priznanja. Med 30 dobitniki priznanj s športnega področja je bil tudi Alojz Bole iz Šmartnega ob Paki. To priznanje je prejel za dolgoletno organizacijsko in ustvarjalno delo v telesni kulturi svojega kraja. Kdaj se je začela njegova pot na športnem področju, Lojze niti sam ne ve. Nekako od 8. leta dalje. Morda še prej. Spominja se le letnice, ko je začel v telesnovzgoj-nem društvu Partizan v šmartnem ob Paki delovati kot organizator. ,,Prenehal sem se aktivno ukvarjati s športom in se takoj nato vključil kot organizator. Predsednik izvršilnega odbora TVD Partizan Šmartno ob Paki sem bil celih osem let. Na ,,čelo" pa sem stopil ravno tisto leto, ko so naši nogometaši postali prvaki celjske podzvezne nogometne lige," se spominja letošnji Bloudkov nagrajenec Alojz Bole. Naš sogovornik je le eden od zagnanih amaterskih delavcev na športnem področju v tretjem središču Šaleške doline. Lojze meni, da danes ni več enostavno opravljati vodilne naloge niti v TVD Partizan. ,,Na nogah" obdržati dva slovenska ligaša in bolj ali manj aktivno razvijati ostale športne panoge, ni iz trte zvito. Sploh sedaj, ko je za šport, telesno kulturo in rekreacijo vse manj in manj denarja. škarje neusmiljeno režejo, čeprav postaja ta dejavnost v vsakdanjem življenju človeka vse pomembnejša. ,,V začetku je imel nogomet v šmartnem ob Paki največ privržencev. Denarja nismo imeli veliko. Zato smo prevoze, pa opremo plačevali sami. S portoroškimi sklepi je v telesni kulturi zapihal nov veter, ki je prinesel s sabo tako pozitivne kot tudi negativne stvari. Zbiranje denarja je bolj organizirano, šport je postal bolj množičen, spremenili so se tudi pogoji. Zal, pa so bili sklepi pisani na kožo večjim krajevnim skupilostim kot pa je Šmartno ob Paki. Zato imamo amaterski delavci v klubih in društvih toliko težav, njihovo reševanje pa terja od nas mnogo naporov." še in še bi se lahko z Lojzem pogovarjali o razvoju športa v njegovem kraju, težavah od takrat, ko je on vodil to druščino, do današnjih dni. O čem drugim naj bi se z njim sploh pogovarjali, če mu je šport že od malih nog zelo pri srcu. V dijaških in študentskih letih je treniral atletiko, kasneje igral nogomet, bil med ustanovitelji velenjskega atletskega kluba, . . .Tej dejavnosti še danes namenja ves prosti čas." Malo vr-tičkam, rad smučam, sem tudi učitelj smučanja." Po kratkem premolku pa „No, pa sva spet pri športu, čeprav govoriva o mojem življenju, delu. Funkcij je toliko, da ko pride vabilo za sejo vem, v katerih komisijah, odborih, organih, delegacijah delam. Pač ne morem kar izpreči. Z nečim se človek mora ukvarjati." Težave so vse večje na vsakem področju, tudi v športu. Po Alojzovem mnenju je v šmartnem ob Paki še veliko možnosti za razvoj rekreativne dejavnosti, na področju tekmovalnega športa pa so tako nogometaši kot tudi rokometaSice dosegli lepe uspehe. Gotovo je njegov delež pri tem velik. To potrjuje tudi Bloudkovo priznanje. Čestitkam se pridružuje tudi na$e uredništvo. " Pred dnevi je v naši redakciji zazvonil telefon. Predstavitvi je sledilo tole vabilo: ,,Če vas bo pot moiua vodila čez Lokovico, se za hip ustavite pri Zagerjevi Mariji, kije pred dnevi proslavila 90. rojstni dan. Prijetna, razgledana in v naši krajevni skupnosti spoštovana je ta čila devetdesetletnica." Ob koncu preteklega tedna smo res obiskali Zagerjevo Marijo in se o trditvi sami prepričali. Na pragu hiše nas je pozdravila drobna in majhna ženica. Človek ji ne bi prisodil tako častitljive starosti. Pove-' dali smo zakaj smo prišli. Marija pa nas je prijazno povabila: ,,Kar noter, se bomo že kaj zmenili." „0, ja. Veselo je bilo, potice, celo torta, pa veliko rož. Moji najbližji so mi izkazali res veliko pozornost. Kako sem bila vesela. Veste, lansko zimo sem mislila, da me bo vzelo. Slabo je kazalo, pa sem bolezen le premagala," in se ob tem nasmehnila čila 90. letnica. Marija je Lokovičanka. Zrastla je na kmetih. Mladosti, tiste prave, lepe, polne radosti, ni poznala. S 15. letom je šla služit kot sobarica k premožnim Šoštanjčanom, nato pa za leto dni sorodnici v Avstriio. Preslabo ji je plačala, pa se je_jio petih letih ,,potepanja" vrnila v rodni kraj in se kmalu poročila. Mož je stalno bolehal, morala se je zaposliti." 15 let sem delala v šoš- Marija Zager tanjski tovarni usnja. Mož je dopoldan skrbel za dom in družino, popoldan pa sem dela na njivah jaz. Še sreča, da ni bilo veliko otrok pri hiši, le sin in hči, posvojili pa smo tudi triletnega Ivana. Našel si je lep poklic in danes živi v Ljubljani," je ponosno povedala. Mož, se je čez leta ,,pocajtal" in se zaposlil. Marija pa je ostala doma. Daleč nazaj so pohitele Marijine misli, saj je za kratek čas utihnila in nadaljevala: ..Vsega je bilo dovolj. Vojna, pa graditev domovine v svobodi, veliko dela, malo denarja. Precej drugače je bilo takrat, ko sem si jaz ustvarjala družino kot* pa je danes. Kako bi kaj rekla; lažje ali težje". In usta so se ji znova razlezla v sproščen nasmeh, tako kot ob pripovedovanju tega ali onega dogodka iz njenih, mladostnih ali nekoliko kasnejših let. Kako je Marija dočakala tako visoko starost tako pri močeh in ,,mladostna"? Po njenih izkušnjah Človek ne sme živeti predobro in veliko delati tako kot je ona. ,,belo plemeniti človeka. Tega mi resnično ni nikoli zmanjkalo. Tudi v željah ne smeš biti pohlepen. Skromnost je lepa čednost, veste. Čeprav je bila vojna, pri hiši malo denarja, nam kruha ni manjkalo. Res pa je, da smo si le redkokdaj kaj privoščili. Vsega je bilo po malem, pa kar šlo je." Čeprav ji pešajo oči, tudi sliši bolj slabo, se Marija ne pritožuje. Prav nasprotno: ,,Ja, sedaj bi mi šlo dobro, če bi stara ne bila." Hči, ki je ostala doma, pa je pristavila: „0, kaj malega še vedno naredi v hiši." Marija redno prebira dnevno časopisje, zelo rada ima tudi svoja pravnučka. Nekaj manj kot dve leti starega Jožeta rada vzame s sabo na sprehod in mu pokaže lepote na-' rave. Tudi razvoj svoje Lokovice spremlja: ,,Imamo moderne'ceste, telefon, letos smo dobili še vodo-, vod." Skratka, Mariji ni nikoli dolgčas. ,,0, dokler bo tako, kot je sedaj,"bo dobro. Hudi časi so bili, prišli so boljši, sedaj se nam nič lepega ne obeta. Upam, da kaj hujšega ne bom dočakala." Ob novem letu ima le dve želji: želi si zdravja in miru. Ob praznovanju visokega jubileja tudi naše iskrene čestitke. Cez 10 let pa na svidenje! doma. Vendar je lepo delati, še zlasti, ko vidiš kakšno je zadovoljstvo med invalidi. Naša organizacija je prerasla v eno največjih." Nismo si mogli kaj, da ga ne bi vprašali, kako sedaj gleda na šport v Šaleški dolini. ,,Predvsem moram takoj reči, da tistega amaterizma, ki je bil nekoč, danes ni več. Včasih ni bilo važno, ali bomo po tekmi dobili kosilo ali ne niti ni bilo pomembno, kdo nas bo prevažal. Sami smo marsikaj financirali", nam je odgovoril. Edvard Centrih že peto leto kot predsednik vodi sodišče združenega dela v Celju. To delo pa zahteva polnega človeka in čudili smo se mu, kako mu uspeva vse te aktivnosti povezovati. ,,Vse to zmorem zato, ker mi to nalaga dolžnost. In res je, da ves prosti čas posvečam drugim dejavnostim." V tej mandatni dobi vodi tudi zbor delegatov pokojninsko invalidskega zavarovanja, kjer se srečuje z dodatnimi problemi, ne samo na invalidskem ampak tudi na pokojninskem področju. In spet se je povrnil k invalidom. V društvu je podpredsednik in predsednik komisije za razvedrilo, rekreacijo in šport. Z izleti, ki jih pripravljajo so marsikateremu invalidu, ki si tega sam ne bi mogel privoščiti, približali Slovenijo, podali pa so se že tudi po Jugoslaviji, navezali številne stike z invalidi širom naše domovine. „Najprisrčnejše odnose imamo z invalidi pobratene občine Split. « Naši invalidi pa so bili tudi že v Skopju, Sisku, Titogradu in celo v Beli crkvi. To kaže, da smo tudi navzven precej odprti. Želimo obiskati vsa mesta, ki nosijo Titovo ime", se je razgovoril. Za sklep nam je še povedal, da ga vodi načelo da je dolžan narediti tisto, kar mu veleva stan. Zato mu ničesar ni težko in zato je lahko uspešen, bi lahko dodali mi. In še o Bloudkovi plaketi: ,,Ta mi poleg srebrnega znaka sindikatov in priznanja OF pomeni največ in najvišje priznanje za moje delo izven redne službene dejavnosti. Tega priznanja ne sprejemam kot priznanja samo meni, čeprav je to obrabljena fraza, ampak kot priznanje invalidskemu športu in rekreaciji v občini Velenje." mpv, sv Edvard Centrih. CaS * stran 9 i m>miiiiiii—■»"" "imin—— folklorni kotiček • folklorni koti kino • kino • ki ZANIMIVOSTI • Z Modrasi v kozarcih Ljudje se v prostem času, zlasti pa po upokojitvi, ukvarjajo z najrazličnejšimi konjički. Ti so lahko povsem vsakdanji in jih večina dobro pozna, ali pa kakšni drugi, ki so prava redkost, za nekatere prav nenavadni. Eden takšnih ,,konjičkov" je tudi lovljenje kač. Brez pretiravanja, veliko nais je takšnih, ki se že ob misli nanje zgrozimo, da ne govorim Četrtek. 27. 12. ob 20. uri: BEG V ZMAGO — ameriški vojni. V gl. vi.: Svlvestre Stallone KINO ŠOŠTANJ Sobota. 22.12. ob 19.30: JUZNAŠ-K A TOLAŽBA — ameriški akcijski. V gl. vi.: Keith Carradine Nedelja. 23. 12. ob 17.30 in 19.30: JEKLENI ČLOVEK — hong-konški. V gl. vi.: Chen Kuan Tai . Ponedeljek. 24. 12. ob 19.30: DVOJNA F.KSPOZICIJA - ameriški. triler — kriminalka. V gl. vi.: Mi-chael Callan Sreda. 26. 12. ob 16. uri: PRIPOVEDUJEM TI ZGODBO NJOFRA ameriška risanka vstopnine ni Sreda. 26. 12. ob 19.30: ŠEST TEDNOV — ameriški. V gl. vi.: Mary Tvlor Moore « KINO BRASLOVCE Nedelja. 23. 12. ob 18. uri: DVOJNA EKSPOZICIJA - ameriški, triler — kriminalka. V gl. vi.: Michael Callan Sreda. 26. 12. oh 19. uri: JEKLENI ČLOVEK - hongkonškj. V gl. vi.: Chen Kuan Tai Petek; 28. 12. ob 16. uri PRIPO-VI 1)1 JI M TI ZGODBO NJOFRA — ameriška risanka, darilo otrokom za novo leto. Vstopnine ni KINO DOLIČ Petek. 21. 12. ob 19. uri: GANDHI — angleški zgodovinski. V gl. vi.: Ben Kingslev Sobota. 29. 12. ob 16. uri: PRIPOVEDUJEM TI ZGODBO NJOFRA — ameriška risanka, darilo otrokom za novo leto. Vstopnine ni. VIDEO K16 sobota, 22. decembra ob 19.00 v kadilnici KD Nadaljujemo s ciklom filmov Davida Bovviea: Eden najbolj norih filmov v zadnjem času: THE HUNGER — Režija: Tonv Scott. Igrajo: DAVID BOWJE, Catherine Deneuve, Susan Sara-don. Postavljamo več monitorjev, zato bo ogled udobnejši. Pripravljamo novoletno presenečenje!! KINO 16 — KINOTEKA torek, 25. decembra: ODPADE!! Najpomembnejša, njegova naloga pa bo gotovo obveščanje čim-večjega števila delavcev in vseh drugih občanov, da se bodo tudi ti lahko marljivo vključevali v vse kulturno umetniške dogodke. Zato se na seje kluba organizatorjev kulture seveda vabljeni tudi občani, ki jih delo in ustvarjalnost na tem področju zanima. Prihodnje leto čaka člane tega kluba nova naloga — srečanje delavcev — kulturnikov kovinarjev, ki bo ena od prireditev ob tekmovanju kovinarjev, ki bo leta 1985 v Titovem Velenju. Peter Rezman stric iz Amerike z ženo in petletnim sinom. Naredil je gostijo na katero je povabil brate, sestre, strice in tete ter vse bližnjo in daljno sorodstvo vse tja do petega kolena. Žal, danes takšnih stricev ni o počutju, če jih srečamo. Zato lahko Milanu Grosu iz Mislinje, ki mu je lovljenje strupenih kač ie dolga leta konjiček in prava strast, mirno rečemo posebnež. Pred približno dvajsetimi leti, tako je začel pripovedovati Milan, je lovil ribe. Misleč, da je ulovil veliko ribo, je trnek sunkovito potegnil iz vode. Na njegovo veliko presenečenje pa je na trneku visela kača belouška. Ta nenavadni ulov je Milana spodbudil, da je najprej z očetom, kasneje pa sem iz včasih tudi s sinom, pričel loviti predvsem pri nas najbolj strupene kače — modrase in gade. Še danes se dobro spominja kako se je potil, ko je ujel prvega modrasa. Tudi zato, ker ni imel nobenih izkušenj o tem, kako ukrotiti tega strupenega plazilca. Do danes je Milan v okolici Kozjaka in Hude luknje ujel kakšnih 50 modrasov, najdaljši je meril kar 81 centimetrov. Kot zanimivost lahko zapišemo, da niti ene kače, ki jih lahko lovi od začetka marca do konca oktobra, ni prodal, temveč jih je podaril znancem in prijateljem. Za najbolj radovedne obiskovalce jih ima nekaj doma v kozarcih, živih seveda. Vse, ki Milana obiščejo, najbolj zani- ' ma, kako je ujel tega ali onega modra- r sa, predvsem pa seveda, če se jih boji-v^ ,,Ne! Saj jih drugače ne bi lovil," odvrne in se hudomušno nasmehne. Seveda pa nikoli ne zamolči, ko beseda nanesd® na kače, da ga je nekoč v okolici Hude luknje pičil modras. Le hitro posredo-vanje ga je rešilo hujših posledic. ,.Čeprav me je ugriznil, sem ga hitro in varno spravil v kozarec. Nato me je sin najprej odpeljal domov, da sem se preoblekel in odšel k zdravnici v Misli-njo. Takoj me je napotila v slovenjgra-ško bolnišnico, kjer sem najprej dobil šest injekcij in nato ostal na opazovanju. Do naslednjega dne sem prejel 26 injekcij. Po petdnevni intenzivni negi > sem odšel domov. Vsem, ki so mi takrat pomagali in me zdravili se moram za-w hvaliti, da mi ugriz modrasa ni pustil^ kakšnih posledic, kar je prava redkost v takšnih primerih. Kljub temu pa mi to ni vzelo poguma, da ne bi še naprej sti- @ kal po skalah in ujel še kakšnega modrasaa," je pogumno dejal Milan,," Gros iz Mislinje, ki ima zares nenava- '' dnega in vrh vsega še zelo nevarnega Q konjička. B. Mugerle Ostržek -100 let V počastitev minule 100 letnice knjige o Ostržku bodo v petek, 21. decembra, ob 19. uri, v knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju, odprli veliko razstavo, posvečeno Ostržkovem jubileju. To bo predvsem razstava ilustracij Ostržka. kot so jo pripravili učenci naših osnovnih šol in otroci v naših vrtcih. Razstavljenih bo okoli 100 risb. Nadvse zanimiva bo gotovo razstava najrazličnejših knjig o Ostržku. ki so bile izdane v Sloveniji in Jugoslaviji pa tudi iznekaterih drugih držav nasvetu. Zlasti velikojih bo iz Italije, kjerje tudi domovina Ostržka. Zanimivost bo vezan časopis »Dnevnik za otroke« iz let 1881-1883. v katerem je bila zgodba o leseni lutki, ki se je kasneje preimenoval v »Zgodbo o Pinocchiu« prvič objavljena. Knjige za razstavo so prispevali: Knjižnic v Celju, Kopru. Zagrebu. Ljubljani. Lendavi. Trstu in F;r„„-,.,h *i,v;ini posamezniki. Na razstavi bodo še nekatere origi-nalne ilustracije akademske slikarke*!, Marlenke Stupica. kije Ostržka pri nas® največkrat ilustrirala. Potem bodo tu^ še risbe lutk Mare Kralj, kijih je izri-^ salazaliubliansko lutkovno gledališče, t: Zbirko Ex libris. ki je nastala ob 100® letnici Ostržka. sta poslala Ivan Raz-jgg-boršek iz Ljubljane in Mariode Fillipis iz Arezza. Poleg vsega bodo razstavili ludij predmete o Ostržku. kot so jih izdelali'*-' učenci in mali šolarji ter igrače, ki jih@ bodo odstopili na£i otroci. A Vabimo vse. ki imajo doma še kakr-™ šnekoli stare igrače o Ostržku. da jih£ prineso na razstavo do otvoritve. ^ V kulturnem programu ob otvoritvi bodo nastopili učenci osnovne šole^ Aniona Aškerca. Razstava pa bo Paki. ZAPOSLIM dekle za strežbo v bifeju. možna priučiiev. Naslov v upravi lista. V NAJEM vzamem v središču Titovega Velenja prostor za mirno obrt — šiviljstvo. Pavla Vodovnik, 63313 Polzela 180. ZAHVALA Ob bolečnzgubi dragega moža in očeta Martina Zevnika iz Pesja, Titovo Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem TEŠ, sodelavcem CSŠ za izkazano pomoč, darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala velja Janku Praprotniku, govornikoma, godbi Zatja in duhovniku za opravljen obred. Vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ljudmila, hčerka Zlata in sin Miran , ZAHVALA V 84. letu starosti se je ustavilo srce naše drage mame, stare mame in prababice Ane Vivod iz Cirkovc pri Titovem Velenju Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam nudili kakršnokoli pomoč ob njenih zadnjih trenutkih, nam izreklli sožalje ter jo s cvetjem pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala dr. Žuberjevi, dr. Maroltu, stodelavcem Gorenje — TOZD Galvana, govorniku Mihu Valenciju. pevcem, društvu upokojencev in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Posebno z:ahvalo izrekamo vsem sosedom in še posebej Edu in Olgi Verboten za nesebično izkazano pomoč. Žalujoči: siin Franc z družino, hčerka Slavka z družino, hčerka Marica, sestri in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, zeta, tasta, brata in dedka Antona Andrejca iz Gaberk pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalja. darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, govorniku Bertlu Skarlovniku za poslovilne besede, kolektivom, pihalni godbi RLV, društvu upokojencev ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, sin Maijan z družino, hčerka Jožica z družino, sin Jani, vnuki ter ostalo sorodstvo r btolti cSEOSžf A 9150 PLIBERK, TELEFON »434235 - 2194 Se vam je pokvaril vrtalni stroj, sesalec, fen, kavni mlinček, brivnik, likalnik ... pa ne veste kje bi vam ga hitro in kvalitetno popravili? Oglasite se v Mozirju 99. kjer je odprt nov servis za male gospodinjske aparate in električna orodja ISKRA in ELMA Roventa. Za založenost z rezervnimi deli in za vaše zaupanje pa bo poskrbel Tone GRLICA, MOZIRJE 99. KUPIM dobro ohranjene kuhinjske elemente dolžine 3 m. Tone Stih. Kidričeva 6. Titovo Velenje. PROQAM kravo brejo 8 mesecev, Meklav J.. Rečica 35. Šmartnoob Paki. PRODAM fiat Zastava 750 special S. letnik 78. Telefon: 884-085. PRODAM ijavo usnjeno sedežno garnituro sistem MATČHO (2 mizici, 2 fotelja in taburet). Informacije na tel.: 857-898 po 20. uri. POCENI PRODAM novo žensko jakno lisica. iLjl Tel.: 857-345. "ZELO POCENI PRODAM osebni avto Škoda I. 1974 v nevoznem stanju. Tel.: 857-788. INŠTRUIRAM klavir in glasbeno teorijo. Naslov v uredništvu. KUPIM rabljen televizor, črnobeli ali barvni. Naslov v uredništvu. USNJENE ženske rokavice, izgubljene prejšnji teden, dobite na naslovu M. Salohir. Kernikova 16, Titovo Velenje. PRODAM Zastavo 101, confort, 1. november 1979. registrirano do novembra 1985. Peter Podgoršek, Rečica 27. Šmartno ob Paki. T Prodam nadstropno hišo, 248 m , s 450 m2 dvorišča. Hiša je v zaključni fazi. Resni kupci naj se javijo na naslov: Josip Suk, Liebigstr 31, 7000 Stuttgart 1 ali po telefonu 9949-711-608918 V SPOMIN 12. decembra je minilo leto, ko je po hudi bolezni prenehalo biti plemenito srce našega dragega Ivana Repnika harmonikarja iz Škal Kako bi pozabili to gomilo, kjer blago, poje spi srce. ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. (S. Gregorčič) V SPOMIN 2. januarja mineva leto, odkar smo izgubili našega ljubega moža, zlatega očeta in starega očeta Ivana Oštirja iz Skal, Titovo Velenje Tvoja nepričakovana smrt je v naših srcih povzročila hudo bolečino; še vedno ne moremo dojeti, da se ne boš več vrnil. Zelo te pogrešamo, naš dom je brez tebe prazen. Naše solze zaman zalivajo tvoj prerani grob in čeprav se nikoli več ne vrneš, boš v naših srcih živel. Vsem. ki obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate svečke ter prinašate cvetje, iskrena hvala. Žalujoči: žena Marica, sin Bogdan z družino in Gelčka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, strica in dedka Karla Vrečarja iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala društvu upokojencev za ganljive poslovilne besede in vsem, ki so darovali cvetje m vence. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sinovi Karel, Branko in Boris z družinami, hčerki Tatjana z družino in Dušanka "V POZDRAVLJENI, SOSEDJE1 Za vas smo izgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v POZOR: Setdaj posebno ugodna ponudba — samo do 26. decembra 1984 HIŠNI RAČUNALNIK izvozna cena 1.190 ASch : - * , . ' »1 •.- \ ,« OH F£S CM Rt EB OB OB l® 01 TM PRIPOROČA SE Blažej center Pliberk AVTOMOBILSKE IN TRAKTORSKE GUME: SAVA, Mi chelin, Semperit VSE ZA ZIMSKI ŠPORTI Moon Boots že za 99 ASch SMUČARSKI ČEVLJI: Dyna fit, Dachstein, lanski modeli do 50 % cenojšll TYROLIA VEZI (od 20 - 70 kg) z zavorami za samo 498 ASch S tem kuponom dobite v BLAŽEJ CENTRU 2 plinska vžigalnika za samo 100 dinarjev A 9150 PLIBERK TELEFON 99434235 - 2085 KONSUM . Preselili smo se v novi CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOT SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 28. decembra 1984 AlVO rada Cafe, mA : ALV0RADA Cafe Do Mocca 1 kg 99,80 A Sch SPLENDOR RIŽ 1 kg 9,90 ASch FA DE0DORANT 1 doza 110 g 19,90 ASch -A- RAMA 500 g 17, samo ASch MILKA čokoSada 300 fl A Sch 18,90 Minilo je leto, o katerem slab gre glas. Nazdravimo novemu! .uofuozir . ' ' Vso sreeo - NAŠ ČAS Še eno leto je minilo, bilo ga prida ni, a v vsakem še najslabše se le kaj pripeti. Bilo težav je obilo v letu minulem tem, kos pa kljub naporom le nismo bili vsem. * Gorenje reševali smo skozi leto vso, pa še zdaj ne vemo kako naprej bo šlo. Izvršni svet brez kape je dolgo časa bil, šele ta zadnji mesec jo končno je dobil. * Bojkot je šolski septembra se zgodil in nogomet ta zvezni se v Velenju je kalil. Pa pojdimo po vrsti kot olika nas uči in skupno si oglejmo 1984-tega leta dni. * JANUAR je za načrte in ocene za nazaj, združiti je treba sprte, še doseči marsikaj. Gorenja in rudarjev so sedaj rekordi znani enako tudi za naprej visoko segajo jim plani. Da še naprej bo zdravo šlo, objekt zdaj novi nam obeta — dobili smo Topolšico konec že minulega leta. Glasbe šolo si želimo, da poenotimo nastop, 1985. jo — mejdun — dobimo, dovolj je zdaj že vseh zablod. * FEBRUARJA se začenja bitka za sanacijo, za rešitev zdaj Gorenja trajno naj bi-končno šolo. Načrt ponujen je v presojo, tak, ki bi rešitev dal, ki v delu ima oporo in jih rešil iz težav. Ogenj skozi kraj potuje, sveti sij nam plamenic, ob njih kdo še pomodruje; kaj veljal bo »olimpic«? Še kultura je v ozadju, ko je športni direndaj, kultura pač vsak dan je, olimpijada — bo še kdaj? * MAREC dobro nam pokaže: resnost le obkroža nas! Roge karneval pokaže, veselju je odbrenkal čas. Žene pa se le ne dajo, .veselo je za praznik b'lo, mamicam pa je zapelo mladih pevcev osemsto. » Veliki tam iz Ljubljane Gorenje so obiskali; dali so jim vso podporo, bodo še pomagali. Od obiskov ni koristi, to pri nas se zdaj že ve, včasih le se še izkaže, da potem še slabše gre. * Kaj z APRILOM bi zapeli, kaj potarnali bi z njim? Prvoaprilsko smo veseli, pripravljeni pomesti z zlim. Sreče niste srečevali? Krivda v Šmartnem tam tiči, pod marelo so jo dali v svoji novi igrici. » V partiji so zdaj spremembe, ki jih pa v bistvu ni, saj na mestih tam pri vrhu, dost ne menja se ljudi. V Gorenju končno — zdaj že dobro znan dobil je vso podporo njihov sanacijski plan. * MAJA prvič se izkaže, da ni Vesna kar tako, v poslovnem že turizmu ledino prvo orjejo. Ta nam mesec še pokaže, da za »vrhe« ni ljudi, Gorenje svoj razpis objavi, a ponudb nič ne dobi. So pač zdaj že slabe zveze, ko podjetju gre slabo, včasih se ljudi je trlo, če je kje kaj prosto blo. Da so zveze zdaj res slabe, to v Velenju zdaj se ve, a hudič, ko spet zamuja novi center PeTeTe. * JUNIJA pa se izkaže, kar že nekaj se šušlja: v REK je na obisk skupina Cekaja prišla. Razčistiti bo nekaj treba, nekaj sprašati ljndi, * da potem bo bolje jasno, kaj zares se tam godi. * Kdo pa vodil bo Gorenje končno junija se ve, Rigelnikov Herman zdaj postal je ževe-de. Še pred praznikom rudarjev NK Rudar lep dar dobi, zabil mu trboveljski kolega lepe gole je kar tri! • Kar se junija začenja JULIJA odmev dobi: izvršniški nam kandidat zdaj podpore ne dobi. Očitno rudniška je škoda škodovala kar se da, v kadrovanje se vključuje zdaj pri nas še SDKa! » Od drugod iz regije znakov nič kaj dobrih ni, da z denarjem in pa delom Gorenju bi pomagali. Ni meja za solidarnost, kadar le v ustih je, ko jo pokazati je treba takrat mnogo teže gre. * AVGUSTA šola se začenja pri nas to leto skorajda, debata ostra se razvnenja, kdo otroka kam naj da. Drugače smo v tej vročini boljši za Krpana dva — dva velika avtobusa Izletnik v Velenje da. Manj bo gneče, manj prerivanja sedaj, prihajali točneje v službo kot pogostoma dozdaj. Žogobrcarjem pa šmarskim start obeta zdaj se slab, fluktuacija jim močna pač ne daje dosti nad. * SEPTEMBRA res je, kar že prej se ve — nekaj malčkov — prvošolcev v šolo prvi dan ne gre. A ne štrajkajo otroci, njim je hoja pravi raj, starši so le pozabili, kako hodili so nekdaj. V Tešu pa direktorske zdaj imajo spet težave, radi rezali ponovno kake bi visoke glave. Kdo bolj kriv je in kdo slab je bil: poskušajmo zamenjati raje ves kar kolektiv. » * OKTOBER znan je — praznik občina slavi, časi zdaj so malo slabši slavnostno tako več ni. Priznanja vendar podelimo, uslužnih dosti je vsak dan, Žgankov Nestl častni pa postane naš občan. Nogomet bolj zdrav bo, bolje jim od nog bo šlo, Jugo-fusbalisti so prišli v Topolšico. Šmarski pa giedališčniki še kozolca nimajo, z gostovanjem v Letušu prijateljstvo razvijajo. * NOVEMBER tuje-po Martinu znan, na zimo misli že gotovo prenekteri naš občan. Da Inženiring slab je, da za samostojnost ni, še občinska skupščina uradno s sklepom potrdi. V Rudnik pa se z novo bo sedežnico lažje šlo, morda še kaj vodilnih v jame pripeljala bo. Kdor je na svežem zraku, pač najbolje še ne ve, kako se v jami koplje kak rudarski kruh res je. Že DECEMBER trka in opozarja nas, . kdor vsčga ni opravil, je zdaj še skrajni čas. Po dolgih zapletljajih IeS spet vrh ima, novega predsednika — so le izvolili ga! * Rudarji so sklenili: rekordnih naših pet ton zlata brez leska * . bomo nakopali spet. Povsod se načrtuje in gleda za naprej — bo treba poprijeti res bolj kot pa doslej. Tako — dovolj zdaj bodi, saj leta zdaj več ni. V kozarce vino sodi, naj lepo se iskri! Za zdravje ga popijmo, za srečo in uspeh, po grlih hitro zlijmo za lepša leta vseh. » Trdnd pa vsi sklenimo, da bolje.zdaj bo šlo, v roke si pljunimo, brez dela nič ne bo. Želimo si veliko, nikar pa prek meja, priddbil bo odliko, kdor delal bo za dva. * Hopla, drugi bralci, za konec še ni čas, pozabili smo skoraj osebni praznik naš. Dvajset let življenja že časnik naš ima, dvajset let novic vam obilo svežih da. » Novice so pač take kot življenje je, veliko je veselih — vse seveda ne. * Zdaj bomo res končali! Še čas priganja nas: pozdrave in čestitke iz uredništva-NAŠ ČAS! Je Velenje urejeno, turizma pa vseeno ni. Ni uspeha kot je treba, če ni enotnosti! Olimpijado smo imeli po Ameriki še mi; Vivod. Tof »n Rifte so v višino skakali. Nogomet več ne razvnema, stadion bolj prazen je, bolj poredkoma še žoga nasprotniku za hrbet gre. Čeprav še dosti je križ&nja, težav, šoštanjski Sv. Floijan ,Ie Floijan je postal. Mnogokrat se še izkaže, da veliko je ljudi, ki ne znajo ločevati — to je moje, tole ni! Pustnega ni karnevala, ni denarja, volje ne; a na srečo dosti dragih raznih karnevalov je. m- Jih še dosti je povsod, ki jim nič dodela ni. a dela en šele robot, to rešitev pač še ni! Požarov je raznih še vedno preveč — a lepo GORENJE vsem je prav všeč!