
GOSPOD ŽABAR

HUMORISTIČNO-SATIRIČNE IN
RESNE SLIČICE IZ SEDANJOSTI

SPISAL

LUIOI CALCO

1913

LJUBLJANA..

NARODNA ZALOŽBA

4

8739

NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI.

Prekrasne sanje gospoda
Žabarja.

Bilo je dne 24. septembra 1912,
ko so ljubljanski meščanski volilci,
pomnoženi vsled krivičnosti kleri¬
kalne večine deželnega zbora za
šeststo okoličanskih kmetov, stopali
na volišča v »Mestnem domu« in v
»Unionu«, da z glasovnico v roki od¬
ločijo, ali naj velja prosta in napred¬
na volja neodvisnega volilstva ali
naj pa zmaga krivična in postavo-
lomna strahovlada klerikalnega ko-
ritarstva.

Ura na frančiškanskem zvoniku
je gromko udarila drugo popoldan¬
sko uro; vrata volišč so se zaprla in
končano je bilo trudapolno delo raz¬
nih agitatorjev, ki so se v potu svo¬
jega obraza pehali za raznimi volil¬
ci, da bi jih ali s prepričevalno bese¬
do ali pa tudi na kak drug način
vjeli za svojo stranko.

Ko je ura v zvoniku udarila dve,
si je posebno globoko oddahnil go-

3

spod Žabar, po svojem poklicu sicer
krojač, navadno pa le odličen so¬
mišljenik S. L. S. in ob volitvah ne¬
utrudljiv agitator za njene kandida¬
te. Vsaj ni čuda, da se je oddahnil.
Celih štirinajst dni je bil nepretrgo¬
ma na agitatoričnem delu, oblezel
vse ulice in uličice naše prostrane
bele Ljubljane, obiskal v tem času
skoro vse ljubljanske gostilne, —
blizu tristo jih je, kakor se lahko po¬
izve na ljubljanskem magistratu — ,
vsilil se v marsikatero zasebno hišo,
iz katere je moral potem posnemajoč
slavnega avijatika Vidmarja odfrča¬
ti in strgal pri tem vsega skupaj tri
pare novih čevljev. In kake množine
razne pijače je moral v teh štirinaj¬
stih dneh pognati skozi svoje grlo!
In še kakšne pijače! In koliko je mo¬
ral v tem času govoriti, farbati in
lagati! K beli Ljubljani so pa sedaj
prišle še razne vasi, kakor Tomače¬
vo, Ježica, Stožice, Mala vas, Šiška,
Vič, Rudnik, Stepanja vas, Bizovik,
Dobrunje itd. Povsod je bil kakšen
volilec, kateremu je bilo treba, če je
bil s tem zadovoljen ah ne, s podpi¬
som imen Ivana Kregarja in dr. Lov-
reta Pogačnika na glasovnico vbiti
v glavo, da sta edino ta-dva moža
sposobna, da zastopata ljubljansko
mesto v deželnem zboru. Potovanje
in delovanje vnetega agitatorja po
vaseh v ljubljanski okolici je pa sil-

4

no naporno in umorno, ker ljubljan¬
ska okolica slovi, da imajo njeni go¬
stilničarji nekako posebno smolo pri
nakupovanju vina. In vse to vino je
moral gospod Žabar skozi zadnjih
štirinajst dni preskušati po dnevu in
po noči. Ni čuda torej, da se je glo¬
boko oddahnil, ko je udarila ura dve
in da je rekel proti kandidatu Ivanu
Kregarju:

»Oprosti, poslanec mi dragi, ako
sedaj za nekoliko ur odložim svoj
vzvišeni poklic agitatorja S. L. S.
Izvoljen si tako ali tako in sedaj ta¬
ko ne moremo nobenega volilca več
spraviti na volišče, ker so vrata za¬
prta. Grem torej nekoliko’ počivat,
vsaj veš, kako sem potreben počitka,
ker sem že štirinajst dni zdržema na
nogah. Zvečer se pa tako vidimo na
zmagoslavju v veliki dvorani naše¬
ga »Uniona«. Pa ne pozabite na tiste
dve porcelanasti posodi, na kateri
smo danes posadili Reisnerja in Rib¬
nikarja, da bodete postavljeni na
vsaki strani slavnostnega govornika
in od tam oznanjevale našemu do¬
bremu ljudstvu, kaj se je danes v
Ljubljani zgodilo z liberalstvom.
Castitam Ti že v naprej, naš dični
poslanec; zvečer bova pa Tvoje po¬
slanstvo pošteno zapila.«

S temi prijaznimi besedami se
je poslovil gospod Žabar od svojega
poslanca in jo krenil proti svojemu

5

domu. Čim bolj se je pa bližal svoje¬
mu domu, tim počasnejši so bili nje¬
govi koraki. Spomnil se je namreč
svoje dobre in pridne ženice, ki je
res podpirala, ne samo tri, ampak
vse štiri vogle njegove hiše — seve¬
da le znane hiše iz s[ovenskega pre¬
govora, ker gospod Žabar ni bil hiš¬
ni posestnik — in ki ga je večkrat, a
vedno zaman tako lepo in milo pro¬
sila in rotila, da naj pusti neplodno
politiko in agitacijo in z obema
združeno pohajkovanje po gostilnah
in kavarnah ter da naj se rajši briga
za svoj pošteni krojaški obrt, da se
mu ne bode treba okrog zadolževa¬
ti. Spomnil se je, kako je na take
prošnje nagnal svojo kot bučelica
marljivo ženico z »zarobljeno, zabi¬
to in neizobraženo babo« in kako ji
je drezal pod nos, da je on gospod in
politik in da bo še dosegel čast de¬
želnega in državnega poslanca. Do¬
bra ženica mu je na njegovo baha¬
vost odgovarjala le z milim ihtenjem
in z molkom. Tako je bilo tudi pred
štirinajstimi dnevi, ko je započel z
agitacijo za te deželne volitve, da
kot neutrudljiv agitator S. L. S. stre
dosedanjo premoč narodno - na¬
predne stranke v Ljubljani in da iz-
podnese paslaniška stolička liberal¬
nima kandidatoma Reisnerju in Rib¬
nikarju. Danes se je pa to zgodilo, o
tem je bil sveto prepričan. Vzlic te-

6

mu pa njegovo razpoloženje ni bilo
nič kaj posebno veselo, ko se je po¬
časi približal svojemu domu. Kakor
tat je smuknil skozi vežina vrata
mimo svoje delavnice in se tiho spla¬
zil v zasebno stanovanje, kjer se je
ves truden vrgel na svojo posteljo in
skoro tudi zaspal.

Njegovo spanje pa ni bilo poseb¬
no dobro, ker so se mu skoro poja¬
vile divje sanje in mu poklicale zo¬
pet v spomin vse njegovo naporno
agitatorično delovanje zadnjih štiri¬
najst dni. V svojih sanjah je moral še
enkrat strgati tri pare novih čevljev
in neštetokrat odfrčati neprostovolj¬
no iz raznih hiš, v katere je proti
volji njihovih posestnikov udrl kot
agitator. Pritajeno ječanje spečega
agitatorja je pa končno le omehčalo
srce dobremu bogu sanj, ki je vsled
tega razgrnil plašč pozabljivosti čez
štirinajstdnevno agitacijo in odgrnil
prijazno zaveso pred kraljestvom
nebeške boginje Domišljije.

In tedaj je začel gospod Žabar
sanjati prekrasne, nebeške sanje ...

Prihitel je k njemu podjetnik Pi-
skrovič in mu še pri odprtih vratih
klical: »Zmagah smo, slavno smo
zmagali! Naša kandidata Kregar in
dr. Pogačnik imata vsak po sto gla-

7

sov absolutne večine in sta izvolje¬
na. Reisner in Ribnikar sta pa ostala
v sramotni manjšini, dobila sta ko¬
maj po pičlih 800 glasov. Ajdi hitro
na zmagoslavje v »Union«! Danes
ga bomo pili in žajfali do ranega ju¬
tra! Vojaško godbo imamo že naro¬
čeno. Torej le na noge, da kaj ne
zamudiva! Od zunaj naju čaka de¬
želni avtomobil.«

V naglici je oblekel gospod Ža¬
bar boljšo suknjo, se vsedel s Pis-
krovičem na avtomobil in v par mi¬
nutah sta bila že pred »Unionom«.
Tam je bilo zbranih na tisoče in ti¬
soče navdušenega ljudstva, ki je, ko
je vgledalo v prihajajočem avtomo-
bilu^podjetnika Piskroviča in gospo¬
da Žabarja, z urnebesnimi živio-
klici dajalo glasnega izraza svoji na¬
vdušenosti. Raz poslopje »Uniona«,
»Ljudske posojilnice« in nekaterih
sosednih hiš so plapolale velikanske
zastave v dokaz veselja in zado¬
ščenja nad sijajno zmago S. L. S.

Ko sta se s Piskrovičem prerila .
skozi to navdušeno množico do ve¬
like dvorane v »Unionu«, ki je bila
dubkom polna, opazil je gospod Ža¬
bar med navzočimi prve cesarske,
duhovne in deželne dostojanstvenike,
najodličnejše ljubljanske meščane,
trgovce in obrtnike, nešteto belo
oblečenih deklic z eno besedo vse
ljudi, ki v Ljubljani kaj veljajo. Ko-

8

maj je pa prestopil gospod Žabar
prag velike dvorane, zagrmeli so mu
nasproti navdušeni živio - klici in
skoro sta mu priletela tudi nasproti
izvoljena poslanca Kregar in dr. Po¬
gačnik, tla sta ga peljala k predsed¬
niški mizi, kjer je bil zbran cvet S.
L. S. Ko je dospel do predsedniške
mize, ga je predsednik objel in po¬
ljubil in potem njemu na čast proti
tisočglavi množici izpregovoril sle¬
deče navdušene besede:

»Danes praznuje naša dična S.
L. S. najslavnejši svoj dan. Danes je
naša moč, danes je naša sila strla in
v prah podrla trhljivo trdnjavo libe¬
ralizma v Ljubljani. Govorilo je na¬
še dobro in verno ljudstvo in zma¬
gali smo, zmagala so naša načela!
Črno nehvaležnost bi nam lahko
očitali naši potomci, če bi se, slave¬
či to zgodovinsko slavlje, ne spomi¬
njali onih mož, ki so s svojo ne¬
umorno agitatorično silo in z ne¬
utrudljivim delom največ pripomogli,
da sedita danes liberalna kandidata
Reisner in Ribnikar na oni zelo sim¬
bolični posodi, ki jo vidite tu pred
menoj. Zato to izpolnujem le svoio
sveto dolžnost kot predsednik da¬
našnjega slavnostnega večera, če
pred vami tu slovesno ugotovim, da
je bil naš najboljši in najmarljivejši
agitator ravno gospod Žabar in da
gre torej zasluga za našo slavno

9

' zmago v odličnem obsegu našemu
gospodu Žabarju. Mi smo ga videli
in občudovali pri njegovem delu za
sveta načela naše S. L. S. in zato naj
bode prepričan, da mu tega ne bomo
nikdar pozabili. Svečano tu izjav¬
ljam in podkrepljujem s svojo moško
besedo, da morajo odlične zasluge
našega vrlega somišljenika gospoda
Žabarja najti odlično plačilo z naše
strani. Že danes lahko tu povem, da
bode gospod Žabar naš kandidat za
našo belo Ljubljano, ki je pa šele da¬
nes postala bela, pri bodočih sploš¬
nih deželnozborskih volitvah. Z ozi¬
rom na to pa napijem že danes bo¬
dočemu deželnemu poslancu, gospo¬
du Žabarju! Živio!«

Na ta navdušeni pozdrav odlič¬
nega predsednika zagrmeli so na
čast gospodu Žabarju urnebesni ži-
vio-klici po vsi dvorani in še po po¬
stranskih prostorih, dame in belo
oblečene deklice potegnile so iz svo¬
jih žepov robce in ž njimi mahajoče
pozdravljale presenečenega gospoda
Žabarja. Izrnej množice so se čuli
klici: »Besedo ima gospod Žabar«
in ti klici so se toli ponavljali, da je
smatral predsednik za umestno, da
podeli besedo gospodu Žabarju. Ko
je hotel gospod Žabar govoriti k ti-
sočglavi množici navdušenih volil-
cev od predsedniške mize, oglašali
so se pa klici, da mora stopiti na

10

mizo. Ti pozivi niso poprej ponehali,
dokler se gospod Žabar ni udal in se
s pomočjo obeh izvoljenih poslan¬
cev med glasnimi klici »živio naš
Žabar!« skobacal na mizo. Ko je
gospod Žabar srečno stal na mizi,
nastala je naenkrat v prostrani dvo¬
rani taka grobna tišina, da bi se mo¬
ralo slišati šivanko, če bi padla na
tla. Tedaj je gospod Žabar s svojim
precej ohripelim glasom pričel tako¬
le govoriti:

»Presvitli vojvoda in predsed¬
nik! Pred vsem se vam iz dna srca
zahvaljujem za vašo veliko milost,
da ste mi podelili besedo na tako
odličnem zmagoslavju, kakoršno
slavi danes naša zmagovalna S. L.
S. Izrekam vam nadalje, presvitli
vojvoda in predsednik, iskreno za¬
hvalo za priznavalne besede, ki ste
jih naslovili na moje delovanje v
prid naše S. L. S. Končno tudi pri¬
srčna zahvala za obljubljeni man¬
dat v mestu ljubljanskem! V ostalem
pa se obračam do vas, cenjeni, ča¬
stiti, velečastiti in veleblagorodni
somišljeniki ter vam častitam, da ste
s skupnimi močmi izvojevali le-to
zgodovinsko zmago. Danes smo za¬
vzeli najmočnejšo liberalno trdnja¬
vo, katero smo s pomočjo našega
visokega deželnega odbora in nje¬
gove ekspoziture na B1eiweisovi
cesti že toliko let brezuspešno na-

11

skakovali. Z današnjim dnem je be¬
la Ljubljana naša, današnji dan pa
mora biti tudi dan plačila za poraže¬
ne liberalce in za nas, ki smo S. L.
S. izvojevali to največjo zmago. Na
širnem prostoru starega vojaškega
oskrbovališča, ki je po zaslugi naše¬
ga, danes izvoljenega dičnega po¬
slanca Ivana Kregarja ostal nepro¬
dan "in nezazidan, se rnora .postaviti
tisoč vešal in na ta vešala mora priti
vsa liberalna zalega, ki okužuje še
danes belo Ljubljano. Iz »Mestne
hranilnice ljubljanske«, iz »Kreditne
banke« in iz »Kmetske posojilnice
ljubljanske« mora naš visoki deželni
odbor pobrati takoj ves denar in
vrednostne papirje, ker mi niti libe¬
ralnega denarja ne zaupamo liberal¬
cem in prenesti v blagajne »Gospo¬
darske zveze«, »Zadružne zveze« in
»Ljudske posojilnice« ter k deželne¬
mu odboru, ker ga bodo samo na
teh krajih dobro hranili in skrbeli,
da ne bode splesnil. Na magistratu
mora visoki deželni odbor takoj po¬
mesti, postaviti gerenta našega miš¬
ljenja, vse uradnike takoj spoditi in
nastaviti tam naše ljudi. Ali mar mi
nismo sposobni za take mastno pla¬
čane službe? Malo bi bila vredna
naša stranka, če bi tega ne mogla iz¬
vesti in tako naše odlične somišljeni¬
ke nagraditi za njihov odločni nastop
za vzvišena načela S. L. S. in za da-

12

nes izvojevano slavno zmago. Do¬
slej smo neutrudljivo delali in se po¬
tili za našo S. L. S. — sedaj pa priča¬
kujemo od nje tudi nagrado za svoje
delo in trud» ...

Živahni medklici: »Tako je, res
je, na laterno s prokletimi liberalci,
denar sem« itd. sodovoljno dokazo¬
vali, da je gospod Žabar prav iz srca
govoril tisočglavi množici navduše¬
nih pristašev S. L. S. Živahno in na¬
vdušeno pritrjevanje in opoprani
medklici so našega gospoda Žabar¬
ja tako razvneli, da je po mizi kar
skakal. Toda nesreča, o kateri se
govori, da nikdar ne spi, je pa hote¬
la, da je gospod Žabar pri svojem
skakanju po predsedniški mizi stopil
tudi na eno onih častitljivih porcela¬
nastih posod, ki ste bile postavljeni
ob strani slavnostnega predsednika.
Tedaj je pa naš odlični gospod Ža¬
bar izgubil ravnotežje, omahnil in
skoro so trle njegovega rojstva ko¬
sti obe porcelanasti posodi in skoro
je tudi zmanjkalo mize, na kar je za¬
čel padati in padati -

*

Tedaj je priletel gospod Žabar
na tla in odprl svoje — oči. Ves pre¬
senečen je namesto tisočglave na¬
vdušene množice v veliki dvorani
Uniona videl le skromne stene svoje

13

spalnice, sebe pa na tleh pri postelji
na razvalinah in črepinjah neke zelo
potrebne posode.

In že so se odprla vrata in notri
se je — pa samo z glavo — prikazal
njegov vajenec Vinko Navihanec ter
začel glasno vpiti:

»Gospod mojster, gospod moj¬
ster, ali slišijo! Volitve so že konča¬
ne in se tudi že ve, kdo je zmagal.
Reisner in Ribnikar imata vsak po
štiristo glasov več kot pa vsi drugi
kandidati. Gospod mojster, vi ne ve¬
ste kakšno veselje vlada po Ljublja¬
ni. Vse je navdušeno po ulicah in
vpije »živio Reisner, živio Ribni¬
kar«! Le naj hitro vstanejo, vsaj ta¬
ko malo nerodno ležijo, pa bojo sami
slišali . . .«

V tistem hipu je zletel precejšen
del poprej omenjene zelo potrebne
posode proti vratom, kar je imelo za
posledico, da je izginila kakor blisk
glava vajenca Vinka Navihanca.

Gospod 2abar je pa počasi za¬
čel zbirati svojega rojstva kosti
pred posteljo in zdihuje vstajati, ker
ga je vse bolelo, glava in telo. Se se
ni dobro pobral, začulo se je že zelo
odločno trkanje in ne da bi čakal na
poziv za vstop, prikazal se je v
spalnico čevljarski mojster Andrej
Podplat.

»Po denar sem prišel,« začel je
takoj s precej osornim glasom moj-

14

ster Podplat. »Po denar za svoje
tri pare novili čevljev, katere sem
vam napravil v zadnjih štirinajstih
dneh in katere ste mi obljubili danes
plačati. Torej le hitro sem z denar¬
jem! Dobiti imam 27 gld. ali kakor
sedaj pravimo, 54 svitlih kronic. Sa-
lutiran račun je pa tukaj, *

»Gospod mojster, bodete morali
potrpeti za en teden ali dva,« odgo¬
varjal je zelo ponižno gospod Žab¬
jek, »da prejmem od svoje stranke
plačilo za svoje štirinajstdnevno de¬
lo. Ne bodete nič izgubili, temveč
dobili pošteno svoj denar.«

»Ne čakam niti minute,« zadrl
se je mojster Podplat! »Danes me
bodete plačali ali pa vas izročim
doktorju. Torej le na dan z denar¬
jem!« _

»Ce res ne morete več čakati,
vam bodem pa napisal nakaznico na
naše tajništvo, da vam bo izplačalo
tiste vaše bore, obenem se bode pa
tudi v »Slovencu« javno povedalo,
da ste zagrizen liberalec in da naj si
to naši ljudje zapomnijo . . .«

»Tako z nakaznico na vašo
prazno bisago me hočete plačati za
moje pošteno delo in po vrhu mi še
groziti s »Slovencem!« Ta bi bila pa
lepa, da bi se tako ravnalo s pošte¬
nim obrtnikom, ki sedi cel dan v svo¬
ji delavnici in cel dan pridno dela,
da pošteno preživi svojo rodbino in

15

ki se ne potepa kar 14 dni okrog po
raznih gostilnah in kavarnah in vleče
poštene ljudi za nos! Ta bi bila lepa,
da bi taki-le obrtniki potem še nas,
ki pošteno in z delom služimo svoj
kruh, vodili za nos! Naravnost k
doktorju grem, da vas bo ta nekoliko
naučil kozjih molitvic!«

S to grožnjo je zaloputnil čev¬
ljarski mojster Andrej Podplat za
seboj vrata in pustil gospoda Žabar¬
ja samega v njegovi spalnici. Go¬
spod Žabar je nekoliko pomišljeval,
ali bi šel med svoje zveste somišlje¬
nike, da si s skupnimi tožbami neko¬
liko zlajšajo svoje brezmejno gorje
ali ako bi se skobacal nazaj na svojo
posteljo. Po daljšem premišljevanju
se je pa odločil za posteljo.

ao

16

Račun gospoda Žabarja za
agitacijo.

Splošno priznano načelo je da¬
nes, da mora prejeti vsak delavec
svoje pošteno zasluženo plačilo. To
načelo je tako splošno pripoznano,
da je sprejeto tudi v zakone vseh
modernih držav. Naš mali slovenski
narod je pa vseobčemu priznanju po¬
prej omenjenega načela ugladil pot
s primernimi pregovori n. pr.: »Za¬
stonj se še mačke ne švigajo« ali
»Šenk je umrl, Zastonj ga je pokopal,
delivci so pa šli za pogrebom«. Tudi
naš največji pesnik, neumrli dr. Pre¬
šeren ni zametaval tega načela, ker
bi sicer ne mogel zapeti: »Človek le
toliko velja, kar plača.«

To sem moral navesti v zagovor
gospoda Žabarja, o katerem ste sli¬
šali ali pravzaprav brali, koliko se
je trudil in pehal pri deželnozborskih
volitvah dne 24. septembra 1912 v
Ljubljani za kandidata S. L. S. Ivana
Kregarja in dr. Lovreta Pogačnika.
Mož (to je gospod Žabar seveda) je
imel tekom svojega štirinajstdnev-

17

2

nega napornega dela kot agitator
S. L. S. jako veliko izdatkov in je
moral poleg tega še skozi štirinajst
dni popolnoma zanemarjati svoj kro¬
jaški obrt. Naravno je vsled tega, da
je zahteval povračilo teh svojih iz¬
datkov in pa plačilo, oziroma od¬
škodnino za svojo štirinajstdnevno
zamudo. Do uveljavljenja te svoje
zahteve je bil pa tudi upravičen, ker
se ni nepoklican začel vmešavati v
volitve, temveč je bil od tajništva
S. L. S. naravnost pozvan, da naj se
udeleži volitev kot agitator in za¬
stavi vse svoje izkušene moči za
kandidata S. L. S.

Ko je torej gospod Žabar pre¬
bolel svojega volilnega mačka in vo¬
lilni maček glede svoje divjosti pre¬
kaša daleko vse druge mačke, o ka¬
terih je neki, hvala bogu, našemu
občinstvu doslej še neznani pesnik
zakrožil:

»Res žival prečudna je mačkon!
Prvič: Ne dobi se ga zastonj.
Drugič: Našim ženskam ta nesnaga
mnogo bolj sovražen je od vraga.
Tretijč: Če ga hočeš odpoditi,
moraš mu s pijačo rep zaviti.

Jasno torej je zavoljo mačka,
da to ni Milčinskega igračka!«

je pa torej začel misliti na to, da bi
sestavil svoj račun za svoje izdatke,
delo in dangubo ter ga predložil taj¬

iš

ništvu S. L. S. — seveda s pri¬
merno vlogo, kakor se to spodobi.

Vsedel se je torej gospod Žabar
k mizi, vzel pero v svojo desno roko
in začel po svojem spominu zbirati
posamezne postavke za svoj račun.
Za to svoje naporno delo je porabil
cel dan. Ko je pa imel zbrane vse po¬
trebne podatke za svoj račun, je pa
moral gospod Žabar še ta račun spi¬
sati, za kar je potratil zopet en dan
svojega dragocenega življenja.

Sestavljeni račun je pa imel sle¬
dečo vsebino:

R a č u n

Jerneja Žabarja, krojaškega mojstra,
agitatorja in zaupnika S. L. S., za
agitacijo povodom ljubljanskih de-
želnozborskih volitev v korist kan¬
didatov gospoda Ivana Kregarja in
gosp. dr. Lovreta Pogačnika.

1. Danguba za 14 dni (od
10. septembra 1912 do
24. septembra 1912) na
dan le po 20 K, torej

za 14 dni skupaj . . K 280' —

2. Dve skoro popolnoma

novi obleki v tem času
tako zamazal in strgal,
da ju ne morem več
nositi (računam le last¬
no vrednost a po 70 K) » 140’—

Odnos . K 420'—

19

2 *

Prenos . K 420 - —
3. Čevljarski mojster An¬
drej Poplat mi je na¬
pravil troje novih čev¬
ljev za . . K 54' —
tožbeni stro¬
ški njegove¬
ga odvetnika
pa znašajo . » 12’60

skupaj . » 66 - 60

■ 4. V tem času sem moral
kupiti dve novi zavrat-
nici in za nje izdal . . » 4' —

5. Na ponočni agitaciji v
Tomačevem sem izgu¬
bil nov klobuk, ki je

stal. » 10' —

G. V Tomačevem sem si
moral za to izposoditi
star klobuk, kar je

stalo . » 3’—■

7. Za štirinajst dni najeti
izvošček Gašper Po¬
tegni zahteva na dan
po 16 K in pravi, da
me bode šel takoj to¬
žit, če mu ne plačam;
brez odvetniških stro¬
škov dobi torej Gašper
Potegni za 14 dni sku¬
paj .. . . » 224‘—

Odnos . K 727'60

20

Prenos .
S. Ker sem moral izvo-
ščeku obljubiti za teh
14 dni prosto hrano in
pijačo, zahteva na dan
za hrano pa 3 K in za
pijačo po 9K; ker grozi
s tožbo, dobi za 14 dni
9. Ker sem v Tomačem
izgubil klobuk, kupiti
sem moral novega za
10. Izvošček Gašper Po¬
tegni, kateremu sem
moral obljubiti, da bo¬
de tudi negov konj
prost vseh 14 dni, terja
za konja na dan po 2 K
50 v in tudi za to grozi
s tožbo; ker je z nami
volil, mu moramo pla¬
čati ..

U.Volilcem, katere sem
skušal pridobti za na¬
šo stranko, sem moral
dajati za pijačo; ker
sem pa po nesreči na¬
letel samo na take vo-
lilce, ki so bili zelo
žejni, izdal sem za pi¬
jačo na dan najmanj po
30 K ali v 14 dneh . .
12. Za smotke, ki so jih
izkadili razni naši vo-

Odnos .

727-60

168 *—

12 '—

35 *—

420'—

1362*60

21

Prenos . K 1362'60
lilci, ki sem jih pridobil
in ki sem jih izkadil
sam, sem pa potrošil
na dan najmanj po
10 K ali v 14 dneh . . » 140' —

13. Svojemu spremljeval¬
cu in podagitatorju Si¬
monu Sleparoviču ob¬
ljubil dnevnino 10 K,
kar znese za 14 dni in
naj se hitro plača, ker
ga iz stanovanja me¬
čejo . . . . . . » 140' —

14. Podagitatorju Slepa-

paroviču sem moral
obljubiti, da mu napra¬
vim novo obleko, ker
je svojo, še cisto novo
obleko popolnoma
končal, ko je na po¬
nočni agitaciji v To¬
mačevem padel v
gnojnico (po lastni ce¬
ni računjeno) . . . . » 65' —

15. Podagitatorju Slepa¬
roviču radi iste nesre¬
če obljubil in kupil nov

klobuk za-. » 9' —

16. Podagitatorju Slepa¬
roviču naročil nove

čevlje za ....  » 17' —

Odnos . K 1733'60

22

Prenos . K 1733‘60

17. Čistilcu Merali ostal
dolžan za kemično
snaženje Sleparoviče-

ve obleke. » 12' —

18. Moj vajenec Vinko

Navihanec je mej tem
pri likanju zelo nažgal
novo obleko in s tem
provzročil škodo . . » 30’ —

19. Dvadnevna izguba pri

sestavljanju in prepi¬
sovanju računa (dva¬
krat po 20 K) . . . . » 40' —

20. Če sem še kaj po¬
zabil . » 50 —

skupaj . . K 186560
to je z besedami en tisoč osemsto
petinšestdeset kron 60 vinarjev.

V Ljubljani, dne 30. sept. 1912.

Z odličnim spoštovanjem

Jernej Žabar  s. r.
agitator S. L. S.

Le-ta račun je pa predložil go¬
spod Žabar tajništvu S. L. S. s sle¬
dečo kratko toda dobro vtemeljeno
prošnjo:

Slavno tajništvo S. L. S.!

Kakor razvidite iz računa pod */.
imam dobiti za svoje agitačno delo¬
vanje pri zadnji ljubljanski deželno-

23

zborski volitvi vsega skupaj zmerno
in nepretirano svoto 1865 K 60 vin.
(entisočosemstopetinšestdeset kron
60 vinarjev).

Če vzamete v pretres posa¬
mezne postavke mojega računa, se
prepričate, da so vse resnične in tudi
zelo ponižne.

Ker se mi za denar zelo mudi in
ker mi nekaterniki že groze s tož¬
bami, oziroma me že tožijo, prosim,
da bi mi hitro ta denar izplačali.

Sicer sem pa naši S. L. S. vedno
na razpolago kot agitator, vsjed če¬
sar črtam

z odličnim spoštovanjem

Jernej Žabar  s. r„

agitator in somišljenik S. L. S.

V Ljubljani, dne 30. sept. 1912.

Da bi se prošnja ne valjala pre¬
dolgo na pošti, jo je gospod Žabar z
računom vred osobno zanesel v taj¬
ništvo S. L. S. V tajništvu je pa mo¬
ral gospod Žabar precej časa čakati
na tajnika — doktorja, ker je isti rav¬
no v tem času čuval in ščitil interese
vsemogočne S. L. S. v družbi dveh
neomajanih somišljenikov v ka¬
varni »Union« pri taroku. Ko je kon¬
čno tajnik-doktor vendar prišel v taj¬
ništvo in ljudomilo, kakor je že nje¬
gova navada, pozdravil gospoda

24

Žabarja, predložil mu je poslednji
svojo, z računom opremljeno
prošnjo.

Tajnik-doktor je prošnjo najprej
pazljivo prečital, potem pregledal
priloženi račun in končno zdehaje in
malomarno reke! gospodu Žabarju:

»Prijatelj Žabar, rešitev Tvoje
prošnje pa ne bode tako hitro izdana.
Veš, kot prijatelj in to sem Ti bil
vedno, Ti med štirimi očmi povem,
da vlada v naši blagajni strašna su¬
ša. Pri deželnem odboru so začeli
nekaj sitnariti, češ da jim delamo že
malo preveč preglavice, ker jih vsaki
dan nadlegujemo za denar, in je že
zelo težko izmisliti imena, pod ka¬
terimi naj se vknjiži denar, ki se
steka v našo strankarsko blagajno.
Pri »Slovenski Straži« pa kapa de¬
nar tako počasi notri, da nas ta ne
bo nikdar dovoljno podprla, še manj
pa rešila. Računali smo, da se bodo
srečke dobro spečavale, pa smo se
hudičevo urezali. Ti umazani liberal¬
ci, na katere smo najbolj zaupali, jih
nočejo kupovati, naš kmet jih kupu¬
je prav poredko, čeprav mu obljub¬
ljamo odpustke, o naših boljših pri¬
staših pa kar molčim, saj sam dobro
veš, da je njihova ■ požrtvovalnost
toliko vredna kot lanski sneg. Pri ta¬
kih razmerah se ni čuditi,da so začeli
v naši strankarski blagajni kraljevati
pajki. Zato boš moral precej časa

25 -

čakati, predno boš prejel plačan svoj
račun. S teboj vred bodo pa čakali
tudi vsi ostali agitatorji, ki so se pri
zadnji volitvi trudili in pehali za na¬
šo stranko.«

»Lepa tolažila mi daješ, prijatelj
doktor!« odvrne skoro jokaje gospod
Žabar. »Ti ne veš, v kaki zadregi se
nahajam. Ves svoj denar sem izme¬
tal za agitacijo in sedaj so mi Židje
že za petami s svojimi računi. Ce jih
z denarjem ne pomirim, potem bodo
pele tožbe in rubežni, da bo vse po¬
kalo. In biriča imeti v hiši za zajterk,
za kosilo in za večerjo, to ni ravno
prijetno. Potem pa še izvošček Po¬
tegni in podagitator Sleparovič! Oba
mi stojita cel dan v hiši in ne znata
nobene druge pesni, kot edino: »Daj
denar, daj denar!« Prosim Te, pri¬
jatelj, doktor, ki si bolj prebrisan kot
vsi drugi, pomagaj mi do mojega de¬
narja!«

»Ne gre, prijatelj Žabar, pa ne
gre. Dobro veš, da sem Tvoj prija¬
telj in da bi Ti iz srca rad pomagal,
Če bi se le dalo. Toda, ne gre in ne
gre.«

»Mora iti, velecenjeni prijatelj
doktor! Ne bo Tvoja škoda, če bo
šlo. Če spraviš to stvar v tek, oblju¬
bim Ti najfinejšo obleko in da bom v
svoji knjigi zapisal čez Tvoj račun:
Plačano. Zraven pa ostanem Tvoj
najboljši prijatelj, na katerega boš

26

smel računati pri vsaki priliki. Po¬
magaj mi torej!«

»Tvoja velika zadrega mi res se¬
ga v srce. Počakaj, da prav temelji¬
to to stvar premislim,« je dejal konč¬
no tajnik in z roko na čelu dalj časa
premišljeval.

»Jo že imam,« je vzkliknil konč¬
no veselo tajnik. »Tako bo pa more¬
biti šlo! Znano Ti je, da je naš dežel¬
ni odbor pooblastil tajništvo S. L. S.,
da naj na podlagi natančne preiskave
sestavi načrt, po katerem naj bi se
razdelili med gasilna društva oni ga¬
silski prispevki, katere so vplačale
razne zavarovalnice še lansko leto
in ki doslej še niso razdeljeni. Veš, s
temi prispevki je prav sitna stvar.
Skoro vsa gasilna društva imajo v
rokah ti preklicani naprednjaki. Vsaj
pravim, kjer je kakšna stvar, kjer se
ne da nič zaslužiti in kjer je treba
samo žrtvovati čas in denar, povsod
naletiš na te nesramne naprednjake.
Taka gasilna društva pa, ki so v na¬
prednih rokah, ne bodo dobila niti
ficka, to je naše načelo. Ker bi pa
ona redka gasilna društva, ki so v
naših rokah, v t§m slučaju morala
dobiti nerazmerno velike prispevke
in ker bi radi tega nastalo strašno
vpitje po celi deželi ter bi se morda
oglasila še celo stara intriga iz Kam¬
na, pa zadržuje tajništvo v •popolnem
sporazumu z deželnim odborom celo

27

stvar. Ko sem se spomni! na te še
nerazdeljene gasilske prispevke, ši¬
nila mi je v glavo imenitna misel. Le
poslušaj me, prijatelj Žabar! Ce na¬
stane kje ogenj in vpepeli pol vasi,
so gotovo večjega pomilovanja vred¬
ni in bolj potrebni ubogi Pogorelci,
kakor pa ona gasilna društva, ki so
sodelovala pri gašenju ognja. Zadnje
deželnozborske volitve so pa za nas
in našo stranko naravnost strašan¬
ske pogorišče, ker smo tako grozno
in nepričakovano pogoreli. Kot Po¬
gorelci imamo pa pravico do podpo¬
re iz javnih zakladov in torej v prvi
vrsti tudi iz onega zaklada, v katere¬
ga se stekajo gasilski prispevki. Pre¬
pričan sem, da razumeš moje, popol¬
noma logične sklepe. Kakor hitro
imamo pa kot pogorelci pravico do
podpore iz gasilskih prispevkov, po¬
tem bi bilo krivično, ako bi se nam
ta podpora odrekla. Če pa kot pogo¬
relci dobimo to podporo, je pa naša
sveta dolžnost, da iž nje v prvi vrsti
pokrijemo škodo, ki jo imamo vsled
pogorišča. Tako in sedaj poslušaj,
kako bom rešil Tvojo prošnjo!«

Tajnik je namočil pero in začel
pisati na prošnjo gospoda Žabarja
sledečo rešitev:

»Podpisano tajništvo S. L. S. je
prošnjo našega zvestega somišljeni¬
ka gosp. Jerneja Žabarja in prošnji
priloženi račun natančno pregledalo

28

in preskusilo ter našlo, da je račun
v popolnem redu in v vseh svojih
postavkah upravičen. Ker tajništvo
S. L. S. nima sedaj drugih razpolož¬
ljivih sredstev kakor doslej še ne¬
razdeljene gasilske prispevke in ker
potrebuje gosp. Žabar, kakor se je
tajništvo uverilo, nujno in neodlož¬
ljivo denar, predlaga podpisano taj¬
ništvo S. L. S., da naj se račun gosp.
Žabarja ugotovi z zneskom 1865 K
60 vin. (entisočosemstopetinšestde-
set kron 60 vinarjev) in podpisanemu
tajništvu naloži, da naj ta račun pla¬
ča gosp. Žabarju iz gasilskih pri¬
spevkov pod imenom »Milodari za
Pogorelce.«

»Ad circulandum! Zelo nujno!«

»Tako, stvar bi bila sedaj for¬
malno rešena,« je rekel nato tajnik.
»Sedaj pa stopi s svojo prošnjo k
vsem tem-le gospodom, ki so napi¬
sani na tem - le listku. Ker so vsi
'Tvoji dobri znanci, imaš še danes
lahko njihove podpise pod mojo re¬
šitvijo. Čim se *to zgodi, boš pa lahko
prejel izplačan svoj račun. Toda ne
pozabi, komu se imaš za to zahva¬
liti.«

Izdatno potolažen je vzel gospod
Žabar 'svojo prošnjo in račun, skočil
v prvega izvoščeka in ž njegovo po¬
močjo v pičli urici obiskal vse na
listku zapisane gospode, od katerih
mu ni nobeden odrekel svojega pod¬
pisa.

29

Ko je imel gospod Žabar pod go¬
renjo rešitvijo zadnji podpis, se je
vrnil v tajništvo, kjer je proti potr¬
dilu prejel nakaznico na naslov »De¬
želne banke« na izplačilo vsote
1865 K 60 vin. Tako je premetena
misel prebrisanega človeka rešila
poštenega ljubljanskega obrtnika iz
največje zadrege in ga obvarovala
nepotrebnih stroškov tožb in rube-
žni ter z obema združenih sitnosti.

BQ

30

Gospod Žabar išče pravne
pomoči.

Slavni somišljenik S. L. S. in
nevtruljivi njen agitator gospod Jer¬
nej Žabar je bil naravnost Židane
volje. Vsaj temu tudi ni čuda. Če¬
prav je njegova stranka pri deželno-
zborski volitvi dne 24. septembra
1912 naravnost sramotno pogorela,
je njega ravno ta volitev prav lepo
postavila na noge. Svitlo število le¬
pih cekinov in kronic, katere je se¬
veda le posredno prejel od Deželne
banke vsled nakazila tajništva S. L.
S., mu je prišlo zelo pravočasno in
mu pomagalo iz marsikatere zadre¬
ge. Pri Deželni banki je imel sicer
malo prasko, ker so mu hoteli naka¬
zano vsoto izplačati v deželnih ob¬
veznicah; ko si je pa to odločno pre¬
povedal, češ, da hoče cesarski denar
in ne deželnega papirja in ko je to
svojo zahtevo podprl še s skliceva¬
njem na svoja dostojanstva, da je so¬
mišljenik in agitator S. L. S., so se
pa udali in mu izročili novo nakazni¬
co na Prometno banko, glasečo se

31

v nemškem jeziku na vsoto njegove¬
ga računa. Pri Prometni banki so si¬
cer, ko je predložil svojo nakaznico,
nekaj po nemško godrnjali, češ, da
bo deželni odbor kmalu izčrpal vso
gotovino iz banke, končno mu pa de¬
nar Je izplačali in to na njegovo za¬
htevo v samih suhih zlatih in kroni¬
cah, ker se je bal, da bi mu tudi tu¬
kaj ne vsiljevali deželnih obveznic
namesto cesarskega denarja. Sedaj
je imel gospod Žabar denarja kot
črepinj in to je bil vzrok njegove do¬
bre volje, katera se je še isti večer v
družbi zvestih somišljenikov spre¬
menila v zidano.

Drugi dan zjutraj, ko je- z ozirom
na precej dolgo snočno sejo s prija¬
telji še v postelji prav prijetno pole-
gal, je pa gospod Žabar prejel po
pošti prav neprijetno presenečenje v
obliki odvetniškega pisma sledeče
vsebine:

»Vi ste dne 22. septembra 1912
v Tomačevem brez vsakega povoda
na prav grd način žalili mojega kli-
jenta Ivana Dovča, posestnika v To¬
mačevem. Ker ste razžalili Ivana
Dovča v javni gostilni in vpričo več
ljudi, naročil mi je, da naj vas izro¬
čim kazenskemu sodišču, če mu v
treh dneh v moji pisarni ne daste
popolnega zadoščenja. Pogoji odpu¬
ščanja so: a) Podpis pismene izjave,
ki se na vaše stroške priobči v

32

»Slovenskem Narodu«, »Dnevu«,
»Zarji« in »Slovencu«, b) Plačilo
primernega prispevka v namen, ki
ga bom jaz določil, c) Povračilo vseh
mojih stroškov. Ce vas v treh dneh
ne bode k meni ali če se ne podvrže-
te vsem pogojem, domneval bodem,
da vam je ljubše, da pride ta zadeva
pred sodišče.«

Vsebina tega_ dopisa je učinko¬
vala na gospoda Žabarja kot mrzel
curek in mu bliskoma pregnala ono
zidano razpoloženje, katero so mu
ustvarili pri Prometni banki prejeti
cekini in kronice. Začel je svojo vest
izpraševati, kdo je ta Ivan Dovč, ki
ga je izročil odvetniku in kaj sta
imela v nedeljo, dne 22. septembra
1912 skupaj v Tomačevem. Pri svoji
najboljši volji se pa ni mogel spom¬
niti na tega moža in si še manj do¬
misliti, kaj se je tedaj godilo. Le to¬
liko se je temno spominjal, da sta se
s tovarišem Sleparovičem že pod
noč pripeljala na agitačnem potova¬
nju v Tomačevo in se ustavila tam
v gostilni, ki je bila polna pivcev in
da sta tam še popivala. Kaj se je pa
v gostilni godilo, je bilo pa iz njego¬
vega spomina kar izbrisano. Le to¬
liko je vedel, da se je drugi dan zju¬
traj zbudil z zelo zamazanim in raz¬
cefranim tujim klobukom in da je
imela njegova obleka nekako čuden
vonj po amonijaku in po drugih slič¬
nih kislinah.

33

3

»Tu mi more dati vsa potrebna
pojasnila le moj kompare Sleparovič,
h kateremu se bodem takoj podal,«
končal je končno gospod Žabar svo¬
je premišljevanje, počasi vstal, se
oblekel in se namenil k Sleparoviču.

Ko je prišel k Sleparoviču v de¬
lavnico in povprašal po mojstru, se
mu je povedalo, da gospoda mojstra
še ni bilo v delavnico in da je naj¬
brž še v postelji, ker je morebiti bo¬
lan. Gospod Žabar se je tedaj podal
v zasebno stanovanje svojega prija¬
telja Sleparoviča. Čeprav je prav
trdno potrkal na vrata, ni bilo čuti
nobenega prijaznega povabila za
vstop. Ko je začel skoro zbijati po
vratih, začuli so se še le v sobi med¬
vedjemu renčanju podobni glasovi,
pomešani z raznimi kletvinami prist-
noslovenskega in pristnohrvaškega
pokoljenja. Končno se je zaslišalo
neko ropotanje in skoro nato je za¬
rožljal ključ v vratih, na kar se je
izza vrat prikazala razmršena glava
še poluspečega Sleparoviča.

Polagoma je Sleparovič v do-
šlecu spoznal svojega prijatelja go¬
spoda Žabarja. Ko je bil Sleparovič
gotov, da ga njegove zaspane oči ne
motijo, odprl je na stežaj vrata in s
prijaznim pozdravom »Vstopi, prija¬
telj in dobro jutro ali dober dan,«
povabil svojega prijatelja v svoje
svetišče.

34

Predno je še prišel gospod Ža¬
bar do besede, začel mu je že Slepa-
rovič na dolgo in široko razkladati,
kako so ga snoči pognali in kje vse
je s svojo kompanijo »preganjal z bo¬
kali skrbi oblake.« Gospod Žabar ga
je poskušal parkrat prekiniti, da bi
mu odkril svoje križe in težave, pa
je bil ves njegov trud zaman, ker se
Sleparovič ni dal motiti, dokler ni v
dobro polurnem premišljenem in glo¬
boko zasnovanem govoru popisal
prijatelju vestno vse svoje ponočne
doživljaje. Ker ima pa vsaka reč
svoj konec in le sveder tri, je. pa tudi
Sleparovič slednjič vendar enkrat
završil svoje pripovedovanje in po¬
tem vprašal prijatelja Žabarja:

»Kak vrag pa prinaša tebe tako
zgodaj v spalnico tvojega prijatelja?
Ali so morda danes zopet kakšne vo¬
litve, da poštenemu obrtniku še tež¬
ko zasluženega počitka ne privo¬
ščiš? Ce so zopet kakšne volitve in
če bode plačilo pošteno, potem pa
kar na moje srce, prijatelj Žabar!
Moja žejna duša te pozdravlja! Veš
žejen sem, hudo žejen, iz česar skle¬
pam, da včeraj vendar nisem preveč
pil, kor bi sicer ne bil danes že na vse
zgodaj žejen -«

»Pusti' svoje neslane dovtipe in
me rajši poslušaj, ker prihajam s
prav neprijetno novico,« '"prekinil je
gospod Žabar zgovornega Sleparo-

3 *

35

viča in mu na to povedal, kakšno
pismo je došlo danes po pošti nanj.
Nato je začel izpraševati Sleparovi-
ča, kaj sta vse počela v nedeljo dne
22. septembra 1912 v Tomačevem in
če se kaj spominja na kakšnega
Dovča.

Ko je Sleparovič slišal od svoje¬
ga prijatelja, kaj ga žuli in česa želi
od njega, je pa vso zadevo pred
vsem salomonsko tako razsodil, da
morata v prvi vrsti na krepek in pri¬
merno zamočen zajutrek, ker jima
bo le-ta nedvomno osvežil spomin in
tudi vdihnil v glavo pravo misel. Ko
je gospod Žabar ti sodbi pritrdil, za¬
čel se je Sleparovič napravljati, obu¬
vati in umivati in to tako hitro in
skoro vse ob enem, da je bil v petih
minutah že pripravljen za odhod.

Od Sleparoviča sta prijatelja
krenila v gostilno, ki slovi v Ljublja¬
ni po svojih kislih jetercah in ledvi¬
cah — posebej pa še po izbornem
svojem čvičku. Daši je gospod Žabar
v gostilni parkrat poskusil svojo za¬
devo spraviti v razgovor, vendar se
Sleparovič za vse te poskuse ni po¬
prej nič zmenil, dokler ni spravil pod
streho dve veliki porciji kislih je-
terc in jih zalil skoro z litrom vina.

Ko je Sleparovič z zadovolj¬
stvom odložil vilice, je omenil svo¬
jemu prijatelju:

36

»Veš Žabar,, meni prihajajo naj¬
boljše misli, kadar jem kisla jeterca
in jih zalivam s Cvičkom. Tako se je
zgodilo tudi danes, tvojo zadevo
imam že rešeno. Kaj si bova midva
ž njo belila glavo, ko imamo vendar
učene doktorje pri naši stranki. K
odvetniku pojdeva, da spravi to za¬
devo v red, zakaj pa imamo odvet¬
nike! Torej ura bode skoro enajsta.
Stopiva torej k našemu doktorju
Pritlikovčku, ki doslej, kakor sam
pravi, še nobene pravde ni izgubil.«

Gospodu Žabarju je bil nasvet
prijatelja Sleparoviča všeč in radi
tega sta se, ko je gospod Žabar po¬
ravnal račun za oba, napotila v pi¬
sarno dr. Pritlikovčka.

Ko sta vstopila v pisarno, čaka¬
lo je že tam več kmetičev, mej kate¬
rimi se je vrtel sam dr. Pritlikovček,
da pridejo na vrsto. Ko je ogledal dr.
Pritlikovček gospoda Žabarja in ž
njim došlega Sleparoviča, pozdravil
je oba s posebno prijaznostjo:

»Servus, prijatelj Žabar! Zdravi
gospod Sleparovič! Kar vsedita se,
prideta takoj na vrsto. Še te-le može
odpravim, potem se pa mi zmenimo.
Pri meni gre vse hitro, dobro in po
ceni, ne da bi se tratilo dragoceni
čas s nepotrebnim besedičenjem.
Čeprav imam danes že pravcato ju-
stično velepodjetje in ne ubožne kra-
marije, kakor večina mojih tovari-

37

šev, gre vse pri meni brez nepotreb¬
nih besedi hitro in izborno. Povem
vam, ljudje božji, da doslej še nisem
izgubil nobene pravde, ker znam
vsako pravdo tako imenitno zasuka¬
ti, da je vedno moja stranka zgoraj.
Da, znati se mora, je rekel že znani
Ravnik, ki se še sedaj pokori v Gra¬
diški. In jaz pa znam! Kakšne boleči¬
ne pa imate vi, očka, ki ste sedaj na
vrsti in ki se mi zdite nekaj znani?«

»Nikar naj mi ne zamerijo, go¬
spod doktor, če sem prišel zopet k
vam zavoljo tiste pravde, katero ste
mi izgubili v Ribnici, Novem mestu
in na Dunaju. Sedaj me žene na¬
sprotni doktor na boben za stroške
in jih prav lepo prosim, da bi mi
pomagali, vsaj so mi takrat, ko sem
na ukaz našega že odšlega kaplana
prišel prvič k njim, rekli in zatrdili,
da mi stoje dobri, da bom pravdo
dobil, zato ker sem prišel k njim, ki
še nikoli niso nobene pravde izgu¬
bili. Prosim jih lepo, da bi mi poma¬
gali.«

»Se bo vse naredilo,« odvrne
doktor. »Danes bodete založili dve¬
sto kron, potem bomo pa to pravdo
kar obnovili in jo tako izpeljali, da
bo pravica na naši strani.«

»Denarja pa nimam,« zastokal je
ubogi kmetič. »Vsaj sem vsega k
vam znosil, da se je potem vozil vaš
hlapec v Ribnico. Bojo pa to stvar

38

za enkrat kar tako prevzeli, bojo pa
na onem svetu tem večje plačilo pre¬
jeli.«

»Kaj na onem svetu me hočete
plačati za moj dragoceni čas,« raz¬
hudil se je doktor nad kmetičem. »Ta
bi bila lepa, da bi se nas na ta način
plačevalo. Oče, če nimate denarja,
potem ste že opravili. Gospod soli-
citator, izvolite tega moža ven spre¬
miti.«

Izza mize je vstal mlajši mož,
lepo prijel kmetiča in ga spremil do
vrat, katera je zaprl za kmetičem in
se zopet vrnil k svoji mizi; kmetič je
sicer pri tem nekaj mrmral o »dok-
tor-izgubi«, a se vender z lepa izgu¬
bil iz pisarne.

»Kaj pa vi očka? Kaj pismo ima¬
te na me? Dobro, bomo pa pismo od¬
prli in pogledali, kdo vas mi je pri¬
poročil. Tako, vaš kaplan mi piše in
me prosi, da bi se za vas potegnil,
ker se vam godi huda krivica. Do¬
bro, bomo pa to stvar uredili; tukaj
bodete založili 100 K in potem ste
prevzeti.«

kmetič je izvlekel iz notranjšči¬
ne svojega telovnika umazano list¬
nico in odštel iz nje v doktorjeve
roke s tresočimi prsti pet bankovcev
po 20 K, na kar ga je solicitator pre¬
vzel in začel ž njim zapisovati infor¬
macijo.

39

Dr. Pritlikovček se je obrnil na
to zopet k drugemu kmetiču, ki je
krčevito držal v rokah neke spise in
ga vnrašal:

»Kaj pa imate vi pri srcu, moj
očka?«

»Naš cerkovnik me je nakazal
na vas rekoč, da ste najbolj učen
doktor cele Kranjske dežele in da ni
mnogo takih pod našim cesarjem. V
Cirknici sem imel pravdo, pa sem jo
izgubil, ker je sodnik vlekel z mo¬
jim sosedom, s katerim sva se prav¬
dala. Tukaj imam vse spise in vas
prosim, da bi spise pregledali, ker
bodete takoj videli, da je cirkniški
sodnik krivično sodil.«

»Dobro, se bode zgodilo. Tukaj
bodete založili v roke tega-le gospo¬
da pet bankovcev po 20 K in potem
bodemo cirkniškemu sodniku že ta¬
ko navili uro, da bo zaradi te krivič¬
ne stvari še prišel .ob svojo cesar¬
sko službo.«

S tem je doktor odpravil kmeti¬
ča k svojemu solicitatorju in se obr¬
nil k zadnjemu kmetu, ki mu je izro¬
čil silno hudo razžaljenje, ker ga je
njegov sosed brez vsakega povoda
nagnal z gorjancem in zarobljencem,
česar pa on noče mirno prenesti,
čeprav je iz hudih hribov doma.

»Imate čisto prav, očka,« pritr¬
dil je dr. Pritlikovček razžaljenemu
kmetu. »Čeprav je človek doma iz

40

hribov, ima vendar svojo čast, kate¬
ro mora čuvati kakor punčico v svo¬
jem očesu in katere se ne sme nikdo
dotakniti. Bomo že posvetili temu
.vašemu sosedu in ga naučili kozjih
molitvic. Zaprt bode in še plačeval
bode stroške, da bode ves črn. Kar
tukaj notri stopite k temu le mojemu
namestniku, da bode vse potrebno
zapisal; pri tem gospodu bodete pa
založili bankovec za 50 K na račun
stroškov. Veste, je pri nas taka na¬
vada in postava, da mora vsakdo
nekaj založiti.«

Kmet je odprl svojo listnico, iz
nje izvlekel bankovec za 50 K, ga iz¬
ročil solicitatorju in na to skozi sred¬
nja vrata odšel k doktorjevemu na¬
mestniku. Doktor sam se je pa na to
obrnil k gospodu Žabarju in njegove¬
mu tovarišu in skoro zdihujoč jima
začel tožiti svoje križe in težave.

»Vidita, prijatelja, tako se godi
človeku, ako stoji na čelu justičnega
velepodjetja in če ima po vsi deželi
njegovo ime tako veljavo, kakršno
ima moje. Cel dan imam opravila čez
glavo, ker hočejo vsi ljudje samo pri
meni dobiti odpomoč zoper svoje
nadloge. Delamo naravnost s parom,
da moremo vsem ustreči. Pri tem pa
ne izgubljamo prav nič nepotrebnih
besedi, ker se ravnamo po zlatem
načelu, da je čas denar. 'Drugače bi
pa tudi ne mogel shajati, čeprav

41

imam štiri namestnike, šest st.eno-
grafinj in deset pisalnih strojev. Se¬
daj mi pa povej, prijatelj Žabar, kaj
je tebe privedlo v moje podjetje?«

Gospod Žabar izvlekel je iz žepa
danes zjutraj mu po pošti došlo od¬
vetniško pismo in je izročil' molče
dr. Pritlikovčku. Poslednji je pismo
vzel v roke in je prečital. Ko je bil s
prečitanjem gotov, je pa vskliknil:

»Aha, to je pa politična stvar!
Nesramni liberalci te love, prijatelj
Žabar, ker vedo, kako izborno moč
ima v tebi S. L. S. in kako si vsled
tega nevaren gnjilemu liberalizmu.
Sedaj se pa hočejo nad teboj znositi
in so ti nastavili to zanjko, v katero
naj bi se ti vjel. Pa se bodo urezali
tako gotovo, kakor gotovo jaz doslej
še nobene pravde nisem izgubil. Se¬
daj mi pa nekoliko povej, kaj je s to
stvarjo in nikar ne pozabi povedati,
kaj je vse tebi rekel ta nesrečni
Ivan Dovč.«

»Oprosti, dragi gospod doktor,«
odvrnil je gospod Žabar, »jaz sem bil
v nedeljo dne 22. septembra 1912 od
sila naporne agitacije tako truden in
zdelan, da se kar nič ne morem
spomniti na tega Dovča in kaj sem ž
njim imel. Zato sem pa s seboj pri¬
peljal prijatelja Sleparoviča, ki je bil
tedaj tudi v Tomačevem, da ti bode
ta podal vsa potrebna pojasnila.«

42

»Še boljše, če slišim kar pričo.
Povejte mi torej, gospod Sleparovič,
kaj se je zgodilo v nedeljo dne 22.
septembra 1912 v Tomačevem.«

»Znate, gospod doktor,« pričel
je nekako svečano pripovedovati
Sleparovič, »to je bila huda nedelja.
Ze ob 10. uri zjutraj vsa se vsedla z
gospodom Žabarjem na voz in se
odpeljala v Štepanjo vas, kjer sva
poiskala svoje volilee v treh gostil¬
nah. Kakor se spodobi, sva v vsaki
gostilni tudi nekaj zaužilajn tudi dru¬
gim privoščila pijače. Iz Stepanje va¬
si sva se odpeljala v Hrušico, od tod
v Bizovik, iz Bizovika v Dobrunje,
od tam v Zgornji in Spodnji Kašelj,
od tam v Zalog, Zadobrovo, Sne-
berje, Šmartno in končno v Toma¬
čevo. Povsod v teh vaseh sva iskala
po gostilnah volilee in seveda povsod
tudi pila in dajala za pijačo. Moram
vam izjaviti, gospod doktor, če bi
midva s prijateljem Žabarjem ne bila
moža, ki znava piti in tudi nekaj pre¬
nesti, morala bi oba obležati v prvem
cestnem jarku. S pomočjo najinega
voznika Gašperja Potegneta, ki je,
kar se pijače tiče, res mož od fare,
sva pa zmagonosno premagala to hu¬
do vinovožnjo in srečno tudi dospela
v Tomačevo. Tam smo ga pa zopet
pili, da je kar od mize teklo, čeprav
smo ga imeli že vsi trije precej pod
klobukom. Kaj ne, gospod doktor, da

43

smo vsi trije, Žabar, Potegni in jaz
pravi junaki?«

»Gotovo ste junaki,« je odvrnil
že nekoliko nepotrpežljivo dr. Pritli-
kovček; »gotovo je tudi, da ste vi
trije to nedeljo popili toliko pijače,
kolikor jo drug navaden zemljan celo
leto ne. Vendar me to toliko ne zani¬
ma, temveč bi od Vas rad izvedel,
kaj je imel moj prijatelj Žabar z Iva¬
nom Dovčem v Tomačevem in kaj je
poslednji vse rekel prijatelju Žabar¬
ju čez njegovo čast. To mi povejte!«

»Znate, gospod doktor,« je odgo¬
voril doktorju Sleparovič, »gostilna
je bila natlačeno polna, ko sva prišla
že po mraku s prijateljem Žabarjem v
njo. Ko sva poklicala na mizo Štefan
vina in v gostilni sedečim Posavcem
prav prijazno rekla: »Tako ga pije¬
mo mi Ljubljančani, ki imamo nekaj
cvenka v svojih žepih!«, so naju pa
začeli Posavci malo pisano gledati
in skoro tudi zbadati. Mene sicer ni
nihče poznal, zdi se mi pa, da so ne-
katerniki poznali mojega prijatelja
Žabarja. To sklepam iz besed »moj¬
ster šivanka, mek — mek — mek,
suha trska« in drugih, ki so prihajale
izza miz. Ko je pa moj prijatelj Ža¬
bar slišal besede »mek — mek —
mek,« je bil pa ogenj v strehi. Postal
je rdeč kot kuhan rak in je začel
zbranim Posavcem take brusiti, da
so kar zijali. Najmilejša ljubeznji-

44

vest, katero je zalučil Posavcem v
brk, je bila: zarobljeni, zarukani

kmetje! Neizobraženi Posavci pa
teh, popolnoma upravičenih označb
mojega prijatelja niso mirno prenesli,
temveč so v svoji kmetski zaroblje¬
nosti še bolj meketali in zraven še
vpili nad njim »suha šivanka, farški
podrepnik, farški petolizec, farški
slepar, farški koritar, kuga deželne¬
ga denarja« itd. Seveda neolikanim
Posavcem moj prijatelj Žabar ni
ostal na take zbadljivke nobene be-
sedč dolžan in je krepko vračal milo
za drago. Besedni boj se je končal
tudi zmagoslavno za mojega prijate¬
lja Žabarja. Ko so neolikani Posavci
prišli do prepričanja, da mojega pri¬
jatelja ne morejo z besedami ugnati,
temveč da so v besednem boju prav
sramotno pogoreli, so se pa naenkrat
zavedli svojih žuljavih pesti in le-
tem prepustili nadaljnje delo. Več
mož je naenkrat navalilo na prija¬
telja Žabarja in na mene in naenkrat
sem videl Žabarja za trenotek v zra¬
ku, potem pa nič več. Kam je izginil
hipoma, takorekoč bliskoma moj
prijatelj, pa nisem utegnil premi¬
šljevati, ker sem se skoro začutil v
objemu krepkih kmečkih pesti, ki
me niso poprej izpustile, dokler ni¬
sem začutil vsepovsod okrog sebe
tekočino, ki je zelo močno dišala.
Ko sem se polagoma izkobacal iz te

45

tekočine, sem začel iskati svojega
prijatelja Žabarja in ga tudi končno
srečno našel, četudi brez klobuka.
Ko sva pa dobila drug klobuk in pi¬
janega voznika, sva se pa odpeljala
proti Ljubljani.^ Zdi se mi pa, da je
bil prijatelj Žabar na povratku v
Ljubljano malo hud name, ker me ni
pustil v vozu sedeti, temveč je od¬
ločno zahteval, da moram k vozniku
na kozla. Poslednji je bil pa vzlic
svoji pijanosti tudi celo pot do Ljub¬
ljane skrajno nevoljen ter je v eno-
mer godrnjal, da ima jako občutljiv
nos, katerega mu bog nikakor ni zato
sredi obraza ustavil, da bi moral ž
njim dihati v se tak smrad, kakršne¬
ga mora nocoj. Imel sem občutek, da
ima mož prav, ker je tudi meni celo
pot neprijetno pod nos dišalo. Vzlic
tem neprijetnim dišavam smo pa
vendar srečno dospeli v Ljubljano,
tako je bilo v Tomačevem, gospod
doktor, ali ni res, prijatelj Žabar?«

»Izborno, ga že imamo v pasti
tega Dovča,« je veselo . vzkliknil
doktor, ko je končal Sleparovič svo¬
je poročilo. »Vložili bomo mi prvi
proti njemu zasoljeno tožbo in mu
preskrbeli, da bo pri kazenskem so¬
dišču prejel primerno pohvalo za
svoje surovo postopanje in da bo pla¬
čal tudi pošteno stroške. Stenografi-
nja! Diktat!«

46

Dr. Pritlikovček je nato došli
stenografinji v smislu Sleparovičeve-
ga poročila narekoval obširno infor¬
macijo in potem še predložil gospodu
Žabarju v podpis kazensko poobla¬
stilo.

S prijaznimi besedami: »Ga že
imamo tička vjetega, prijatelj Žabar,
in ga bomo^pošteno naučili peti,« je
spremil prijazni odvetnik do vrat go¬
spoda Žabarja, čega poprej tako pre¬
strašeno srce se je napolnilo z zma¬
goslavnimi upi na sijajno zadoščenje,
ki je bo prejel iz rok pravice za svo¬
jo krvavo žaljeno čast. To prijetno
razpoloženje je pa na gospoda Ža¬
barja tako podvzetno vplivalo, da je
povabil Sleparoviča na litrček vina,
katerega sta izpila takoj na račun
bodoče slavne zmage.

D®

□ID

47

Gospod Žabar pred sodiščem.

Dvorana štev. 28 na ljubljan¬
skem novem Žabjeku je zelo zani¬
miva dvorana, ne morda po svoji
posebni lepoti, pač pa po zanimivih
dogodkih, ki se sleherni dan odigra¬
vajo v nji. Ta dvorana je namreč ne¬
kaka rešilna postaja za čast, ker se
v nji plačuje razne razžaljivke in
psovke z denarnimi globami in za¬
porom na naslov razžaljivcev, dočim
se pa oprani in očiščeni razžaljenci
vračajo iž nje kot nedolžni angelji
zopet mej grešni svet. Seveda so
tudi izjeme. Izjeme pa provzročata
največ takozvani dokaz resnice ali
pa nemožnost dokazati pod obtožbo
postavljene razžaljivke. V takih slu¬
čajih pa rešilna postaja za čast odre¬
če svojo pomoč kruto razžaljenim
obtožiteljem in jim naprta za kazen,
ker so sodišče po nepotrebnem na¬
dlegovali, še povračilo vseh naraslih
stroškov. Naj bode pa sodba že taka
ali taka, eno je pa vedno gotovo, da
vsled nje izgubi prav zanesljivo pro¬
padla stranka vero v pravico in da

48

se potem dalj časa izogiblje novemu
Žabjeku in vsem takim stvarem, ki
človeka lahko tje dovedo. Vzlic te¬
mu pa dvorana štev. 28 ni nikdar
prazna, kar bi dopuščalo sklep, da
imajo prebivalci bele Ljubljane in
njene okolice posebno fino razvit
čut za zelo težki pojm časti.

Tudi ta teden je bila dvorana
štev. 28 na našem novem Žabjeku
cele dopoldneve polna, posebno pre¬
tekli četrtek, ko ste se imele rešiti
obtožbi Žabar proti Dovču in Dovč
proti Žabarju. Točno ob 10. je dal
oklicati razpravni sodnik obe zade¬
vi. Ponosno je na oklic prikorakal v
dvorano naš znanec gospod Žabar v
spremstvu, svojega zastopnika mla¬
dega dr. Čukoladoviča, za njim pa
boij ponižno Ivan Dovč, posestnik v
Tomačevem s svojim zastopnikom
dr. Skakačem.

»Tu imamo dve tožbi mej istima
strankama,« pričel je po vstopu
strank razpravni sodnik, »vsled če¬
sar vprašam, če ni mogoča mej
strankama kakšna poravnava? Po¬
lagam strankama na srce, da je po¬
ravnava najlepša rešitev vseli takih
kazenskih zadev.«

Dr. Cukoladovič: »Moj poobia-
stitelj je odličen ljubljanski meščan
in je bil dne 22. septembra na narav¬
nost neodpustljiv način razžaljen od
nasprotnika. Vzlic temu pa ne zame-

49

4

tujemo po g. sodniku predlagane po¬
ravnave. Naši pogoji so: »Javen

preklic v »Slovencu« in »Domoljubu«
na stroške nasprotnika, ki mora vr¬
hu tega plačati za »Slovensko Stra¬
žo« 100 K in naše dosedanje stroške
v znesku 50 K, svoje pa sam trpeti.
Da omogočimo poravnavo, smo se¬
stavili najmilejše pogoje.«

Dr. Skakač: »Teh pogojev moj
klijent ne more sprejeti, pač pa se je
pripravljen tako poravnati, da plača
gospod Žabar 20 K za zanemarjene
otroke in da trpi vsaka stranka svo¬
je stroške.«

Dr. Cukoladovič: »Odklonjeno,
ker je ta ponudba za mojega klijenta
naravnost poniževalna in razža-
ljiva!«

Sodnik: »Preidimo torej v raz¬
pravo. Prvi je vložil obtožbo gospod
Jernej Žabar in radi tega se bode
najprvo razpravljalo o ti obtožbi.
Ivan Dovč stopite naprej in nam
povejte, kako se pišete, kdaj ste ro¬
jeni in kje, kaj ste, kje prebivate, ka¬
ko je vašemu očetu in materi ime in
če ste bili že kdaj kaznovani.«

Ko se je vse to zapisalo, je pa
sodnik nadaljeval:

»Poslušajte sedaj vsebino proti
vam po gospodu Jerneju Žabarju
sprožene obtožbe, ki ima sledečo
vsebino:

50

Pripadam po svojem prepriča¬
nju k S. L. S., ki ima edina srce za
kranjskega kmeta in meščana in tu¬
di moč, da obema pomaga. Ker se je
imela dne 24. septembra 1912 vršiti
v Ljubljani zopetna volitev dveh de-
želnozborskili poslancev namesto
Ribnikarja in Reisnerja in ker je bilo
v najvitalnejšem interesu ljubljan¬
skega mesta, da ta-dva ne bodeta
več izvoljena', poverili so mi najvišji
gospodje v vodstvu S. L. S. velevaž-
no nalogo, da naj se podam mej
ljubljansko volilstvo in posebno tudi
mej prirasle okoličanske volilce, da
jim odprem oči glede preperelega in
gnjilega liberalizma in da jih sočasno
opozorim na nedosegljivo življensko
moč naše S. L. S. Ti svoji vzvišeni na¬
logi sem posvetil tudi vse svoje moči.

Dne 22. septembra 1912 sem pa
prišel v izvrševanju te svoje vzviše¬
ne naloge, oziroma poklica v Toma¬
čevo in se ustavil le-tam v gostilni,
ki je bila natlačeno polna. Ker sem
bil uverjeri, da je mej gosti tudi več
volilnih upravičencev, začel sem
jim.s poljudno in prisrčno besedo
razlagati dalekosežni pomen torkove
deželnozborske volitve in jim pola¬
gati na srce, da naj volijo prava
moža, ki sta edino Ivan Kregar in dr.
Lovro Pogačnik.

Dočim so me vsi drugi gosti
mirno in spoštljivo poslušali in mo-

51

4 *

jim prepričevalnim besedam še pri¬
trjevali, se je pa začel obdolženi
Ivan Dovč norčevati iz mojega, vse¬
ga spoštovanja vrednega civilnega
poklica s tem, da je začel nad menoj
vpiti »Mojster šivanka, mek — mek
— mek, suha trska itd.« ter da je še
druge pivce k temu hujskal.

Ko sem ga pa z najdostojnejšo
besedo opozoril rahlo, da njegovo
obnašanje proti meni ni pravilno, je
bil pa ogenj v strehi.

Obdolženi Ivan Dovč je kakor
besen začel na me kričati: »Mek —
mek — mek, suha šivanka, farški
podrepnik, farški petolizec, farški
slepar, farški koritar, kuga deželne¬
ga denarja itd.«

Dokaz temu je kot priča Simon
Sleparovič in moje pričevanje.

S tem se čutim silno žaljenega
na svoji časti, posebno radi tega, ker
so se na tako ostuden način napada¬
le moje najsvetejše svetinje, to je
moje neomajano politično prepriča¬
nje itd.

Obdolženi Ivan Dovč, ali se ču¬
tite krivega in kaj imate navesti v
svoj zagovor na to obtožbo?«

Ivan Dovč: »Prav nič se ne ču¬
tim krivega. Jaz nisem Žabarju prav
nič žalega rekel, pač pa on meni vse
to, kar sem povedal pri gospodu
doktorju —«

52

Sodnik: »O tem bodemo pozne¬
je razpravljali. Sedaj bodem pa zasli¬
šal pričo Simona Sleparoviča, ki bo¬
de prisegel na to, da bode govoril či¬
sto resnico in nič drugega kot res¬
nico.«

Ko je sodnik podučil pričo Sle¬
paroviča o svetosti prisege in o na¬
sledkih krive prisege, ga je zaprise¬
gel in potem pozval, da naj po resnici
pove, kaj je vse obdolženi rekel v
nedeljo dne 22. septembra nečastne¬
ga o zasebnem obtožitelju.

Simon Sleparovič: »Slavno so¬
dišče! Jaz nisem rodom iz Ljublja¬
ne in tudi ne iz Kranjske, temveč iz
slavne Like, domovine prvih hrvat-
skih junakov. V Ljubljani sem pa že
dolgo, a se vedem pošteno in tako,
da s sudom nimam nikdar opraviti.
Ni li res, prijatelj Žabar?«

Sodnik: »Opozarjam vas, pri¬

ča, da imate izpovedati samo o do¬
godkih dne 22. septembra in da mo¬
rate opuščati vse druge nepotrebne
opazke. Torej, kako je bilo dne 22.
septembra?«

Simon Sleparovič: »Slavno so¬
dišče! One 22. septembra bilo je pa
hudo. Čeprav sem v soboto pozno v
noč ali pa zgodaj v jutro šele šel
spat, me je prijatelj Žabar že po 9.
zjutraj nagnal iz postelje, češ, da se
bova peljala v ljubljansko okolico.
Ali ni res prijatelj Žabar —«

53

Sodnik: »Priča! Vnovič vas

opominjam, da govorite o stvari. Nas
prav nič ne zanima, kdaj se vas je
pognalo iz postelje, temveč edino to,
kaj se je godilo mej obtožiteljem in
obdolžencem v Tomačevem v go¬
stilni. To nam povejte!«

Simon Sleparovič: »A tako, sa¬
mo da znam, kaj vas zanima. V To¬
mačevo sva došla s prijateljem Ža¬
barjem, ko se je že delala noč. Če¬
prav sva ga cel dan pošteno pila,
vendar sva tudi v Tomačevem še
»visoko dvigala barjak zlate svobo¬
de« in takoj naročila Štefan vina.
Znate, slavno sodišče, mi ga znamo
piti in prenesti. Ko je pa prijatelj
Žabar po naročilu Štefana nekoliko
opozoril zbrane Posavce, da imava
v žepih polno cvenka, so pa šli ti Se¬
ljaki kar po koncu. Začeli so vpiti na
mojega prijatelja »mek — mek —
mek, mojster šivanka, suha trska.«
Aloj prijatelj Žabar, ki je veleučen
gospod iti izobražen kakor kak dok¬
tor, je na to lepo podučil Posavce,
da se ta-ko ne sme govoriti z mestno
gospodo. Namesto da bi bili Posavci
gospodu Žabarju hvaležni za ta po¬
duk, so pa začeli nanj kar tuliti in pa¬
dale so kot dež besede kakor: »Far-
ški podrepnik, farški slepar, farški
koritar, kuga deželnega denarja, far¬
ški petolizec, suha šivanka!« Te
psovke so pa v mogočnem zboru še

54

cel čas solili z refrenom »mek —
mek — mek!« Ali ni bilo tako prija¬
telj Žabar?«

Sodnik: »Povedali ste nam pri¬
ča, kakšne žalitve so bile dne 22.
septembra izgovorjene proti zaseb¬
nemu obtožitelju. Sedaj nam pa še
natančno povejte, katere je izgovo¬
ril današnji obdolženec?«

Simon Sleparovič: »Kakšen ob¬
dolženec? Ne razumem vas, slavno
sodišče.«

Sodnik: »Vprašam vas, če je

vse te besede izrekel tudi le-ta Ivan
Dovč, ki stoji tu pred vami?«

Simon Sleparovič potem, ko si
je dalj časa ogledoval obdolženega
Ivana Dovča: »Oprostite, slavno so¬
dišče, tega moža pa jaz prav nič ne
poznam in ga še nikdar nisem videl.«

Dr. Cukoladovič: »Opozarjam

vas, priča Sleparovič, da ste pred
pričami v naši pisarni natančno in
določno izpovedali, da je ravno ob¬
dolženi Dovč vse od vas danes po¬
vedane žaljivke zabrusil mojemu
klijentu v obraz. Pazite, da vas ne
naznanimo radi krive prisege —«

Sodnik: »Gospoda zastopnika

prosim, da opusti vse take grožnje
in opombe. Sodišče je sklenilo sedaj
zaslišati o vsebini obtožbe brez pri¬
sege za enkrat še zasebnega obtoži-
telja. Gospod Žabar, prosim, stopite
naprej!«

55

Nato je sodnik podučil gospoda
Žabarja o dolžnostih priče in ga po¬
tem, ko so se zapisala v zapisnik nje¬
gova generalia, pozval, da naj kot
priča pove sedaj popolnoma po res¬
nici, kar more navesti o predmetu
svoje obtožbe.

Gospod Žabar: »Oprostite, go¬
spod sodnik, jaz sem bil dne 22. sep¬
tembra od celodnevnega napornega
dela tako zmučen in zdelan, da se
prav nič ne morem spominjati, kako
so se vršili dogodki v Tomačevem.
Edino to vem, da sem bil prav grdo
napaden; vsled svoje silne razbur¬
jenosti in strahu za svoje življenje
pa ne vem, kaj in kdo mi je tedaj kaj
rekel. Pač pa je priča Sleparovič vse
natanjko slišal in tudi povedal pri
mojem zastopniku, ko sva šla tje na
informacijo.«

Sodnik: »Ce ne bode nobenih

nadaljnih dokaznih predlogov, se
bode dokazovanje sklenilo.«

Dr. Cukoladovič: »Slavno sodi¬
šče! Danes zaslišani priči Simonu
Sleparoviču je na zelo sumljiv način
opešal spomin. Radi tega si pridržim
zoper njega ovadbo na pristojnem
mestu. Za sedaj pa predlagam prelo¬
žitev današnje razprave v to svrho,
da se pokličejo in zaslišijo sledeče
nove priče: naš solicitator Johannes
Ekspenzarovič in naši dve stenogra-
finji Genovefa Ješprenček in Polifc-

56

ma Krišpinček. Te priče bodo z vso
odločnostjo potrdile, da je danes za¬
slišana priča Simon Sleparovič, ko je
bil z gospodom Žabarjem v naši pi¬
sarni, z vso določnostjo označil da¬
našnjega obdolženca kot ono osebo,
ki je zagrešil vse pod obtožbo po¬
stavljene razžalitve.«

Dr. Skakač: »Protivim se temu
predlogu in preložitvi, ker predlaga¬
ne priče niso bile dne 22. septem¬
bra v Tomačevem in torej iz iastne
opazbe ne morejo o dogodku prav
nič izpovedati.«

Sodnik: »Zavrnem predlog iz

razlogov, ki jih je navedel zagovor¬
nik in iz nadaljnega razloga, ker je
stvar dovoljno pojasnjena. Zaeno za¬
ključim razpravo s pristavkom, da
bodem proglasil razsodbo potem, ko
končamo drugo razpravo. Gospod
Žabar stopite sedaj vi naprej in po¬
slušajte obtožbo, ki jo je proti vam
vložil tv. Dovč. Ta obtožba se glasi:

Dne 22. septembra 1912 smo
imeli pogorelci iz Tomačevega važ¬
no posvetovanje v naši gostilni. Te¬
daj je prišel v gostilno obdolženi Jer¬
nej Žabar in brez vsakega povoda
začel takoj zbadati in psovati navzo¬
če mirne goste. Posebno se je pa še
spravil na me in me psoval in zasra¬
moval rekoč: »Sijeva, zarobljcnec,

kmetski zarukanec, živiš od same
sleparije, nisi nič vreden, avša itd.

57

Dokaz temu sta priči France
Semrajc in Matevž Bolha, oba po¬
sestnika v Tomačevem.

Vprašam vas, gospod Žabar, če
se čutite krivega in vas poživljam,
da se zagovarjate.«

Gospod Žabar: »Gospod svet¬

nik! Jaz se ne čutim krivega in za¬
vračam z vso odločnostjo podlo na¬
tolcevanje, da bi se mogel kot iz¬
obražen človek, ki občujem z ljub¬
ljanskimi kanoniki in drugimi visoki¬
mi gospodi, tako daleč spozabiti, da
bi rabil take prostaške besede. Pri¬
držim si radi tega grdega obrekova¬
nja vse postavno dopustne korake
proti obtožitelju. Sicer sem bil pa
dne 22. septembra, kakor sem že
poprej kot priča povedal, tako tru¬
den in razburjen, da se ne morem
spominjati, kaj se je vse godilo v
Tomačevem. Le toliko vem, da sem
bil tedaj prav tolovajsko napaden in
da je bilo moje življenje v nevar¬
nosti.«

Sodnik: »Preidemo k dokazo¬

vanju. Pokličite notri pričo Fran¬
ceta Semrajca.«

Ko je vstopila ta priča, jo je
sodnik zakonito podučil, zaprisegel
in potem pozval, da naj po resnici
pove, kaj je dne 22. septembra raz-
žaljivega rekel obdolženec obtožite¬
lju Dovču.

58

France Semrajc: »Letos smo

imeli v Tomačevem strašen požar,
ki nam je napravil največjo škodo,
ker je uničil skoro celo vas. Bilo bi
nam obupati, če bi nam ne prisko¬
čili tedaj na pomoč dobri ljudje iz
sosednih vasi ter ljubljansko mesto
in ljubljanski prebivalci. Za nas se je
pa pobiralo tudi po vseh kranjskih
cerkvah in nabralo prav lepe vsote,
ki so se vse stekale v roke našega
župnika pri Sv. Petru v Ljubljani.
Ker smo si mej tem sezidali nove
hiše in gospodarska poslopja ter po¬
trebovali denar, šli. smo parkrat pro¬
sit župnika, da bi nabrani denar raz¬
delil. Župnik nas je pa vedno odprav¬
ljal, da bo že to storil, kadar se bode
njemu zdelo primerno. Ker so nas zi¬
darski, tesarski in drugi mojstri trdo
prijemali za denar in ker se naš
župnik ni zmenil, da bi razdelil mej
nas nabrane denarne darove, dogo¬
vorili smo se pogorelci, da se snide¬
mo dne 22. septembra v naši gostilni
in da se pogovorimo o tem, kaj nam
je ukreniti, da bi našega župnika do¬
vedli do tega, da se vzdigne raz na¬
brani denar, na katerem sedi že čez
pol leta in ga razdeli mej potrebne
ljudi. Ko smo se torej o tem razgo-
varjali in marsikatero odkrito bese¬
do izpregovorili o naši duhovščini, je
pa prišel v gostilno današnji zasebni
obtožitelj, ki je bil videti precej oka-

59

jen. Poklical je na mizo Štefan vina
in nam začel takoj prav grdo zabav¬
ljati. Ker srno si kot mirni zboroval¬
ci to prepovedali, je pa še bolj zra¬
sel-in nas začel prav nelepo zmer¬
jati. Ko ga je pa Ivan Dovč opozoril,
da naj nas pusti na miru, ga je pa
začel obdolženec obkladati z bese¬
dami kakor »zarobljenec, kmetski
zarukanec, nisi nič vreden, živiš od
same sleparije, avša, sijeva itd.« To
je razjezilo nekatere naše zboroval¬
ce, da so temu-le gospodu v brk po¬
vedali to, kar je iskal in tudi zaslu¬
žil.

Sodnik: »Obdolženec, ali imate
kaj pripomniti na to izpovedbo?«

Gospod Žabar: »Da, gospod

svetnik. Ta mož se moti, če pripo¬
veduje, da sem se jaz tako neolikano
obnašal. On me gotovo zamenjuje s
kakim drugim neotesancem, ker jaz
kot olikan človek nisem niti zmožen,
da bi se tako obnašal, kakor to trdi
priča.«

Sodnik: »Priča, vi ste slišali, kaj
pravi obdolženec o vaši izpovedi. Ali
vztrajate pri ti svoji izpovedi in ali
vzdržujete posebno svoje navedbe,
da je obdolženec * res proti zasebne¬
mu obtožitelju izgovoril vse one ža¬
ljivke, katere ste poprej navajali,«

France Semraje: »Kar sem vam
poprej povedal, je gola in čista res¬
nica, vsaj sem govoril pod prisego.«

60

Ur. Čukoladovič: »Povejte mi

priča, kdo pa je vse nad gospodom
Žabarjem kričal, da je farski petoli-
zec, podrepnik, slepar, koritar itd. in
ga zasramoval z besedami mek —
mek — mek?«

Sodnik: »Tega vprašanja ne do¬
pustim, ker nima s to kazensko zade¬
vo nobenega stika. Zaslišal bodem
sedaj drugo- pričo Matevža Bolho,
katerega naj se pokliče v dvorano.«

Na to je sodnik podučil, zapri¬
segel in izprašal to pričo o vsebini
obtožbe, katero je priča skoro dobe¬
sedno tako potrdila, kakor France
Semrajc. Sodnik je na to vprašal
stranki, če imata predlagati še
kakšne dokaze, ker bode sicer raz¬
pravo sklenil, ker se mu zdi stvar
vsestransko zadostno pojasnjena.

Ur. Čukoladovič: »Slavno sodi¬
šče! Predlagam, da naj se zasliši v
ti stvari kot pričo še Simona Slepa-
roviča, ki je bil pri celem dogodku
kot popolnoma neprizadeta oseba
navzoč in ki bode izključil, da bi bil
moj klijent kaj žalega rekel Ivanu
Dovču. Zaslišanje te priče je tembolj
potrebno, ker ste danes zaslišani
priči Semrajc in Bolha kolikor toliko
osumljena, da sta se vdeležila dogo¬
vorjenega napada na čast mojega
klijenta, dočim je pa nasprotno o Si¬
monu Sleparoviču, kr napravlja
vstisk popolnoma verodostojnega

61

človeka, že dognano, da se ni prav
nič vmešaval v vse te dogodke,
temveč jih kot nepristranski opazo¬
valec le cel čas z največjo pazlji¬
vostjo zasledoval.«

Dr. Skakač: »Z vso ogorče¬

nostjo zavračam popolnoma neosno-
vani napad na dva poštena kmetska
posestnika, ki sta nam pod prisego
povedala, kar sta dne 22. septembra
slišala in videla. Ker nimamo prav
nobenega povoda dvomiti nad nji¬
hovo verodostojnostjo, je popolno¬
ma nepotrebno zaslišanje Simona
Sleparoviča, kateremu je,, da govo¬
rim z besedami svojega častitega to¬
variša g. dr. Čukoladoviča, danes
vendar na tako zelo sumljiv način
opešal spomin, da si je moral moj g.
tovariš pridržati proti njemu ovad¬
bo. Predlagam torej, da naj se ta
predlog zavrne.«

Sodnik: »Predlog na zaslišanje
Simona Sleparoviča se zavrne, ker
je stvar dovoljno pojasnjena. Zaklju¬
čim s tem tudi to razpravo in pro¬
sim oba gospoda zastopnika za nju¬
na končna predloga. Prvi ima bese¬
do zastopnik g. Jerneja Žabarja.«

Dr. Cukoladovič: »Slavno sodi¬
šče! Predlagam, da naj se Ivana
Dovča spozna krivim v smislu ob¬
tožbe gospoda Žabarja. Njegova
krivda je jasna. Priča Simon Slepa-
rovič nam je odločno potrdil, da so

62

se dne 22. septembra 1912 resnično
izgovorile vse one žaljivke, katere
navajamo mi v svoji obtožbi. Da jih
je pa zagrešil edino Ivan Dovč, pa
ne more biti nobenega dvoma, če se
uvažuje, da sta pri drugi razpravi
zaslišani priči France Semrajc in
Matevž Bolha navedla, da je imel
ravno Dovč prepir z gospodom Ža¬
barjem. Ker je krivda dokazana,
mora pa slediti tudi postavna kazen.
Kot obtežilno je smatrati, da so se
ponovno izrekle zelo nagnjusne ža¬
ljivke in da so bile te žaljivke spro¬
žene proti najuglednejši osebi, ki
vživa v Ljubljani vseobče spoštova¬
nje in da se je tako ugledno osebo
žalilo v njenih najsvetejših čutilih, to
je v njenem svetem političnem pre¬
pričanju. Ker so bile žalitve posebno
težke in občutne, zahtevam in pred¬
lagani najostrejšo zaporno kazen.«

Dr. Skakač: »Na podlagi doka¬
zovanja ugotavljam, da ni niti naj-
manje dokazano, da bi bil Ivan
Dovč kaj žalega rekel Jerneju Ža¬
barju, vsled česar predlagani, da naj
se Dovča oprosti. Nasprotno je pa
po pričah Francetu Semrajcu in
Matevžu Bolhi . jasno dognano,
da je Jernej Žabar resnično na¬
padel Ivana Dovča z vsemi onimi ža¬
litvami, katere smo že v svoji pis¬
meni obtožbi navajali. Predlagam
vsled tega, da naj se radi vseh teh

63

žalitev spozna krivim Jerneja Ža¬
barja in ga postavno kaznuje, pri od¬
meri kazni pa uvažuje, da ni dal moj
klijent obdolžencu nobenega povoda
za njegov napad.«

Dr. Cukoladovič: »Slavno so¬
dišče! Z vso odločnostjo zavračam
kot neresnično trditev zastopnika
Ivana Dovča, da je dokazana krivda
mojega klijenta. Kdo je pa to doka¬
zal? Ali morda priči France Semrajc
in Matevž Bolha? To sta dva neiz¬
obražena kmeta in sploh ne smeta
priti v poštev proti tako ugledni ose¬
bi, kakor je moj klijent g. Žabar. Za
podlago razsodbi se sme vzeti edino
popolnoma verodostojni zagovor
mojega klijenta, ki je visoko izobra¬
žen in ki se ziblje le v najvišjih kro¬
gih. Opozarjam, da nam je gospod
Žabar danes povedal, da občuje
redno z našimi visokočastitimi ka¬
noniki. In tak človek, ki ima tako vi-
sokočastite stike, naj bi imel drzno
čelo in se pred sodiščem iagal. To
bi bilo naravnost absurdno. Kakor
hitro je pa izključeno, da bi mogel g.
Žabar govoriti pred sodiščem neres¬
nico, potem pa moramo vzeti njegov
zagovor za sveto resnico. Ker je pa
g. Žabar v svojem zagovoru nave¬
del, da predmetnih žalitev ni izpre-
govoril, je pa njegova nedolžnost
jasna, vsled česar se ga mora opro¬
stiti. Predlagam torej njegovo opro-

64

stitev, proti pričama Francetu Sem-
rajcu in Matevžfl Bolhi si pa pridr¬
žujem pravico do nekih, za oba zelo
neprijetnih korakov.«

Ko je dr. Cukoladovič skončal
svoj sijajni zagovor, kateri je njego¬
vega nasprotnega zastopnika dr.
Skakača tako potrl, da si niti odgo¬
varjati ni upal, je pa vstal sodnik in
proglasil obe razsodbi.

V kazenski zadevi gospoda Ža¬
barja proti Ivanu Dovču je sodnik
poslednjega oprostil, češ, da ni mo¬
gel najti nobene podlage za njegovo
krivdo, ker je priča Simon Sleparo-
vič pač potrdil, da so bile dne 22.
septembra v gostilni v Tomačevem
resnično izgovorjene vse inkrimini¬
rane besede, ni pa mogel potrditi, da
jih je izgovoril obdolženec, glede
katerega je še celo navedel, da ga
sploh še ni nikdar videl in da ga ne
pozna. Zasebni obtožitelj kot priča
zaslišan se pa sploh ni spominjal, kaj
se je dne 22. septembra godilo in
govorilo v Tomačevem.

Sodnik je na to prešel takoj k
razsodbi v zadevi Ivana Dovča pro¬
ti gospodu Žabarju ter spoznal po¬
slednjega krivim v smislu obtožbe
in ga obsodil na globo 50 K, za slu¬
čaj neiztirljivosti v petdnevni zapor.
To svojo razsodbo je oppl sodnik
na pričevanje Franceta Semrajca in
Matevža Bolhe, ki sta pod prisego

65

5

točno potrdila obtožbo. Kot olajšilno
je smatral sodnik, da je bil gospod
Žabar vsled zavžite pijače zelo raz¬
burjen in da je upati, da sc bode po¬
boljšal. Ker ni našel nobene obtežil-
ne okolnosti, smatral je izrečeno ka¬
zen za primerno krivdi gospoda
Žabarja.

Dr. Čukoladovič: »Priglašam

zoper obe razsodbi vzklic in prosim,
da se nam vročita pismena odpravka
vzklicanili razsodb.«

Na to se je počasi izpraznila
sodna dvorana štev. 28; naš zmmec
gospod Žabar je odhajal iz dvorane
zelo potrt v družbi svojega zastop¬
nika dr. Cukoladoviča, ki ga je tola¬
žil s svečanimi zatrdili, da ste obe
razsodbi krivični, vsled česar ju bo¬
de deželno sodišče moralo razvelja¬
viti in dati popolno zadoščenje go¬
spodu Žabarju. S to tolažbo je odšel
potem gospod Žabar, ne da bi pogle¬
dal svojega prijatelja Sieparovdča,
domov h kosilu, ki mu pa danes kar
nič ni hotelo tekniti.

QB

66

Gospod Žabar v tiskovnem
odseku.

Popolnoma nepričakovani do¬
godki na Balkanu so kakor strela iz
jasnega neba presenetili vso evrop¬
sko diplomacijo. Zgodilo se je čez
noč nekaj, o čemur se ni niti sanjalo
prebrisanim diplomatičnim zastop¬
nikom raznih velevlasti v Belgradu,
Sofiji, Carigradu, Atenah in v Ce-
tinji. Ako so ti nepričakovani dogod¬
ki na Balkanu presenetili visoko di¬
plomacijo, ki mora že po svojem po¬
klicu natančno^vedeti, kaj se godi
okrog nje in ki mora z matematično
gotovostjo slutiti, kaj se bode odigra¬
valo v bodočnosti, potem se ni čudi¬
ti, da so iz Balkana prihajajoče žične
vesti do cela zmešale glavo in nnsii
raznim urednikom nekega sloven¬
skega lista. Vsi presenečeni in tudi
preplašeni so se izpraševali, kako
stališče naj zavzame njihov list na¬
sproti tem dogodkom, ali naj upošte¬
vajoč ozire navzgor stopi list na
stran otomanskih krvolokov ali pa

67

5 *

naj se uvažujoč čustvovanje sloven¬
skega naroda in vsega kulturnega
sveta zavzame za zatirano krščan¬
sko rajo na balkanskem poluotoku.
Uredništvo se je razdelilo v dve
struji,od katerih je prva z vso vnemo
zagovarjala simpatije do turške dr¬
žave, dočim je pa druga na podlagi
citatov iz naših narodnih pesni za¬
htevala, da mora list nastopiti za
zvezo balkanskih držav in proti tur¬
škemu nasilstvu. Ker se obe nasprot¬
ni si struji niste mogli zediniti, pre-
ostajalo ni drugega, da se je moralo
uredništvo obrniti na svoj vrhovni
tiskovni odsek, ki je imel v kočljivih
in zamotanih vprašanjih končnove-
ljavno odločati stališče, katero ima
list zavzeti. Ker je bila zadeva zelo
nujna, ker so brzojavi vsaki hip do-
našali nove nepričakovane vesti iz
Balkana, sklicati se je moral tiskov¬
ni odsek takoj in to se je tudi zgo¬
dilo.

Resnih obrazov so se zbirali
resni možje in člani vrhovnega ti¬
skovnega odseka na resno posveto¬
vanje v uredniški sobi našega lista.
Predsedniško mesto je zasedel po
svoji svetosti znani kanonik Zvito-
kljun, njemu na desno je prisedel ka¬
nonik Debeloglav, zraven poslednje¬
ga kaplan Nadut, ki je sicer vlekel
precej mastne dohodke kaplanskega
mesta pri neki ljubljanski župniji, bil

68

pa leto in dan pri nekem katoliškem
podjetju tako zaposlen, da ga v nje¬
govi župniji ni nihče poznal in na le¬
vo predsednika končno kot zastop¬
nik v S. L. S. zbranega obrtništva
naš stari znanec gospod Žabar.

Kanonik Zvitokljun je pred
vsem upravičil odsotnost predsedni¬
ka vrhovnega tiskovnega odseka,
češ da je bil v ti stvari, katero se bo¬
de danes obravnavalo, že pri njem
v avdijenci in da mu je predsednik že
dal vse potrebne ukaze, imenoval
potem zapisnikarjem nalašč v sejo
poklicanega glavnega urednika ter
potem zbranim članom tiskovnega
odseka poljudno in nepristransko po¬
jasnil predmet njihovega posveto¬
vanja.

»Znano vam je,« pričel je kano¬
nik Zvitokljun, »da so se razmere na
balkanskem poludtoku v zadnjem
času tako poostrile, da se je bati, da
izbruhne vsaki hip krvava vojska.
Na eni strani stoji starodavna tur¬
ška država, ki za nobeno ceno noče
izvesti .onih reform, katerih izvedbo
je svečano obljubila na berolinskem
kongresu. Na drugi strani so se pa
zvezale štiri balkanske države,
Bolgarija, Srbija, Grška in Črno¬
gorska, ki hočejo turškega sultana
prisiliti z lepa ali z grda, da v evrop¬
ski Turčiji izvede te reforme. Seveda
domnevam, da se združene balkan-

69

ske države sedaj ne bodo več zado¬
voljile s tem, da bi Turčija v svojih
evropskih pokrajinah sama te refor¬
me izpeljala, temveč da bodo za teni
strcraile, da bi imele pri uresničenju
teh reform tudi one .odločilno bese¬
do in da bi pri tem še kaj sveta pri¬
dobile. Iz zgodovine zadnjih let vam
je pa znano, da živi naša diplomacija
v najožjih prijateljskih odnošajih s
turško državo in da je naša država
vedno in dosledno zastopala stali¬
šče, da mora otomansko cesarstvo
ostati nedotaknjeno. Tudi vam ni ne¬
znano, da so bile za časa aneksije
mej našo diplomacijo in mej ono ne¬
ke, danes Turčiji protivne balkanske
države prav napete razmere in da se
je bilo tedaj skoro bati vojske. Tedai
je naša diplomacija nastopala z vso
odločnostjo proti ti državi in se ka¬
zala odločno prijateljico turške dr¬
žave. Od podučene strani se trdi, da
se razmere v naši diplomaciji od te¬
daj niso bistveno izpremenile, vsled
česar bi oziri na vzgoraj narekovali
našemu listu, da naj se kakor n. pr.
dunajski list »Neue Treie Presse« in
vsi nemški krščanskosocialni časni¬
ki zavzame za turške interese in da
naj pobija stremljenje balkanskih
držav. Na drugi strani se pa ne sme
prezreti, da stoji ves kulturni svet
odločno na strani danes združenih
balkanskih narodov in da z vročimi

70

simpatijami zasleduje njihova nese¬
bična in plemenita stremljenja za
osvoboditev krščanske raje iz tur¬
škega krvoločnega nasilstva. Tudi
naš slovenski narod je skoro brez
izjeme s svojimi simpatijami na stra¬
ni združenih balkanskih narodov in
želi iz dna srca, da bi imela njihova
prizadevanja popoln vspeh in da bi
se turškemu nasilstvu napravilo en¬
krat za vselej konec. Tudi sosedni
naši Hrvati so skoro vsi na strani
združenih balkanskih narodov in
proti turškemu nasilju in s temi smo
v zadnjem času politično ozko zve¬
zani. Oziri navzdol bi nas torej silili,
da naj se pisava našega lista obrača
proti Turkom in da naj se ogreva za
-težnje balkanskih narodov. Predno
pa vam povem, kaj mi je ukazal naš
predsednik, hočem slišati o spornem
vprašanju prav odkrito in brezob¬
zirno vaše mnenje in vas vsled tega
poživljam, da se odkrito izjavite. Še
enkrat vas pa poživljam, da govorite
o stvari popolnoma odkrito in brez
ozira na levo in desno, ker je stvar
tako važna, da se mora vsestransko'
prerešetati.«

»Tja, tja,« začel je prvi govoriti
kanonik Debeloglav, »stvar je res
tako kočljiva, da jo je treba vse¬
stransko premisliti, predno bode
padla odločba. Tja, če se bomo odlo¬
čili za Turke, zamerili se bomo na-

71

šernu dobremu in vernemu ljudstvu,
katero pri volitvah krvavo rabimo
in zamera bode tudi pri naših najno¬
vejših zaveznikih, s katerimi smo
pri opatijskem sestanku sklenili zve¬
zo na življenje in smrt proti poprejš-
ni štirinajstdnevni odpovedi. Tja, če
potegnemo torej s Turki, bo na to
stran strašna zamera. Tja, če se pa
postavimo za balkanske narode in
nastopimo zoper Turke, bo pa zgoraj
strašna zamera, ki nam utegne pri¬
nesti strašne posledice v obliki od¬
klonjenih podpor za naša prepotreb¬
na deželna in druga strankarska
podjetja. Tja, naj se obrnemo torej
tako ah tako, zamera je gotova. Tja,
tja, zato bi pa jaz mislil in tudi tako
predlagal, da je najboljše, da o bal¬
kanskem gibanju in morebitni bal¬
kanski vojski v našem listu prav nič
ne pišemo, ker se nam potem ne bo¬
de treba na nobeno stran nagniti,
vsled česar tudi ne bode mogla na¬
stati nobena zamera, ne zgoraj, ne
drugod. Da pa naši »bravci« mej
tem ne bodo brez zanimivega berila,
■naj se pa v listu otvori posebna več¬
ja kolona za misijonska poročila. Po
mojem mnenju je moj predlog naj¬
srečnejši in zato ga toplo podpiram
in priporočam.«

Kanonik Debeloglav je končal
svoj globokopremišijen in s pravim
diplomatičnim duhom prepojeni go-

72

vor, na kar je hitro poprijel za bese¬
do kaplan Nadut, ki je mej govorom
kanonika Debeloglava že v največji
nepotrpežljivosti mencal kar s celim
telesom.

»Pripoznam v polni meri veliko
važnost na bogatih skušnjah slone¬
čega nasveta prečastitega gospoda
kanonika, vender ne morem pritrditi
njegovemu nasvetu kot katoliški du¬
hovnik, ki zastopa do zadnje kaplji¬
ce svoje srčne krvi načelo, da mora
vsak katoličan v vseh slučajih posto¬
pati tako, kakor ga uči nezmotljiva
sv. cerkev. Po naukih naše sv. cerk¬
ve mora vsak katoličan vedno in po¬
vsod, v besedi in dejanjih kazati
svoje katoliško prepričanje. Kar ve¬
lja za posameznika, velja pa tudi za
tiskano besedo. Že zgolj iz tega raz¬
loga ne smemo nasproti balkanskim
dogodkom igrati vloge tiča noja.
Nasprotno se moramo odločno po¬
staviti na eno ali drugo stran, ter-
tium non datur! Pri tem nas pa mora
voditi zopet iti edino le misel na na¬
šo sv. cerkev, ker smemo stopiti le
na stran onega, ki je naši sv. cerkvi
bližji. Če pa vzamemo sedaj v pre¬
tres obe nasprotni si stranki, vidimo
na eni strani Turke, ki so mohame¬
danske vere, torej neverniki, in ua
drugi strani Bolgare, Srbe, Črnogor¬
ce in Grke, ki so šizmatiki, torej kri¬
voverci. 'Turki se nahajajo brez svo-

73

je krivde v zmotali mohamedanske
vere in niso bili nikdar deležni nau¬
kov naše edino zveličevalne. Na¬
sprotno so pa predniki ali vsaj uče¬
niki Bolgarov in drugih pripadali en¬
krat k naši sv. cerkvi in so le od
nje odpadli. Proti temeljnim nače¬
lom naše sv. cerkve bi pa bilo, če bi
se mi postavili na stran odpadnikov
in če bi pri tem zavrgli nevernike, ki
se brez svoje krivde nahajajo v zmo¬
tah mohamedanske vere. Zastopam
vsled tega odločno stališče, da mora
naš list kot list, čegar vsebina mora
biti vseskozi katoliška, stopiti na
stran izlama in z vso odločnostjo po¬
bijati težnje šizrnatikov. Jaz grem
dalje nego naš odlični Bauchinger, ki
je v visokih delegacijah samo izjavil,
da ga vsa kolobocija na Balkanu
prav nič ne briga, ker vidi na eni
strani le izlam, na drugi pa šizmo.
Jaz trdim in ostajam pri tem, da mo¬
ramo v tem vprašanju kot katoliki
stopiti na stran izlama in z vso
odločnostjo pobijati šizmatike. Pri
tem me pa prav nič ne motijo grda
turška nasilstva in poboji, ker nisem
prav nič sentimentalen in ker pri tem
upoštevam, da se v teh pobojih po¬
bija in s sveta spravlja le šizmatike,
krivoverce in da se s temile poboji
dejansko zmanjšuje število krivover¬
cev. Tudi me prav nič od mojega na¬
čelnega stališča ne odganja misel na

74

slovansko krvno sorodstvo, ker
smatram z našim Mahničem narod¬
nost za greh! Odločno torej nasve¬
tujem, da naj naš list takoj pokaže
barvo in da naj z vsemi silami delu¬
je za turško stvar, pobija pa enako
odločno težnje balkanskih krivo¬
vercev.«

Kanonik Zvitokljun je pohvalil
kaplana in njegovo sveto vnemo ter
pozval se našega starega znanca go¬
spoda Žabarja, da naj kot priprost
obrtnik odkrito izrazi svoje mnenje.

»Po tako učenih govorih,« začel
je gospod Žabar, »kakoršne sta ime¬
la moja preč. gospoda predgovor¬
nika, je priprostemu obrtniku sploh
težko govoriti. Še težje je pa z ozi¬
rom na zamotani predmet, ki zahte¬
va visoko politično izobrazbo. Kot
večletni agitator S. L. S. sem si se¬
veda pridobil potrebno politično iz¬
obrazbo in radi tega bodem tudi v ti
stvari povedal svoje mnenje. Ker
sem se pa politično izšolal v Ljub¬
ljani in pri ljubljanskih političnih ho-
matijab, bodem sporno vprašanje
rešil tudi raz stališče naših ljubljan¬
skih političnih razmer. Ko je S. L. S.
začela svoj neizprosni boj zoper ljub¬
ljansko liberalno trdnjavo, mej bra¬
nitelji te liberalne trdnjave nisem
opazil nobenega Bolgara, nobenega
Srba, nobenega Grka in nobenega
Črnogorca. Pač pa se je pri naska-

75

kovanju te trdnjave videlo v taboru
gnjilega liberalizma vse polno raznih
Turkov ( Josipa Turka, Pavla Tur¬
ka in druge) in liberalci so bivšemu
občinskemu svetniku Josipu Turku
še celo podelili dostojanstvo deželne¬
ga poslanca. S tem so se pa liberalci
postavili odločno na stran Turkov.
Kakor hitro pa stoje liberalci na
strani Turkov, potem je pa za našo
slavno S. L. S. sporno vprašanje re¬
šeno in s tem tudi odločeno, na ka¬
tero stran sme in mora pisati naš list.
Kjer sojiberalci, tam ni mesta za S.
L. S. Če so liberalci na strani Tur¬
kov, kakor sem dokazal, mora se po¬
staviti S. L. S. in ž njo vse njeno, ča¬
sopisje na drugo stran!«

Predsedujoči kanonik Zvito-
kljun se_ je prav prisrčno zahvalil go¬
spodu Žabarju za njegov razboriti
govor, s katerim je zadel naravnost
v črno.

»Predno dam sporno vprašanje
na glasovanje,« nadaljeval je kano¬
nik Zvitokljun, »moram še opozoriti
prečastite člane tiskovnega odseka,
da ukaz našega vrhovnega generala
kot odsotnega predsednika našega
odseka popolnoma soglaša s predlo¬
gom gospoda Žabarja. Naš vrhovni
general mi je le na kratko namignil,
da v največjih krogih s tem vpraša¬
njem ne vlada popolna edinost in da
je tam močna struja, ki gibanja na

76

Balkanu ne presoja raz ozkosrčno
stališče dunajskih časnikarskih šmo-
kov. Zadobil je prepričanje, da bi po¬
litika proste roke v tem vprašanju ne
mogla naši stranki škoditi navzgor.
Vsled tega se je iz ozirov na navzgor
odločil tako, kakor je predlagal nuš
gospod Žabar. S tem zaključujem de¬
bato in prestopim h glasovanju.«

Na to se je vršilo glasovanje, ki
je znova pokazalo življenjsko čilo
naše S. L. S. in občudovanja vredno
edinost, ki vlada všepovsodi v tabo¬
ru S. L. S. Po pojasnilih kanonika
Zvitokljuna so namreč vsi člani ti¬
skovnega odseka glasovali navduše¬
no za predlog gospoda Žabarja, na
kar so se razšli.

Posebno ponosen je pa odkora¬
kal naš gospod Žabar, ker je nosil v
svojem srcu ponosno zavest, da je on
tisti, ki je s svojim prebrisanim razu¬
mom razsekal gordiški vozelj m naj¬
težje vprašanje srečno razrešil. Ko
je stopil na cesto, zadel se je ob svo¬
jega prijatelja Simona Sleparoviča,
katerega od zadnjih nesrečnih ka¬
zenskih pravd ni več pogledal. V tem
svečanem trenutku, ko je pa on go¬
spod Žabar s svojo bistroumnostjo
tako rekoč prevzel v S. L. S. vodilno
in odločujočo vlogo, pozabil je pa na
svojo*mržnjo proti Sleparoviču, ga
prijazno ogovoril in povabil na liter
dobre kapljice, ker je bil mnenja, da

77

se morajo veliki momenti tudi do¬
stojno proslaviti. Vedno žejni Slepa-
rovič seveda ni zavrgel ponujene
mu prijateljske roke in tako se je
zgodilo, da sta krenila naša znanca
v gostilno, v kateri sta temeljito
praznovala današnji veleodločilni
nastop gospoda Žabarja.

OB

□o

78

Rdeči polumesec in vojni
poročevalci.

Zopet se je moral sestati tiskov¬
ni odsek nekega znanega dnevnika,
ki se kaj rad pobaha, da je najboljše
informiran list. Da se je moral skli¬
cati tiskovni odsek, sta bila dva va¬
žna vzroka; pred vsem je bilo treba
razrešiti vprašanje, ali naj se list za¬
vzema za nabiranje prispevkov za
balkanski »Rdeči križ«, ali pa za oto¬
manski »Rdeči polumesec« in ali naj
list pošlje na bojno polje svoje po¬
sebne poročevalce, ali ne.

Razun zadržanega predsednika
tiskovnega odseka so se vsi ostali
člani zbrali ob določeni uri polno¬
številno v uredniški sobi našega li¬
sta. Veselih obrazov pa mej njimi ni
bilo videti; nasprotno so se vsi člani
držali prav črnerno in grdo, posebno
pa podpredsednik stolni kanonik Zvi-
tokljun.

Ko so se po svojih dostojanstvih
posedli okrog mize, je p"a predsedu¬
joči stolni kanonik Zvitokljun takoj

79

otvoril sejo s primernim nagovo¬
rom sledeče vsebine:

»Lepe mofam požirati v zadnjem
času. To se imam vse Vam zahvaliti,
ki bi radi igrali imenitne vloge, ne da
bi Vam bilo treba kaj delati in misli¬
ti. Danes me je naš dieni predsednik
radi Vas ozmerjal kakor psa. Take
sem moral slišati, da me še sedaj uše¬
sa bole. Kar naravnost v brk mi je
povedal, da imamo vsi skupaj v gla¬
vi namesto možgan čisto navadno
kašo. Ce bi v glavi ne imeli kaše na¬
mesto možgan, je dejal naš predsed¬
nik, potem bi se ne moglo zgoditi, da
bi nas ti vražji liberalci prehiteli z
ustanovitvijo pomožnega odbora za
»Rdeči križ združenih balkanskih
držav«! On naj seyeda za vse nas
misli in dela, čeprav ima že drugega
dela in skrbi več kot zadosti. On naj
se briga za vsako malenkost, med
tem bomo pa mi blagovolili počivati
na mehkih blazinah in pasli lenobo.
S takimi in podobnimi ljubeznivo¬
stmi me je naš dični predsednik pital
več kot eno uro in mi potem strogo
ukazal, da moram takoj sklicati ti¬
skovni odsek, ki mora še danes glede
pomoči balkanskim ranjencem grdo
zavoženi naš voz spraviti iz blata.
Torej gospodje, ki toliko veste in
znate, napnite svojo kašo, sem hotel
reči možgane in povejte, kaj naj sto¬
rimo v konkretnem vprašanju, ali naj

80

capljamo za temi preklicanimi libe¬
ralci in jim ponižno pošiljamo svoje
prispevke za balkanski »Rdeči križ«,
ali naj osnujemo svoj samostojni od¬
bor za balkanski »Rdeči križ«, ali naj
sestavimo odbor za »Rdeči polume-
sec«, ali kaj naj storimo? Besedo
imaš prvo Ti, Debeloglav!«

Stolni kanonik Debeloglav si je
predvsem s svojim rdečim robcem
obrisal potno čelo, nato očedil svoj
nos in potem začel tako - le odgo¬
varjati jeznemu tovarišu Zvito-
kljunu:

»Tja, tja, danes pa človek res ne
more več mirno živeti. Ce bi vedel,
da imajo ljubljanski kanoniki opraviti
s takimi sitnostmi, ne bi se nikdar
potegoval za dragi ljubljanski kano-
nikat in bi raje še danes pasel mirno
svoje ovčice v svoji dolenjski žup¬
niji. Tja, sedaj je pa taka, da sem se
presneto vrezal, ko sem mislil na
svoja stara leta imeti kot kanonik
lepo in brezdelno žtvljene. Tja, še
misliti bom moral na svoja stara leta.
Tja, ker je že tako, pa naj povem,
kar mislim. Moj svet je ta, da last¬
nega odbora za balkanski »Rdeči
križ« pod nobenim pogojem ne sme¬
mo osnovati. Tja, kdo naših ljudi bo¬
de pa za ta odbor kaj prispeval? Ali
mislite, da mi stolni kanoniki ljub¬
ljanski? Se pa presneto motite. Tja,
mi smo navajeni samo denar sprav-

81

6

Ijati, ne pa izdajati. O drugih naših
ljudeh pa še ne govorim — saj veste,
da je njihov bog — bog Pobasaj! Ce
ste pa že za to, da moramo kaj sto¬
riti za balkanske ranjence, tja, potem
imam pa jaz svojo izvirno in dobro
misel. Duša je več vredna kot telo;
duša je neumrjoča, telo se pa ob
smrti povrne zopet k materi zemlji.
Če so se ti, z vragom sporazumljeni
liberalci, zavzeli za grešna telesa —
kaj drugega od njih tudi ni bilo pri¬
čakovati — potem se pa mi postavi¬
mo na bolj vzvišeno stališče in se
zavzemimo za uboge duše v balkan¬
ski vojski padlih vojakov. Te uboge
duše so veliko bolj potrebne pomoči,
kot pa ranjena telesa, vsaj so skoro
izključno le krivoverske duše in duše
nevernikov. Rešujmo te duše na ta
način, da bomo brali za nje svete
maše in to bode bolj in več izdalo,
kot pa vsa pomoč ranjecem, ki bodo
tja, če je tako božja volja, ozdravili
tudi brez našega denarja. Ker pa smo
mi duhovniki, kakor je splošno zna¬
no, danes že tako največji reveži,
seveda teh sv. maš ne moremo za¬
stonj brati, tja, temveč moramo do¬
biti vsako mašo tudi plačano. Za
vsako sv. mašo se pa mora, kakor so
naši duhovni sobratje že skoro
splošno vpeljali, plačati po deset
kron, kar je gotovo jako malo z ozi¬
rom na neizmerne koristi, ki jih ima

82

vsakdo od sv. maše. Ustanovi naj se
torej od naše strani, tja, tja, kako bi
rekel, vseslovenski veliki odbor za
nabiranje prispevkov za sv. maše, ki
se bodo brale največ v Ljubljani za
uboge duše v balkanski vojski padlih
vojakov. bo je moj nasvet in mislim,
da kaj boljšega ne bodemo mogli
ukreniti, tja, tja, pravim.«

Po tem dolgem, utrudljivem go¬
voru si je stolni kanonik zopet z rde¬
čim robcem očedil svoj nos in potem
obrisal svoje potno čelo. Za njim je
pa takoj poprijel za besedo kaplan
Nadut, ki je govoril nekako tako-le:

»Z odkritim veseljem pozdrav¬
ljam globoko premišljeni nasvet pre¬
častitega kanonika in ga v polni meri
odobravam. Le en pomislek načelne¬
ga stališča imam. Obrazložil sem
vam že pri zadnji seji, da se raz svo¬
je, vam že znano načelno stališče
zavzemam odločno za Otomane in v
posledici tega moram biti tudi zoper
Rdeči križ balkanskih združenih dr¬
žav in za rdeči polumesec. Radi tega
bi jaz nasvetoval, da osnujmo pod
imenom »Rdeči polumesec« svoj po¬
sebni odbor, v katerega se pa ne sme
sprejeti nobenega grešnega liberalca,
in ta posebni odbor naj potem pri
vseh ljudeh — iz milosti dovolim, da
mu ni treba izvzeti liberalcev, še
prav pošteno naj jih odira — nabira
prispevke, katerih pa seveda ni treba

6 *

83

nikjer izkazovati, ker bode izvoljeni
odbor užival naše popolno in neoma-
jano zaupanje in iz teh prispevkov
naj se pa potem plačuje one sv. maše,
ki se bodo služile za padle vojake.
Torej moj nasvet je ta, da prosim
prečastitega gosp. stolnega kanoni¬
ka, da naj svoj predlog v toliko iz-
premeni, vkolikor sem se drznil po¬
prej nasvetovati. V ostalem se pa se¬
veda pridružujem v polnem obsegu
predlogu prečastitega gospoda stol¬
nega kanonika.«

»In vi, gospod Žabar, kaj je va¬
še mnenje?« je vprašal kanonik Zvi-
tokljun našega starega znanca gospo¬
da Žabarja.

»Če sta že prečastita predgovor¬
nika,« je začel gospod Žabar, »zadela
takorekoč jedro te sporne stvari, po¬
tem se jima seveda odkrito pridru¬
žujem. Le nekaj bi še rad dodal. Ka¬
kor veste, mora imeti vsak odbor
svojega blagajnika in tako ga mora
dobiti tudi naš odbor. Gotovo je pa
tudi, da blagajnik ne more zastonj
tega dela opravljati. Predlagam vsled
tega, da naj se blagajniku že vnaprej
določi pavšalna plača tisoč kron in
sem v svoji skromnosti kar jaz pri¬
pravljen prevzeti to blagajniško me¬
sto, če me smatrate vrednim tega
bremena.«

»Ima še kdo kaj pripomniti,«
vprašal je nato stolni kanonik Zvito-

84

kljun člane tiskovnega odseka. Ker
se nihče ni oglasil, dal je predlog stol¬
nega kanonika Debeloglava z obema
dodatkoma kaplana Nadutega in go¬
spoda Žabarja na glasovanje, nakar
se je stavljeni predlog z obema do¬
datkoma soglasno sprejel.

Predsedujoči stolni kanonik Zvi-
tohljun je pa takoj na to nadaljeval:

»Z veseljem ugotovim, da vlada
v taboru S. L. S. vedno in povsod
največja edinost. Ti naši vzorni edi¬
nosti se moramo tudi zahvaliti, da
smo s svojim današnjim sklepom tu¬
di prav pošteno pomandrali neumne
liberalce, ki so mislili, da so nas s
svojim pomožnim odborom spravili
v največjo zadrego. Ta stvar je torej
za našo S. L. S. ne samo častno,
temveč naravnost imenitno rešena.
Sedaj pa preidimo takoj k drugi roč¬
ki današnjega posvetovanja. Znano
vam je, da prinašajo vsi slovenski li¬
sti brez izjeme iz bojišča prav zani¬
miva poročila svojih posebnih poro¬
čevalcev. Le naš list žalibog nima
takih poročil, kar vpliva na naše
»bravce« in na vso javnost zelo sia-
bo. Temu se mora odpomoči in je le
vprašanje, kako? Da bi poslali res¬
nično na bojna polja svoje posebne
poročevalce, je že v naprej izključe¬
no, ker bi to stalo strašno denarja.
Znano vam je pa vsem, da smo z
denarjem pri našem listu že sploh ta-

85

ko slabo založeni, da bi morali že
jutri prenehati z izdajanjem lista, če
ne bi bilo »Pijevega društva«, »Slo¬
venske Straže« in še nekaterih do¬
brih drugih podpornikov. Tudi bi bi¬
lo skoro malo brezmiselno in lahko-
mišljeno, če bi za take stvari metali
ven naš denar. Izmisliti si morate to¬
rej kako nadomestilo, ki naj bo takš¬
no, da bomo imeli v našem listu vsa¬
ki dan izvirna poročila naših poseb¬
nih poročevalcev iz bojišča, ne da bi
nam bilo potreba za to kaj posebne¬
ga žrtvovati. Prijatelj Debeloglav,
povej nam zopet kakšno pametno,
kakoršno si povedal že pri prvem
vprašanju.«

»Tja, tja, to je pa preveč, kar od
mene zahtevaš, da bi moral kar dva¬
krat na dan misliti,« odgovoril je
stolni kanonik Debeloglav potem, ko
je s svojim rdečim robcem opravil že
poprej dvakrat popisano delo pri no¬
su in na čelu. »Drugič pa moram še
odkrito povedati, da se jaz na rake
stvari prav nič ne zastopim. Takrat,
ko sem jaz hodil v semenišče, smo
se pač učili mašo brati in druge take,
za duhovnika potrebne stvari; kako
se pa pišejo časniki, se pa nismo
prav nič učili. Tja, tja, tedaj so bili
še stari časi, sedaj so pa drugi časi
in druge šole. Tja, tja, zato pa jaz ta¬
ko mislim, da bode v tem kočljivem
vprašanju gotovo pravo pogodil naš

86

mladi kaplan Nadut, o katerem je
znano, da se rad peča »z uma svitlim
mečem.« Tja, tja, zato pa glasujem
jaz že sedaj za njegov predlog.«

»Torej, amice Nadutus, pa ras
vi rešite iz naše zadrege,« obrnil se
je prijazno predsedujoči kanonik
Zvitokljun do mladega kaplana.

Mlademu kaplanu je že mej po¬
hvalnimi besedami prvega stolnega
kanonika šinila rdečica ponosa v si¬
cer bledi obraz; ko je pa še slišal
prijazni poziv drugega stolnega ka¬
nonika, imel je občutek, kakor če bi
ga kdo mazal s fazanovim peresom
po nekem gotovem delu človeškega
telesa. S pravim po- in zanosom je
.orej pričel:

»Predvsem naj izrečem obema
prečastitima gospodoma stolnima
kanonikoma svojo srčno zahvalo na
laskavem priznanju mojih skromnih
zmožnosti. Preporno vprašanje je
prav lahko rešiti, oziroma sem je jaz
že rešil v ponedeljkovi številki na¬
šega lista. Stvar je pa prišla tako-le:
Preteklo nedeljo popoldne obiskala
me je neka daljna sorodnica, ki bi se
rada posvetila vzvišenemu poklicu
nune. Ker je bila šele enkrat, ko je
šla na božjo pot na Brezje, v Ljub¬
ljani, sem ji seveda moral malo Ljub¬
ljano razkazati. Ker sva pa preče!
okrog Ifodila, postala je pa moja so-
lodnca lačna. Poželela si ic skode-

87

lico bele kave. Ker se take 1 .'i dobe
za denar v ljubljanskih kavarnah,
peljal sem jo v »Evropo«. Med tem,
ko je moja sorodnica s pomočjo de¬
setih rožičkov posrebala svojo belo
kavico, sem pa jaz vrgel nekoliko
svoje oči v časnike, ki jih je mlad
fante prinesel in zložil na najino mi¬
zo. Bili so večinoma dunajski časni¬
ki, katere so ravnokar iz pošte pri¬
nesli. Med njimi je bil tudi posebno
debel časnik, ki je imel naslov:
»Neues VViener Tagblatt«. Ker sem
mislil, da izhaja ta časnik samo en¬
krat na mesec in da je zato tako
obilnega obsega, sem s: ga ogledal
natančnejše. Ko ga začnem prelisto-
vati, pa najdem notri vse polno po¬
ročil iz bojišča od posebnih poroče¬
valcev. Začel sem ta poročila brati
in moram vam povedati, da so mi
izredno ugajala. Takrat mi šine v
glavo ženijahur misel, da bi se iz teh
poročil dalo kovati kapital za naš
list. V tistem hipu me je pa prijela
neka potreba in ker nisem vedel, če
so v kavarni na gotovem skritem
kraju preskrbljeni s papirjem, sem
pa nevede vzel s seboj svoj debeli
časnik. Ko sem dospel na prej ome¬
njeni kraj, sem v prvem trenotku iz¬
trgal iz časnika nekaj listov, katerih
pa pozneje nisem potreboval, ker je
bil na razpolago drug papir. V svoji
raztresenosti sem pa iztrgane liste

88

utaknil v svoj žep, kjer sem jih slu¬
čajno našel drugo jutro, ko sem vstal
in spremil na kolodvor svojo sorod¬
nico, ki se je že prejšnji večer odpe¬
ljala domov. Te iztrgane liste sem
zjutraj še enkrat prečital, se vsedel
k mizi in spisal za naš list skoro do¬
besedno enako »izvirno poročilo
posebnega poročevalca«. Znano vam
je, da je to posebno poročilo izredno
ugajalo našim »bravcem«, ne da bi
list moral za to kaj plačati. Enako,
kakor sem storil jaz, naj se pa po¬
stopa od strani naših urednikov od¬
slej pri našem listu. Eden naših
urednikov naj se v duhu preseli pred
Skader, drugi pred Skoplje, tretji
pred Jedrenje, četrti v Carigrad —
vsi pa naj imajo pred seboj razne
večje dunajske in druge časnike in
naj kujejo iz njih »izvirna poročila
naših posebnih poročevalcev.« Ta¬
ko bode prišel naš list prav po ceni
do izvirnih poročil in tako bomo na
prav lahek način posekali svoje libe¬
ralne konkurente, ki morajo za svo¬
ja izvirna poročila šteti svojim poro¬
čevalcem prav drage nagrade poleg
drugih velikih izdatkov. To je moj
ponižni nasvet.«

»Dobro, izborno, nedosežno,«
zaklical je. ves vzradoščen predse¬
dujoči kanonik Zvitoglav. »Česti¬
tam vam, amice Nadutus in vam za¬
trjujem, da vaša iznajdljiva glavica

89

najde še na- tem svetu zasluženo pri¬
znanje. Predno dam vaš predlog na
glasovanje, prosim še gospoda Ža¬
barja, da se izjavi k stvari.«

»Prečastiti gospod kanonik,«
odvrnil je pohlevno gospod Žabar,
»jaz se pridružujem popolnoma
predlogu prečastitega gospoda Na¬
dutega. Le toliko bi še želel, da bi se
v duhu pred Skader, Skoplje in Je-
drenje in v Carigrad postavljeni na¬
ši uredniki kot posebni poročevalci
ozirali tudi na svetovna poročila
naših »Dolenjskih Novic«, ki poseb¬
no dobro in vestno zasledujejo vse
svetovne dogodke in jih opisujejo v
svojih predalih, kar vem iz lastne iz¬
kušnje, ker sem na nje naročen.«

»Če nima nihče več kaj pripom¬
niti, dam predlog našega ženija Na¬
dutega z dodatkom gospoda Žabarja
na glasovanje,« zaključim je stolni
kanonik Zvitokljun duhovito debato
in takoj na to konstatiral, da je bil
predlog kaplana Nadutega z dodat¬
kom gospoda Žabarja soglasno spre¬
jet. S ponovno opozoritvijo na na¬
ravnost občudovanja vredno edinost,
ki vsepovsod vlada v taboru S. L. S.,
se je na to predsedujoči stolni kano¬
nik Zvitokljun zahvalil vsem članom
tiskovnega odseka za njihovo domo¬
ljubno delo in potem tudi zaključil to
za zgodovino našega dobrega in ver¬
nega ljudstva velevažno sejo.

90

Gospod Žabar med tovariši
obrtniki.

V posebni sobi gostilne pri »Sta¬
ri kukavici« so se po večkrat na te¬
den zbirali oni ljubljanski obrtniki, ki
so ali prostovoljno, ali pa tudi ne¬
prostovoljno prisegli na zastavo S.
L.  S. Med njimi je imel prvo besedo
naš znanec, gospod Žabar, kar je
tudi pravilno, če se vpoštevajo nje¬
gove velike zasluge na agitačnem
polju. V zadnjih časih pa je te može
vedno bolj zapuščala dobra volja in
to je po nekaki vzročni zvezi učin¬
kovalo tudi na ugled gospoda Žabar¬
ja, ki ni Stal več na tako trdnih no¬
gah kakor poprej.

Tudi nocoj so bili skoro polno¬
številno zbrani ti možje v posebni
sobi pri »Stari kukavici«. Bili so pa
vsi skupaj posebno slabe volje. Za¬
bavljali so vse povprek čez slabe
zaslužke in tarnjali, da ni dela in ne
denarja.

»Čisto prav imate," prijatelji,« je
pritrdil občnim tožbam mojster Žr-

91

javica, »če se pritožujete čez slabe
čase.Danes sem poslal svoje vajence
in pomočnike, ker v delavnici ni bilo
nič dela, z računi za izvršena klju¬
čavničarska dela k raznim stran¬
kam. Ali veste, koliko so mi prinesli
denarja? Kaj pravite? Čeprav so
bili vsi moji ljudje dopoldne in po¬
poldne na nogah in so obletali celo
Ljubljano, vsi skupaj niso niti poče¬
nega groša prinesli domov. S čim
bom bodočo soboto plačal svoje lju¬
di, danes še ne vem. Ravnotako tudi
ne vem, kaj naj bi jim med tem dal
delati. To so križi in težave, ki tare¬
jo danes ubogega obrtnika. Po mo¬
jem skromnem mnenju bi bil že
skrajni čas, da bi oni gospodje pri
S. L. S., ki imajo v vseh stvareh od¬
ločilno besedo in ki so nam ob zad¬
njih volitvah v občinski zastop ljub¬
ljanski in ob letošnjih volitvah v tr¬
govsko in obrtniško zbornico obetali
zlate gradove, sedaj vsaj nekoliko
uresničili svoje lepe obljube in pri¬
skočili na pomoč vsaj obrtnikom
svoje stranke, da jih obvarujejo go¬
spodarske propasti. Prijatelj Žabar,
tu je hvaležno polje, da zastaviš
svojo vplivno besedo pri svojih vi¬
sokih prijateljih in jih prepričaš, da
obrtniki nismo samo volilna živina,
temveč ljudje, ki imajo pravico do
poštenega dela, zaslužka in življe¬
nja!«

92

»Čez našo slavno S. L. S. pa ne
pustim reči nobene besede,« je za¬
čel gospod Žabar z vnemo zagovar¬
jati svojo stranko in njeno vodstvo.
»Naša S. L. S. nima samo srca za
naše dobro in verno kmetsko ljud¬
stvo, v kolikor se isto ravno nahaja
v našem taboru, naša S. L. S. ne
skrbi samo prav po materinsko za
one učitelje, ki so še v pravem času
spoznali svoje liberalne zmote in kot
uskoki pravočasno pristopili k Slom¬
škovi zvezi, naša S. L. S. se ne bri¬
ga z ustanavljanjem potrebnih in še
več nepotrebnih novih služb pri de¬
želnem odboru samo za dobrobit po¬
sameznih za našo stranko posebno
zaslužnih mož, naša S. L. S. je po¬
kazala tudi, da ji bije za katoliško
obrtništvo gorko srce in sicer s tem,
da je ustanovila poseben »Kuratorij
zavoda za pospeševanje obrti na
Kranjskem«. S to ustanovitvijo je
storila naša stranka več za obrni-
štvo, kakor pa katerikoli druga
stranka.«

»Kaj čenčaš o obrtnopospeševal-
nem uradu in njegovih koristih za
obrtništvo,« prekinil je precej neoli¬
kano gospoda Žabarja mojster Te-
sač, »povej mi le eno stvarico, s ka¬
tero je ta urad že kaj pomagal obrt¬
nikom. Sam sem član tega urada in
zato lahko s prav mirnO' vestjo, ker
smo sami med seboj, odkrito povem,

93

da ta urad do danes še ni toliko ko¬
ristnega napravil za obrtnike, kolikor
je za nohtom črnega. Ker smo sami
med seboj, lahko tudi mirno izjavim,
da ta urad ni prav nič drugega, ka¬
kor pesek v oči celokupnemu naše¬
mu obrtništvu in da nima druzega
pomena in namena, kakor da pre¬
slepi obrtništvo in je obdrži v naši
stranki. Predobro poznam tiste go¬
spode, ki so sprožili to ustanovo in
dobro vem, da jim je za obrtni stan
toliko, kakor za lanski sneg — iz-
vzemši seveda volitve. Ker se pa
med naprednimi obrtniki in tudi
med nami dobi še prav mnogo ta¬
kih ljudi, ki strašno radi verjamejo
lepim besedam ifli ki se prav radi da¬
jo tudi preslepiti, zato se je ustanovil
obrtnopospeševalni urad. Da so moje
odkrite besede resnične, mi smete
verjeti, vsaj poznam dobro tudi do¬
sedanje delovanje tega urada. Kaj pa
je storil obrtnopošpeševalni urad do-
sle za obrtništvo, kakšne koristi je
pa doslej prinesel obrtnikom? Če
prižgeš največjo ljubljansko obloč-
nico in če bodeš z njo podnevi pre-
letal vso širno Kranjsko deželo, ne
bodeš našel niti ene take stvarice, ki
bi le količkaj koristila obrtnikom in
ki bi prihajala od obrtnopospeševal-
nega urada. -Tako je stvar v resnici,
moj ljubi Žabar, in zato tudi vsaj
nas, ki poznamo stvar do dna, ne bo-

94

deš mogel slepiti s tem famoznim
uradom in nam natveziti, da imamo
kakšne koristi od tega urada. To la¬
hko tvezeš na kakšnem volilnem
shodu, da vjarneš kakega neumnega
kalina, nam pa, ki smo pristaši S. L.
S. in ki poznamo stvar kot tako, ka-
koršna je v resnici, ne bodeš pravil
takih lari-fari. Prijatelj Žrjavica ima
čisto prav, ako zahteva od vodstva
S. L. S. dejanj za obrtništvo, ker le¬
pil besed smo že siti, vsaj so nas do¬
volj dolgo z njimi pitali. Ako ima
S. L. S. res srce za obrtnika in ne
samo jezik in bobneče besede, potem
naj kaj dobrega stori za obrtništvo
in mu vsaj nekoliko olajša oni težki
boj, ki ga mora biti na vseh koncih
in krajih sedaj, ko veleindustrija že
povsod tira poštenega obrtnika v
obup in propast. Tako je, Žabar, in
nič drugače! Če hoče S. L. S. obdr¬
žati še obrtnike v svojem taboru, naj
hitro in izdatno kaj dobrega stori za
nje — z besedo naj pa pita le one ne¬
umne backe po deželi, ki verjamejo
slepo vsakemu duhovnu^ Če pa S. L.
S. tega ne bode storila, potem pa
kar odkrito povedano, ni vredna, da
bi se za njo pehali obrtniki, temveč
zasluži, da se čim preje od nje obrt¬
niki obrnemo in ji pokažemo svoj
hrbet!«

»Oh, to je pa očividcu upor, oči-
vidna vstaja v lastnem taboru,« za-

95

vzdihnil je gospod Žabar. »Kje je pa
vaše katoliško prepričanje, kaj ste
storili z ono sveto prisego, s katero
ste prisegli večno zvestobo ponosni
zastavi naše S. L. S.? Ali vas ni
sram, da kot katoliški možje, kot od¬
kriti pristaši naše stranke takorekoč
očitno pridigujete upor zoper svojo
stranko. Res daleč smo prišli in stra¬
šno nas je moral že zastrupiti gnjili
liberalizem, ako človek tako lahko
pozabi na svoje vzvišeno katoliško
prepričanje —.«

»Nehaj vendar že enkrat s svoji¬
mi dolgočasnimi pridigami, ki niso
drugega kakor samo ničvredne čen¬
če,« začel je gospodu Žabarju jezno
odgovarjati čevljarski mojster Kopi¬
tar. »O vzvišenem katoliškem pre¬
pričanju lahko pridigujejo debeluha-
sti ljubljanski kanoniki in drugi mast¬
no plačani duhovniki, ker se jim ka¬
toliško prepričanje dobro izplača,
ker se jim vsak dan šibe mize pod
težo najboljših jedil in pijač in ker
imajo toliko denarja in lepih dohod¬
kov, da ne vedo kam z njimi. Taki
polni želodci lahko, kadar prebav¬
ljajo po cele ure, prav lepo govore o
vzvišenem katoliškem prepričanju
in o vzvišenih načelih naše S. L. S.
Drugače je pa tedaj, če človeku kruli
njegov lačni želodec in če vidi okrog
sebe kopo lačnih otrok, katerim ni¬
ma dati kaj jesti. Ali bode tedaj svo-

96

jim gladnim črvičkom postavil na mi¬
zo veliko skledo vzvišenega katoliš¬
kega prepričanja, da si z njim poto¬
lažijo svoje prazne želodce? Ali naj
jim namesto kruha začne rezati
vzvišena katoliška načela in jih z
njimi pitati? Če nočejo lakote pogi¬
niti, se bodo za tako hrano prav le¬
po zahvalili. Ker danes medsebojno
prav odkrito govorimo, naj povem
tudi svoje odkrito mnenje, da se
namreč tudi jaz zahvaljujem za tako
hrano. Popolnoma se strinjam s svo¬
jimi tovariši in tudi jaz pravim tako,
da se na lepe besede ne bomo več
vsedali, temveč da hočemo videti
vendar enkrat že dejanja. Če je S.
L. S. res kaj za obrtnika, naj mu da
kruha ali naj nas pa pusti pri miru in
uganja odslej svoja sleparstva le še
po deželi, dokler jo bodo še hoteli
ljudje poslušati in podpirati. Ker smo
vsi pristaši S. L. S. in ker smo že
danes na tem, da vsakdo pove od¬
krito svoje mnenje, storil sem tudi
jaz to in ostanem kot mož pri svojih
besedah! Torej kruha ali pa ...«

»Prijatelji, prijatelji,« začel je
skoro jokaje stokati gospod Žabar,
»kakšne besede moram danes slišati
od strani najboljših pristašev naše
S. L. S. v Ljubljani! Ko čujetn vaše-
čudno govorjenje, se mi kar dozde¬
va, da sem zašel med ndjstrupenejše
liberalce. In vendar sedim med sami-

97

7

ini možmi, od katerih uživa sleherni
kako zaupno ali se celo posebno od¬
lično mesto v naši stranki. In od ta¬
kih mož moram čuti take pregrešne
in skoro bi rekel, izdajalske besede!
Pa ne samo izdajalsko, ampak tudi
krivično je vaše govorjenje. Oh, stra¬
šno krivico delate onim možem naše
stranke, ki sede v vodstvu in ki noč
in dan na nič drugega ne mislijo, ka¬
kor samo na to, kako bi pomagali
nam obrtnikom. To vam bodem ta¬
koj ‘dokazal in sveto resnico poveda¬
nega vam bode pritrdil tudi ravno¬
kar došli naš prijatelj mojster Re¬
zina. Znano vam je vsem, da je naš
deželni finančni minister, ki je naj¬
bolj prebrisana glava naše stranke,
pokupil med Medvodami in Kra¬
njem veliko savskih mlinov. Tam
bode dežela gradila velikansko elek¬
trično napravo z vodnimi silami, ki
bodo daleko prekašale moč slapa pri
Schafhausnu ali Niagara-slapa v
Ameriki. Ta velikanska električna
naprava nad Medvodami bode stala
milijone in pri teh milijonih bodo
obilno zaslužili obrtniki naše stran¬
ke. Ko bode pa električna naprava
gotova, oddajala se bode iz nje obrt¬
nikom električna moč po tako sme-
•šno nizki ceni, da bodo naši obrtniki
vseh strok lahko uspešno tekmovali
z vsemi drugimi deželami, ki niso ta¬
ko srečne, da bi imele tako prebri-

98

'sanega fn iznajdljivega finančnega
ministra, kakoršnega ima ravno naša
blažena kranjska dežela. Tedaj, ko
nastopijo ravnokar omenjeni zlati ča¬
si,. ne bode pri nas nobene obrtoval-
nice, nobene delavnice, v kateri ne bi
na mestu, kjer visi danes razpelo,
visela doprsna podoba našega slav¬
nega deželnega finančnega ministra
v človeški velikosti. Tedaj bodete še
le spoznali, da je imela res naša S.
L. S. srce za obrtnika, in tedaj vas
bode tudi v dno vaše duše sram vseh
danes izgovorjenih besed, s kateri¬
mi ste krivično blatili slavno S. L. S.,
največjo dobrotnico in zaščitnico
celokupnega obrtništva. Ali ni res,
prijatelj Rezina?«

»Pustil sem te izgovoriti, Ža¬
bar, ker se razumem na parlamen¬
tarno postopanje,« začel je odgovar¬
jati gospodu Žabarju mojster Rezina,
»sedaj pa poslušajte vsi, kakšen bo
moj odgovor. Moj odgovor bo pa
prav neprijetno odkritosrčen in naj-
brže ne bo tako izpadel, kakor pri¬
čakuješ ti, prijatelj Žabar. Kakor mi
je pošepnil na uho mojster Kopitar,
ste danes izpregovorili odkritosrčno
besedo o obupnem položaju celokup¬
nega obrtništva in pri tem tudi od¬
krito povedali, da nima naša S. L. S.
za obrtnika prav nič drugega, kakor
besede in besede. Zato-se ni čuditi,
da se obrtnikom, ki so se v svoji sle-

99

7 »

poti in udarjenosti zapisali naši S. L.
S., tako slabo godi, ker doslej naša
stranka za obrtnika še prav nič ni
storila. Naša stranka ima pač, kadar
so v kakšnem kraju na kmetih volit¬
ve, na kupe denarja za dotični kraj
in ga meče brezskrbno ven, kakor
da bi imela na razpolago kak pose¬
ben stroj, ki ji izdeluje denar. Naši
stranki se tudi prav nič ne zdi škoda
denarja, če je treba kakšnemu poli¬
tičnemu kričaču ustanoviti mastno
korito. Za vse je denar na razpolago,
samo za ubogega obrtnika ga ni. Če¬
prav mečejo milijone denarja skozi
okno, vendar za ubogo obrtniško
paro ne odpade niti ficek. Zato se
tudi ni čuditi, da se godi onim obrt¬
nikom, katere se je zvabilo pod za¬
stavo S. L. S., tako dobro, da bode
kmalu pri vseh zapel zadnjo pesem
—- boben. Kakor vam vsem skupaj,
godi se pa slabo tudi meni. Ker člo¬
vek od samega katoliškega prepri¬
čanja ne more živeti in delavcev
z njim plačevati, sem stopil danes
do našega finančnega ministra, da
mu potožim svoje gorje in da ga
lepo poprosim, da naj kaj stori za
obrtni stan, ker nas bo drugače
vzel vrag. Ne rečem, da me mož
ni poslušal in da me ni pustil iz¬
govoriti. Toda cel čas, ko sem mu
jaz z živimi barvami popisoval
obupno stanje obrtništva, mu je igral

100

na sedaj lepo zaokroženih licih oni
satanskohudobni smehljaj, katerega
smo na njegovem obrazu opažali te¬
daj, kadar je v deželnem zboru z ne¬
botično hinavščino zatrjeval, da je
deželni odbor enako pravičen vsem
strankam v deželi. Ko sem izgovoril,
je mož malo premislil, potem pa mi
je s skrajno zaničljivim glasom od¬
govoril nekako tako-le: »Dolgo sem
vas moral poslušati, mojster Rezina,
in mnogo nenadomestljivega časa
ste ukradli prvemu finančniku celega
sveta. Torej vi, ki se najbrž malo
premalo brigate za svojo obrt in ki
najbrže nekoliko preveč pohajkujete
po raznih gostilnah in kavarnah,
vsled česar ne zaslužite toliko, koli¬
kor znašajo vaše velike potrebe, bi
najbrže radi, da bi kar pred vami od¬
prl deželno zakladnico ter vam s sa¬
mimi suhimi tisočaki napolnil vaše
prazne žepe. Ni to napačna misel!
Prav rad vam celo priznam, da je to
imenitna misel, toda samo za vas, ne
pa tudi zame. Deželni denar pa ne
bode služil onim namenom, za kate¬
re bi ga vi radi zapravili. Deželni
denar je v prvi vrsti namenjen za
razne naše denarne zavode in razne
»Zveze«, da morejo z njim kupčeva¬
ti, v drugi vrsti pa našim kmetom, ki
edini vzdržujejo našo S. L. S. pri nje¬
ni moči in veljavi, v poslednji vrsti
pa za one naše može, ki so si stekli

101

posebne zasluge za našo sveto stvar.
Kaj so pa doslej še obrtniki storili za
našo stranko? Ali so mar iz mestne¬
ga zastopa ljubljanskega pognali
strupene liberalce in to liberalno
trdnjavo pridobili naši stranki? Ne!
Če bi bili to storili, bi bili mi milost¬
ljivo dovolili, da si smejo obrtniki
med seboj razdeliti dohodke ljubljan¬
skega mesta. Priborite naši stranki
ljubljansko mesto, potem ste pa v
obljubljeni deželi! Ali ste morda
obrtniki nagnali iz trgovske in obrt¬
ne zbornice strupeno liberalno svo¬
jat in to velevažno postojanko privo-
jevali naši stranki? Tudi ne, mojster
Rezina! Zakaj naj vas potem nagra¬
dimo? Ne, mojster Rezina, tako ne¬
umni pa še nismo, da bi metali tako
brezmiselno denar proč. Če nimate
dela, če nimate zaslužka, ste obrtni¬
ki sami krivi. Zakaj pa ne greste
okrog teh gnjilih liberalcev — naj bi
se pekli na dnu pekla, kjer je najbolj
zakurjeno — in jih ne naženete, da
naj vam dajo dela in zaslužka, ka-
koršnega so vam dajali doslej. Tako,
sedaj s m vam povedal odkrito, kako
si lahko pomagate. Sedaj me pa pu¬
stite na miru, ker moram proučevati
velikanske načrte o nameravanem
predoru skozi prelepi Stol. To je važ¬
nejše, kakor pa vaše stokanje. Skozi
ta predor bomo lahko našo deželno
elektriko iz Završnice prav drago

102

razpečavali na sosedno Koroško in
skozi ta predor se bode potem stekal
denar liki mogočna reka na Kranj¬
sko. Torej z bogom, in ne motite več
prvega in največjega finančnika na
svetu v njegovih ženijalnih načrtih
in projektih!« Tako sem opravil kot
obrtnik pri našem deželnem mlinar¬
ju, in tako mnenje imajo na odličnih
mestih sploh o pomenu obrtništva.
Zato pa zasluži odkrita beseda naših
mogotcev odkrit in neustrašen od¬
govor od strani, obrtništva. Nasvetu¬
jem in predlagam, da skličimo za
najkrajši čas v Ljubljano deželni
shod vseh, k S. L. S. pripadajočih
obrtnikov, in na tem shodu naj se
brez vsakega nadaljnega slepomi¬
šenja pove vodstvu S. L. S. odkrito,
da naj kaj stori za ubogo obrtniško
paro in če tega vodstvo ne bode ta¬
koj storilo, izstopimo pa vsi iz S. L.
S. ter si ustanovimo svojo strokovno
obrtno stranko brez vsake politične
primesi. To je moja poštena in mo¬
žata beseda!«

Ko je mojster Rezina končal s
svojimi odkritimi besedami, sledilo
je vsestransko odobravanje, ker je
vsem zbranim obrtnikom res govoril
prav iz dna srca in prav temeljito
odkril vse one rane, ki razjedajo onp
naše obrtništvo, ki ga je vjela S._L.
S. pod svojo zastavo. Le gospod Ža¬
bar, ki je bil preveč strankar in ki

103

tudi še ni okušal vseobčnega obup¬
nega položaja, se ni pridružil navdu¬
šenju ostalih mojstrov, temveč je ti¬
ho vstal od mize in ko je v veži po¬
ravnal svoj račun, tiho odšel v temno
noč, mrmrajoč po potu: »Čudna

znamenja se kažejo na nebu! Ne¬
premagljivi stebri naše S. L. S. so se
začeli majat’/ Kaj bo, kaj bo? Ali se
je mar že začel porajati konec vseh
koncev ...?«

OB

□o

104

Gospod Žabar o balkanski
vojni.

Ko smo vzeli v roko sobotno
številko (9. novembra 1912) nekega
ljubljanskega dnevnika, ki se pri
vsaki priliki rad pobaha, da je naj¬
boljše informiran slovenski list, smo
kar ostrmeli nad skrajno zanimivimi
poročili o vzrokih turških porazov
in turškega propadanja. Z nepreseg-
Ijivo logiko se je v ti sobotni števil¬
ki dokazalo, da so vseh'nesreč, ki so
zadele turškega slutana in njegovo,
doslej nepremagljivo armado, krivi
edino le strupeni slovenski liberalci,
ker so oni zanesli v dotlej vzorno
turško državo ono gnjilobo, ki je iz-
podjedla vse dotedanje zdrave kore¬
nine turškega cesarstva. Ostrmeli
smo nad temi velezanimivimi poro¬
čili in obledeli zelene zavisti, nape¬
njali svoje možgane, da bi dognali,
odkod ima naš časnikarski kolega
svoja pretresljiva poročila o vzrokih
turškega nezadovanja,’ propadanja
in porazov. Čeprav smo pa premi-

105

sijali na vse stvari in ugibali to in
orio, vendar nismo mogli nič prave¬
ga zadeti. V ti naši stiski nam je kot
rešilni angelj priskočil na pomoč
naš lokalni poročevalec Ivan Izvo¬
haj, ki se nam je ponudil, da bode na
zvit način poskusil intervivati naše¬
ga starega znanca gospoda Žabarja,
o katerem je našim čitateljem že
znano, da igra veleodločilno vlogo v
taboru S. L. S. Poročevalec Ivan Iz¬
vohaj je tudi skoro in srečno rešil
svojo težko nalogo, o čemur je živa
priča sledeče njegovo izvirno poro¬
čilo.

❖

Poznavajoč navade in običaje v
taboru in pod zastavo S. L. S. zbra¬
nih vzor  - obrtnikov nisem šel go¬
spoda Žabarja iskat niti v njegovo
delavnico, niti v kako cerkev, tem¬
več naravnost v svetovnoznano go¬
stilno pri »Stari kukavici«, ker se
dobe ob ti uri v ti gostilni najboljša
jeterca. Bistri moj razum me ni
ogoljufal, ker sem pri Stari kukavici
tudi resnično zajel gospoda Žabarja,
ko je z globokozamišljenim obrazom
in odprtimi ustmi basal v se ne¬
znansko dobro dišeča kisla jeterca.
Ker je gospod Žabar sedel sam pri
svoji mizi, sem urno in spretno po¬
rabil ugodno priliko ter se s prijaz¬
nim »Dovolite« prisedel k njegovi
mizi.

106

Ker je gospod Žabar jako ljudo-
mil človek, sva bila kmalu v prijaz¬
nem razgovoru, katerega sem skoro
s posebno spretnostjo tako zasukal,
da sva začela govoriti o stvareh, o
katerih sem mislil ravno gospoda
Žabarja intervivati.

Razgovor mej menoj in gospo¬
dom Žabarjem se je pa razpletal
nekako tako-le:

Jaz: »Kaj mislite, gospod Žabar,
kaj bode vzrok strašnim porazom
turške armade, ki jo balkanske drža¬
ve tako raztepajo, kakor naši mlatiči
pri mlatvi rumeno pšenico?«

Gospod Žabar: »To smo sloven¬
ski javnosti povedali že preteklo so¬
boto v našem vodilnem glasilu. Turško
cesarstvo se ima za svoje strašanske
poraze zahvaliti edino le svoji raz¬
drapani in razcapani armadi, katero
so popolnoma pokvarili takozvani
Mladoturki s svojimi liberalnimi sle¬
parijami. Mladoturki so se pa liberal¬
nega strupa nalezli pri slovenskih
liberalcih, s katerimi so bili že deset¬
letja v najožjem stiku in prijateljstvu.
Zveza liberalnih Mladoturkov s slo¬
venskimi liberalci je prvi in poglavit¬
ni vzrok propadanja otomanske dr¬
žave na celi črti in ž njim v zvezi
stoječim izginjevanjem pravega vo¬
jaškega duha v turški armadi. Prvo
zlo je rodilo drugo zlo in tako je pri¬
šlo in je moralo priti, da dobivajo

107

turške armade dan na dan take po
grbi, da bo skoro konec evropske
Turčije. Naša zasluga, to je zasluga
naše S. L. S. pa je, da je odkrila
prave vzroke turškega propadanja
in porazov in s tem vnovič pokazala
strmečemu svetu, da je to stranka,
ki povsod zadene pravo.«

Jaz: »Popolnoma vam pritrju¬

jem, gospod Žabar in sem z vami v
vsem enih misli. Naravnost občudu¬
jem vašo stranko in njene čudotvor-
ne sile. Še bolj pa občudujem njeno
iznajdljivost, ker pač ni bilo lahko
poizvedeti za vse tajne zveze mej
Mladoturki in liberalnimi Slovenci,
ker so gotovo oboji vsemu svetu
skrbno prikrivali svoje pobratim¬
stvo,«

Gospod Žabar: »Dobro ste po¬
vedali. Res ni bilo lahko dognati, kaj
se plete mej Mladoturki in našimi
slovenskimi liberalci. Prav zaupno
vam povem, da bi mi tega tudi ne bi¬
li tako hitro poizvedeli, če bi nam
ne bil priskočil na pomoč prav sre¬
čen slučaj. Če bodete znali molčati
kot grob in če bodete pri ti priči pla¬
čali za literček iz onega soda, na ka¬
terem sedi maček, vam bodem po¬
polnoma, zaupno seveda, odkril in
pojasnil, kako smo prišli na sled taj¬
ni zvezi med Mladoturki in našimi
liberalci. Torej predvsem meni bese¬
do, da bodete molčali, potem pa be-

108

sedo naši. lepi Ančiki, da bode po¬
stavila na mizo literček!«

Segel sem v roko gospodu Ža¬
barju in se svečano zaklel pri Moha¬
medovi bradi, da bodem molčal kot
grob in na to pomignil okroglolični
Ančiki, da naj postavi na mizo liter-
čok iz onega soda, katerega je poprej
omenil gospod Žabar. Ko se je dra¬
žestna Ančika vrnila z litrom peneče
vinske kapljice in ko sva z gospo¬
dom Žabarjem podkrepila najino
znanstvo s polno kupo došlega
okrepčila, mi je pa začel gospod Ža¬
bar odkrivati svoje tajnosti.

Gospod Žabar: »Če bi liberalci
na Kranjskem ne bili s tako slepoto
udarjeni, bi morali že zdavnaj sluti¬
ti, da smo mi zvedeli ža njihove taj¬
ne spletke in zvezo z Mladoturki.
Toda naši liberalci so tako glupi, da
naj kaj takega ne pridejo. Da smo pa
mi zasledili tajno zvezo med Mlado¬
turki in našimi liberalci, zgodilo se
je pa tako-le: Znano vam bode, da
se je pred malo leti izvršil v oto¬
manski državi silen preobrat tedaj,
ko so dobili državno krmilo v roke
s strupenimi liberalnimi idejami pre¬
pojeni Mladoturki. Ko so prišli Mla¬
doturki do moči in vlade, so seveda
s Staroturki naredili prav kratko
sodbo. Kar Staroturkov ni ušlo čez
meje turške države, padli so v roke
Mladoturkov, ki so ž njimi prav po

109

turško postopali, jih pred vsem oro¬
pali njihovega, imetja in haremov,
potem pa jih pobesili ali jim na kak
drug podoben način pomagali v Mo¬
hamedova nebesa. Seveda je bil med
Staroturki strašen jok in stok. Oni
srečni Staroturki, ki so še pravočas¬
no ušli čez meje otomanskega cesar¬
stva, so se razpršili po celi Evropi,
kjer so pri raznih prijateljih turškega
polumeseca našli varno zavetje. Ne¬
kaj teh nesrečnih Staroturkov pribe¬
žalo je tudi v našo belo Ljubljano,
ker so iz tedanje pisave našega vo¬
dilnega glasila lahko posneli, da goji
naša vsemogočna S. L. S., ki si je pa
tedaj pridevala še drugo ime, po¬
sebno-gorke simpatije za usodo ubo¬
gih Staroturkov. Ti staroturški ubež¬
niki se tudi niso motili v nas, ker
smo jih sprejeli z odprtimi rokami.«

Jaz: »Velezanimivo, gospod Ža¬
bar, kar mi pripovedujete. Kdo bi si
bil mislil, da je imela naša bela Ljub¬
ljana pred leti take eksotične goste!
Čudno se mi le zdi, da teh zanimivih
gostov, čeprav sem že nekaj let v
Ljubljani, nisem nikoli videl in da mi
tudi nihče ni nič črhnil o njih...«

Gospod Žabar: »Nikar me ne

motite s svojimi nepotrebnimi opaz¬
kami! Kar bodete hoteli zvedeti,
vam bom vse povedal kar sam od
sebe. Ko so pribežali torej pobegli
Staroturki v našo belo Ljubljano in

no

ko sO nas začeli milo prositi, da bi
smeli pri nas tudi ostati, smo jim to
dovolili takoj, toda pod gotovimi
pogoji. Prvi pogoj je bil, da so morali
sleči svojo turško obleko in se ob¬
leči po naše. Drugi pogoj je pa bil, da
bodo morali kruh, katerega bodo
prejemali od nas, tudi odslužiti, kar
jim ne bode težko, ker so vsi znali
srbsko govoriti. Tretji pogoj je bil,
da morajo počasi spoznavati svoje
muzelmanske verske zmote in se pri¬
pravljati, da prestopijo v okrilje na¬
še edino zveličevalne vere. Končno
smo pa še od njih zahtevali, da mo¬
rajo za toliko časa, dokler bodo uži¬
vali našo gostoljubnost, odložiti svo¬
ja muzelmanska imena in si privzeti
naša. Ko so ubegli Staroturki sprejeli
vse te pogoje in storili svečano pri¬
sego pri Mohamedovi bradi, sklenili
smo ž njimi pobratinsko zvezo ...«

Jaz: »Ali se vam ni zdelo malo
čudno, da zahtevate od svojih gostov
prisego pri Mohamedovi bradi name¬
sto pri križanem bogu ...«

Gospod Žabar: »Prosim vas en¬
krat za vselej, ne motite me s takimi
neslanimi vprašanji! Naši turški
ubežniki so bili tedaj še pravi prav¬
cati muzelmani, ki so verovali v svo¬
jega alaha in v njegovega krivega
preroka Mohameda, vsled česar smo
jih morali po njihovi veri zapriseči
in ne po naši. To je jasno kot beli

m

dan in mora razumeti vsak otrok.
Ko smo tako svoje staroturške goste
in pobratime priklenili na se, smo jih
pa nekoliko pridelili našemu dežel¬
nemu odboru, ki smo ga malo poprej
dobili v svoje roke, nekoliko smo jih
namestili pri raznih naših podjetjih,
ostale smo pa utaknili v našo tiskar¬
no in k našemu vodilnemu glasilu.
Vstop Staroturkov v deželno službo,
v naša podjetja, v našo tiskarno in v
uredništvo našega vodilnega lista
rodil je takoj blagodejne sadove. Ko
so se naši Staroturki ugnjezdili pri
našem deželnem odboru, zavladale
so le - tam takoj prave turške raz¬
mere, ki trajajo še do današnjega
dne. Po turško delamo z deželno
imovino in z dohodki naše dežele.
Prav po turško razmetujemo deželni
denar za razne nepotrebne stvari, po
turško pitamo ž njim svoje zveste
koritarje in prav po turško odrekamo
vsako trohico deželnega denarja
kranjski raji — slovenskim napred¬
njakom. Enake turške razmere so se
pa po vstopu staroturških beguncev
pojavile tudi pri naših podjetjih. Tu¬
di tukaj se je začelo na debelo »lovi¬
ti s tujo roko gade« in se prav po
turško spuščati v najbolj vratolomne
špekulacije. Od našega dobrega in
vernega ljudstva od ust pritrgani de¬
nar je romal izven dežele, ta težko
prištedeni denar se je metal v najraz-

112

novrstnejše in skrajno nevarne kup¬
čije! Postopalo se je tako turško, da
je nastopila v vseli blagajnah straš¬
na suša. V ti sili je priskočil našim
podjetjem na pomoč naš deželni od¬
bor in z deželnim denarjem zamašil
one velike luknje, ki so nastale pri
naših podjetjih. Ravno take turške
razmere so pa zavladale tudi v naši
tiskarni in pri našem listu. Tedaj je
naš vodilni list proglasil kot temelj¬
no načelo, da je in politicis za nas
vera postranska stvar in da sprej¬
memo vsakogar pod svojo zastavo,
kdor z nami voli in najsi tudi ne hodi
nikdar v cerkev in najsi je tudi oči¬
ten brezverec. Tedaj je tudi naš list
javno razglasil, da nam je Nemec
ljubši od rodnega brata, če poslednji
prisega na liberalne zmote. Tedaj se
je tudi pri našem listu udomačila in
ukoreninila lepa turška navada, da
smo začeli napredne svoje slovenske
brate črniti in ovajati kot državi ne¬
varne elemente. S tem sem vam pač
zadostno dokazal, kako lepe turške
razmere so nastopile pri našem listu
potem, ko smo namestili v uredni¬
štvu pribegle Staroturke.«

Jaz: »Dam vam popolnoma

prav, gospod Žabar, da vladajo res
prave turške razmere pri našem de¬
želnem odboru, pri vaših podjetjih
in pri vašem vodilnem glasilu. Ven¬
dar mi pa doslej še niste povedali,

113

8

kako ste dognali, da so liberalni Slo¬
venci zvezani z Mladoturki...«

Gospod Žabar: »Kako vam mo¬
rem to povedati, ko mi vedno sega¬
te v besedo. Le malo več potrpežlji¬
vosti, bodete že še vse zvedeli. Ko
so se torej naši pobratimi Staroturki
polagoma popolnoma pri nas udo¬
mačili. začeli smo jih seveda izpra¬
ševati o njihovih razmerah in pose¬
bej še o razmerah otomanskega ce¬
sarstva. To bi jih vi morali slišati,
kako so zabavljali čez Mladoturke
in njihovo vladanje. Niti enega do¬
brega lasu niso pustili na njih. Vzlic
vsemu svojemu sovraštvu nam pa
tedaj vendar še niso hoteli izdati
onih tajnih zvez, ki vežejo Mlado¬
turke z našimi strupenimi liberalci.
Ko je pa izbruhnila vojska na Balka¬
nu in ko je turška armada bašibo-
zukov, albanskih, arnavtskih, kurd¬
skih in drugih roparjev začela dobi¬
vati strašne batine po svoji grbi, se
je pa razvezal tudi našim Starotur-
kom njihov jezik. V svoji brezmejni
žalosti nad turškimi porazi in v svo¬
jem silnem ogorčenju nad propalimi
Mladoturki so nam izdali, da so naši
slovenski liberalci že dolgo let naj¬
tesnejše zvezani z mladoturškimi
mogotci in da so ravno slovenski li¬
beralci okužili Mladoturke s svojim
gnjilim liberalizmom in tako posred¬
no povzročili vso gnjilobo v otoman-

114

skem cesarstvu in v posledici te tu¬
di vse silne turške poraze v balkan¬
ski vojski. Vsa ta svoja odkritja so
pa podprli tudi z neizpodbitnimi do¬
kazi. Ko smo to zvedeli, storili smo
le svojo sveto dolžnost, da smo od¬
krili to novo sramoto slovenskega
liberalizma vsi pošteni javnosti. Ta¬
ko je, moj prijatelj, in nič drugače!«

Jaz: »Hvala vam lepa, gospod
Žabar, za vaša temeljita in prepriče¬
valna pojanila. Le še eno prošnjo bi
imel, če se vam ž njo ne zamerim.
Poprej ste povedali, da ste namestili
mi svojem vodilnem monitorju tudi
več Staroturkov. Mene pa sedaj
strašno za'nima, katere in kako so se
prej pisali, predno ste jih prekr¬
stili.*

Gospod Žabar: »To vam pa nič
kaj rad ne povem ali vsaj zastonj ne.
Poglejte literček se je med tem iz¬
praznil in moja žeja še ni ugašena.
Ce pokličete še en literček na mizo,
vam bodem pa tudi to povedal.«

Poklical sem hitro dražestno
Ančiko in ji ukazal še en liter vina.
Ko je stal liter vina na mizi, sva ga
z gospodom Žabarjem pred vsem
poskusila, če je vino pravo in če na¬
ju zapeljiva Ančika ni ukanila. Ko
sva se pa prepričala, da nisva uka¬
njena, je pa gospod Žabar nadaljeval
s svojimi razkritji.

8 :

115

Gospod Žabar: »V uredništvu

našega vodilnega glasila imajo da¬
nes prvo besedo trije Staroturki in
sicer Mahnnid Štefendi paša, Hasan
Trdobuč paša in Mojbeg Škric- aga.
Danes se seveda pišejo ti možje ma¬
lo drugače — čeprav se ja pišejo
malo drugače, je vendar njihova pi¬
sava še danes popolnoma turška in
bo ostala večno, ker velja tudi za
nje pregovor: Kar se je Janezek na¬
učil, to pa tudi zna Janez. Vendar so
pa vsi trije prav imenitni gospodje in
zaslužijo, da izpijeva ta kozarec do
dna na njiliovo zdravje!«

To sva tudi storila in potem to
dejanje še enkrat ponovila, na kar
sem plačal naročena dva litra in svoj
račun ter tekel domov, da sem si še
v svežem spominu zapisal ta svoj
zgodovinski iriterviv z. gosp. Ža¬
barjem.

116

Klerikalni mladini.

V prijazni posebni sobici staro-
slavne gostilne pri »Stari kukavici«
so se zopet enkrat zbrali v boju za
vzvišena načela S. L. S. že osiveli
možje, da se v prijateljskem razgo¬
voru in pri čaši vinca rujnega neko¬
liko pomenijo o najnovejših zanimi¬
vih pojavih v svoji stranki in izven
nje ter da si tudi nekoliko potožijo
razne svoje bolečine. Odlično bese¬
do v ti častiti družbi je imel, kakor je
to tudi popolnoma prav, naš stari
znanec gospod Žabar.

»Veste, dragi prijatelji,« omenil
je častni predsednik neke Vincenci-
jeve družbe, ki telesno še jako kre¬
pak uživa že nekaj let sem svoj za¬
služeni pokoj, »danes pa hočem ne¬
kaj sprožiti, o čemer ne vem, če bo¬
dete vsi mojih misli. V našem vodil¬
nem glasilu smo že večkrat brali
marsikatero o liberalnih mladinih,
nikdar pa še nobene o naših mladi¬
nih, čeprav bi ti zelo zaslužili, da -se
jih nekoliko potipa za žilico. Po mo¬
jem skromnem mnenju bi bilo zgolj

117

koristno za našo stranko, če ne bi
samo napak svojih nasprotnikov
obešali na veliki zvon, temveč da bi
se nekoliko tudi pobrigali za svoj
lastni tabor in da bi skušali spoznati
tudi svoje lastne grehe in slabosti. V
tem oziru grešimo posebno, kar se
tiče naših mladinov, ki hočejo nas,
ki smo v boju za svojo stranko osi¬
veli, odriniti popolnoma na stran in
se posebno polastiti vseh onih mest,
ki donašajo človeku kak mal postran¬
ski dohodek. In to delajo ljudje, ki
doslej še niso drugega storili za
našo stranko kakor to, da so
v raznih naših akademičnih
društvih za naše žulje in na na¬
še stroške imeli veliko besedo in
da so potem, čim so se vrnili v domo¬
vino, takoj zahtevali zase odločilna
in v prvi vrsti seveda tudi dobro pla¬
čana mesta, ne da bi poprej z dejanji
pokazali, da so vredni svojih mest in
ž njimi združenih dohodkov. V tem¬
le pogledu se bode morala tudi še-
spregovoriti v naši stranki odkrita
beseda, ako hočemo, da ne bodo za¬
vladale v stranki take razmere, da
skoro nastopi konec vseh koncev?«

»Popolnoma prav imaš,« odgo¬
voril mu je odličen ljubljanski me¬
ščan, ki vzlic svojemu dolgoletnemu
delovanju v prospeh S. L. S. še ni
dosegel nobenega vidnega priznanja.
»Nikakor ne bode škodovalo naši

118

stranki, če se tudi na to stran spre¬
govori odkrita beseda. Opozoriti ho¬
čem tu na moža, ki je veliko dobrega
storil za našo stranko in tudi za našo
deželo, a je vzlic temu že danes delo¬
ma žrtev naših mladinov, skoro bode
pa popolnoma. Gotovo ste že uganili,
koga imam v mislih. Torej v mislih
imam komereijalnega svetnika Pov-
šeta, ki je bil n. pr. gotovo eden naj¬
boljših in najvestnejših deželnih od¬
bornikov, kar jih je doslej imela naša
dežela, gotovo pa najboljši in naj-
vestnejši, kar jih je doslej še poslala
naša stranka v deželni odbor. Ta za¬
služni mož je kot deželni odbornik
delal marljivo kot bučela, bil v ti svo¬
ji službi z eno besedo tako vesten in
neutrudljiv, da mu tudi najzagrize-
nejši liberalec ni mogel ničesar oči¬
tati. Pameten človek bi-mislil, da bo
stranka nauela vse svoje sile in krip-
Ije, da bode tako odličnega moža,
neutrudljivega delavca in vzornega
strokovnjaka obdržala na deželno-
odborniškem mestu. Toda ne. Ta
mož, ta odličnjak postal je žrtev na¬
ših mladinov, ki so toliko časa intri-
girali. ruvali in spletkarili, dokler se
ta odlični mož ni moral umakniti raz
sedež deželnega odbornika in prepu¬
stiti ta sedež nasledniku mladinu.
Vprašam vas, ali je odlični delavec
za dobrobit naše dežele na svoja
stara leta kaj takega zaslužiil? Ali je

119

mar na korist naše dežele, da je od
njenega vodstva odstavljen mož, ki
je posvečal vse svoje moči nesebično
blagostanju svoje lepe ožje domovi¬
ne? Povejte mi nadalje, kaj je naša
dežela pridobila s tem, da se je mo¬
ral le - ta zaslužni mož umakniti in
napraviti mesto mladimi? Naravnost
in odkrito vam povem, da prav nič
in še manj kot nič! Odkar so se na¬
tepli v naš deželni odbor naši mladi¬
ni, se tam tako gospodari, da to
čudno gospodarstvo naravnost izziva
najostrejšo kritiko in to ne morda pri
naših nasprotnikih naprednjakih, tem¬
več posebno tudi v onem delu tabora
S. L. S., ki vsled strankarske zagri¬
zenosti še ni izgubil vseh pojmov za
pametno in racijonalno gospodar¬
stvo. Ta zamena starega, izkušenega,
pridnega, vestnega in nepristranske¬
ga delavca v deželnem odboru s
strastnim, neizkušenim in strankar¬
skim mladinom je prava nesreča za
našo lepo deželo in tudi našo stranko
ter utegne postati za obe še narav¬
nost usodepolna. Opozoril sem vas
na ta posebno kričeč slučaj, ker s tem
slučajem najbolj jasno lahko doka¬
žem, kako krivično in tudi neprevid¬
no se ravna v naši stranki, ako se
meče zaslužne može brez vsakega
povoda med staro šaro in če se na
njihova mesta postavlja komaj iz
jajčje lupine izrasle mladine. To po-

120

stopanje v odločilnih krogih naše
stranke se bode na stranki poprej
maščevalo, kakor vsakdo misli in tu¬
di bolj strašno, kakor upajo celo naši
politični nasprotniki. Zato sem mne¬
nja, da mora naša stranka, ako se
sploh hoče vsaj eno ali dve desetletji
obdržati na površju, kreniti na zmer¬
nejšo srednjo pot in vsem neizkuše¬
nim mladinom enkrat za vselej za¬
staviti dohod do vplivnejših mest. Če
pa stranka tega ne bode storila in če
bode še nadalje vrivala povsod ne¬
zrele mladine, potem si bode pa sama
izkopala svoj grob, v katerega se bo¬
de skoro, toda jako neslavno pogrez¬
nila. To je moje odkritosrčno mne¬
nje.«

»Meni se zdi,« začel je gospod
Žabar zagovarjati oficijalno vodstvo
S. L. S. in mladine, »da presojate ves
položaj prečrno in da delate tudi kri¬
vico našim mladim gospodom. Naši
mladi gospodje so poleg velike uče¬
nosti prinesli v stranko tudi potreben
ogenj in neustrašenost, torej dve
stvari, ki ste za našo stranko narav¬
nost neprecenljive važnosti. Poprej
smo bili preveč popustljivi in priza¬
nesljivi nasproti našim nasprotnikom,
kar je imelo to žalostno posledico,
da si naša stranka ni mogla nič kaj
prav opomoči in priti do odločilne
veljave in moči v deželi. Šele naši
mladi gospodje so s svojo brezobzir¬

ni

nostjo in ono neprizanesljivostjo, ki
je izključevala vsako popustljivost
nasproti našim domačim sovražni¬
kom, vdihnili naši stranki pravi
ogenj in ji pokazali ono pot, ki jo vodi
do zmage, zato se mi zdi poprej izre¬
čena obsodba naših mladih gospodov
naravnost krivična, ker se s to ob¬
sodbo zanikuje tudi one velike zaslu¬
ge, ki so si jih stekli naši mladi go¬
spodje za pomlajenje naše stranke in
temu sledeči zmagoslavni pohod v
prelepo deželno palačo na Kongres¬
nem trgu. Ce so Dri svojem požrtvo¬
valnem delu za ideje naše stranke
gledali tudi nekoliko na svojo osebno
korist, iim tega ne smemo preveč
zameriti, ker njihove zasluge za
stranko daleko odtehtajo to, kar so
za svoje delovanje za stranko prejeli
od stranke. Če so končno kakšno
stvar, recimo, pa samo recimo, tudi
malo zavozili, se jim tega ne sme
šteti preveč v greh, temveč moramo
'to presojati raz stališče sv. pisma, ki
nas uči, da še celo pravičnik najmanj
sedemkrat na dan greši.«

»Prijatelj Žabar, tebi se pač po¬
zna, da sediš v vodstvu stranke,« za¬
čel je gosp. Žabarja zavzračati nje¬
gov predgovornik. »Ti si v prvi in
tudi v zadnji vrsti strankar, ki slepo
prisegaš na vodstvo svoje stranke in
ki si radi tega tudi slep za vse, kar se
izven vodstva godi v stranki. Raz ta

122

vidik je presojati tudi tvojo obrambo
naših mladinov, ki so po tvojih bese¬
dah šele opoprali in poživili našo
stranko. Če pa jaz, ki gledam to
stvar skozi druga in nepristranska
očala, začnem razmotrivati zasluge
naših mladinov za našo stranko, pa
prihajam do popolnoma drugega
zaključka, kakor ti. Mladini žanjejo
danes, ne da bi bili kdaj sejali. Danes
v deželi vsemogočno S. L. S. smo
ustanovili mi, mi smo za njo izvoje-
vali najhujše voje in mi smo ji tudi
pripravili pot, da je mogla zavladati
v deželnem dvorcu. Vse to smo pa
mogli doseči le z resnim in vstrajnim
delom ob času, ko so danes toli mo¬
gočni mladini še trgali svoje hlače
po šolskih klopeh in še s slastjo po¬
žirali one napade v »Slovenskem
Narodu« in v drugih naprednih čas¬
nikih. ki so se obračali zoper naše
napore in naše delo. Ko so pa prišli
iz vseučilišča ali iz bogoslovja, so se
pa potem, ko so izpustili na par sho¬
dih nekaj svojih priučenih govorč¬
kov, vsedli takoj na gorko in na ona
mesta, ki bi jih zaslužili v boju za
stranko že osiveli vojščaki. Ko so pa
naši mladini zasedli ta gorka mesta,
morali bi pa pokazati, da so se res
kaj resnega naučili in da so torej tudi
zmožni, kaj koristnega ustvariti in
izvršiti. Tu so pa popolnoma odrekli,
ker so edino le kazali svojo skrajno

123

nestrpnost in pristranost nasproti
vsem, ki ne trobijo nepogojno v nji¬
hov rog. Na gospodarskem polju so
se pa izkazali kot popolne ignorante,
ki nimajo niti pojma o pametnem in
treznem gospodarstvu, ker bi sicer
ne trosili tako nepremišljeno njim
zaupanega denarja za razne utopije
in spekulacije, kakor ga trosijo. Zato
upravičeno trdim in sem pripravljen
to svojo trditev tudi povsod zasto¬
pati, da so naši mladini prava nesre¬
ča za našo stranko in da bo edino nji¬
hova zasluga, če naša stranka svoje
velike moči in veljave, ki jo ima da¬
nes v naši deželi, ne bode mogla
dolgo ali celo trajno obdržati in da
bode morala skoro napraviti mesto
naši stranki nasprotnim, toda razum¬
nejšim in treznejšim gospodarjem.
Zato pa mora tudi vsak odkrit pri¬
staš naše stranke, kateremu je na
tem, da obdrži naša stranka v deželi
svojo moč in veljavo, stremiti z vse¬
mi silami na to, da se naših mladi-
nov sedaj še ne postavlja na odločilne
in gospodarsko važne postojanke,
temveč da se jim da poprej prilika,
da postanejo v resnem delu zrelejši
in da si nabero še poprej za življenje
in posebno za oskrbovanje javnih po¬
slov potrebne skušnje, predno zase¬
dejo kaka odločilnejša mesta. To
zahteva življenski interes naše
stranke.« •

124

»Raviiojcar izgovorjeni napadi
na naše mlade gospode,« začel je
skoro jezno odgovarjati poprejšnemu
govorniku gospod Žabar, »dokazuje¬
jo, da je toli hvalisana edinost naše
stranke le pobeljen grob, ker se naj¬
dejo v naši stranki žalibog ljudje, ki
na naravnost neodpusten način rujejo
— za sedaj seveda še le skrivaj —
proti svoji lastni stranki in njenemu
pametnemu in velikopoteznemu po¬
stopanju. S takimi razdirajočimi ele¬
menti se bode pravočasno in pošte¬
no obračunalo. Toliko na naslov vseh
onih, ki se čutijo prizadeti. V osta¬
lem pa še enkrat poudarjam, da so
napadi na naše mlajše moči neslani
in krivični in da le dokazujejo, da se
hoče krivično zapreti mlajšemu in
ognjevitejšemu naraščaju pot do po¬
litičnega delovanja. Pri tem se pa po¬
polnoma pozablja na zelo umestne
besede nekega zamrlega liberalnega
pesnika:

»Rod stari hira, gine,

bodočnost je mladine — «

»Toda ne mladinov,« prekinil je
nekdo vzneseni govor našega go¬
spoda Žabarja.

»Ne motite me s takimi neslani¬
mi opazkami,« zavrnil je resno go¬
spod Žabar motitelja. »Iz dvakratne¬
ga govora svojega predgovornika
posnemam, da je njegova srčna že-

125

lja, da bi zavzemali vsa ona javna
mesta, s katerimi razpolaga naša
stranka, samo možje, kateri po novih
vojnih'postavah ne bodo več priza¬
deti, torej sami osiveli patriarhi, ki se
polomljeni od svojih let odlikujejo s
posebno zmernostjo. Hvala vam lepa
za take mumije! Mi smo bojna stran¬
ka, ki hoče zavojevati celo deželo od
njene prestolnice doli do zadnje gor¬
ske vasice. Kot bojna stranka pa mo¬
ramo imeti v svojih prvih vrstah sa¬
mo take može, ki korakajo brezob¬
zirno naprej in ki pornandrajo vse,
kar se jim postavlja na pot, držeči se
zlatega načela, da je korist stranke
bog, pravičnost pa že zdavnaj preži¬
vel pojm. Z ozirom na to zdravo na¬
čelo se mora iz prvih vrst naše
stranke umakniti vse, kar se ne rav¬
na nepogojno po tem načelu in čim
prej se v tem pogledu dobro in teme¬
ljito pomete v naši stranki, tem bolje
bo za stranko. Proč z zastarelo ša¬
ro, bodi naše geslo in na krov z mla¬
dimi, zagrizenimi in brezobzirnimi
strankarji!«

»Hvala za tvoje zelo odkrite be¬
sede, prijatelj Žabar, s katerimi si
nam osivelim pristašem S. L. S. od¬
prl prav lep pogled v našo bodoč¬
nost in — usodo,« odgovarjal je go¬
spodu Žabarju resen, prileten mož,
ki se doslej pogovora ni udeleževal.
»Torej vse stare in zaslužene bojev-

126

nike za načela naše stranke je treba
fizilirati, obglaviti in obesiti, da se
dobi tako prostor za nezrelo in neiz¬
kušeno mladino, da se ji pripravi
mastna korita. Če prevladujejo v
vodstvu naše S. L. S. po tebi ravno¬
kar zastopana načela, potem se pa
nič več ne čudim raznim pojavom v
najnovejšem času. Sedaj se tudi prav
nič več ne čudim dogodkom v dežel¬
ni bolnici, kjer se je zaslužnega, iz¬
kušenega in dolgoletnega začasnega
vodjo bolnice primarija dr. Gregori¬
ča namenoma prezrlo in na čelo na¬
šega največjega deželnega dobrodel¬
nega zavoda postavilo mladega mo¬
ža, ki do tedaj bolnice menda še od
znotraj ni poznal in ki glede izkušenj
v oskrbovanju tako velikega zavoda,
kakor je naša bolnica, ni niti vreden,
da bi odvezal jermena prezrtemu
dr. Gregoriču. Pri tem pa vprašam
še, ali je primarij dr. Gregorič tako
poniževalno omalovaževanje svo¬
jih velikih zaslug pri upravi deželnih
dobrodelnih zavodov, ki si jih je ste¬
kel kot večletni začasni vodja, tudi
zaslužil? Ne, in tisočkrat ne! Vsaj je
bil primarij dr. Gregorič ravno oni
mož, ki se je skozi leta in leta pri
. vseh volitvah naše bele Ljubljane
kot kandidat brezupno izpostavljal
s posebno požrtvovalnostjo in nese¬
bičnostjo za našo stranko, dočinf se
je našim ognjevitim in bojevitim

127

mladim gospodom brez boja in tru¬
da metalo v naročaj mandate v po¬
polnoma varnih kmetskih okrajih.
Vidite, to skrajno krivično postopa¬
nje v vodstvu naše stranke, to oči-
vidno protežiranje še nezrelih mladi-
nov in to jasno preziranje in omalo¬
važevanje izkušenih in zaslužnih mož
v naši stranki mi je našo stranko ta¬
ko pristudilo, da se naravnost sramu¬
jem pred svetom, da veljam za nje¬
nega pristaša. To je moja odkrita be¬
seda in želim le, prijatelj Žabar, da jo
sporočiš na pristojnem mestu. Lahko
noč, gospoda!«

Za temi pikrimi besedami izpil je
govornik svojo kupico in odšel v
temno noč. Ostali gostje so nekaj ča¬
sa nemo molčali in gledali poparje¬
nega gospoda Žabarja, kako bode
odgovarjal na to rezko in pravično
obsodbo, če bode sploh kaj odgo¬
varjal. Gospod Žabar je grizel in gri¬
zel v veliki zadregi svoje ustnice in
premišljeval, kaj bi odgovoril na
pikre napade odšlega moža. Prvot¬
no je mislil, sledeč opetovanim
vzgledom vodilnega glasila S. L. S.,
kar mirno požreti vse napade; ko je
pa videl od vseh strani vprte oči
proti sebi in v njih izraženo očividno
zadoščenje nad njegovim porazom,
pograbila ga je divja jeza, da je uda¬
ril s pestjo po mizi in začel kričati;

128

»Lahko noč, lahko noč, stara
baba! Tvoje besede niso nič druge¬
ga kot prazne čenče in marnje, ki
niti ne dosežejo onega vzvišenega
stolca, na katerem kraljuje s svojo
velikopotezno politiko vodstvo naše
S. L. S. Vodstvo naše S. L. S. bode
pa znalo v kali zadušiti vse tako
uporno besedičenje po javnih loka¬
lih, to vam povem že danes na vsa
usta. Pri nas ni tako, kakor pri libe¬
ralcih, kjer sme vsak prosto izraziti
svojo pošteno misel, pri nas je le ena
postava in ta postava se glasi: »Mol¬
či in ubogaj!« O nečuvenih in pre-
kucijskih dogodkih noeojšnega ve¬
čera bodem pa, kakor je moja dolž¬
nost, poročal takoj na pristojnem
mestu in potem gorje, trikratno gor¬
je vsem krivcem in to tako gotovo,
kakor sem jaz gospod Žabar, ki od¬
hajam sedaj iz te okužene druščine,
ne da bi želel »Lahko noč!«

Gospod Žabar je na to jezno
vzdignil svojega rojstva kosti in ne
da bi še kaj omenil, izginil za svojim
predgovornikom iz »Stare kukavi¬
ce« v temno noč.

op

Boa

129

9

Pri koritarjih.

Naš stari znanec in prijatelj go¬
spod Žabar je bil silno slabe volje.
Vse ga je grizlo in peklo. Prebridke
izkušnje, in presenetljivo razočaranje,
katere je kot steber vsemogočne S.
L. S. doživel mej tovariši obrtniki in
pozneje zopet med osivelimi pristaši-
veterani svoje stranke, so mu jemale
spanec. Zato se ni čuditi, če se je naš
prijatelj, namesto da bi se cele noči
premetaval brez spanja po svoji po¬
stelji, v svojem obupu vrgel z vso si¬
lo na temeljito proučavanje ljubljan¬
skega ponočnega življenja po števil¬
nih ljubljanskih gostilnah in kavar¬
nah. Toda nikjer ni mogel najti utehe
svojemu razdrapanemu duševnemu
razpoloženju. Še več! Namesto bla¬
godejne utehe je našel vsepovsod le
novega netiva svoji slabi volji. Naj
je prišel kamorkoli, bodisi mej prista¬
še svoje stranke, bodisi med njene
nasprotnike, povsod je moral slišati
najostrejše besede na račun svoje
oboževane S. L. S., njenih političnih

130

pustolovščin in posebno njenega
brezmejno lahkomišijenega gospo¬
darskega delovanja.

Skoro se ga je poloteval črni ob¬
up. I3il je skozi in skozi strankar in ni
mogel prenašati niti najmanjše kri¬
tične besede čez vodstvo svoje stran¬
ke. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo z
našim prijateljem, ako mu ne bi bil
dobri njegov angelj v teh hudih ča¬
sih stal zvesto ob strani in mu vdih¬
nil rešilne misli v njegove razgrete
možgane.

»Čeprav se poraja povsod upor
proti tvoji slavni S. L. S., čeprav je
vse nezadovoljno ž njenim vod¬
stvom, vendar zvestoba še ni izginita
popolnoma iz tega pregrešnega sve¬
ta. Zateci se k »Trdokljunemu ga-
vranu«, kjer se zbirajo najzvestejši
pristaši tvoje S. L. S., požrtvovalni
deželni nadzorniki in tam najdeš po¬
koja svoji ubogi duši. Kjer imajo be¬
sedo nadzorniki Janez Koritar, Ma¬
tevž Bisagar, Gašper Netopir, Urban
Požrešen, Šimen Pobijaj, Miha Ro¬
mar, Jernej Strela, Izidor Potuhnjen*
in drugi deželni nadzorniki, tam je
doma zvestoba in ž njo vera v ne¬
zmotljivost tvoje S. L. S.«

* Glej črtico »Kako se je imel gospod
Buček pri koritarjih “ v knjižici »Gospod
Buček”, ki jo je izdala lansko leto »Narodna
založba”.

131

Tako je svetoval našemu prijate¬
lju gospodu Žabarju njegov dobri
angelj in gospod Žabar je ta dobri na¬
svet poslušal 1 . Še isti večer se je na¬
potil ob večerni uri k »Trdokljune-
rau gavranu«, kjer je tudi našel vse
deželne nadzornike zbrane pri čaši
rujnega vinca ob najboljšem razpolo¬
ženju.

Ker je bil z večino deželnih nad¬
zornikov itak dobro znan, se je pri¬
sedel k njihovi mizi. Deželni nadzor¬
nik Janez Koritar je pa kot glava mi¬
ze seznanil gospoda Žabarja z ne¬
znanima mu še deželnima nadzorni¬
koma in to z gospodom Tomažem Bi-
kogojem, predstojnikom vzornih de¬
želnih hlevov na Robežu, kjer se dra¬
go kupljeni biki na deželne stroške
trenirajo proti raznim boleznim in z
gospodom Volbenkom Tepko, pred¬
stojnikom vzornih deželnih velena-
prav za sušenje plemenitega sadja
ravnotam, ki pa samo slučajno seve¬
da nikdar ne funkcionirajo. Poleg
teh mu je pa predstavil še dva mlada
gospoda nadzorniška praktikanta,
gospoda Damjana Sleparja, bodoče¬
ga predstojnika najpotrebnejšega in
najnovejšega »Oddelka za sestavlja¬
nje umetnih bilanc in proračunov« in
gospoda Pankracija Petoliznika, bo¬
dočega predstojnika nanovo ustanov¬
ljenega »Oddelka za sestavo dežel¬
nega koritarskega katastra«.

132

Med odličnimi deželnimi nadzor¬
niki in nadzorniškimi praktikanti se
je čutil naš gospod Žabar takoj do¬
mačega in tudi dal takoj duška svo¬
jim srčnim čutilom z besedami:

»Dragi prijatelji in somišljeniki!
Hudi časi prihajajo za našo veleoa-
lično stranko. Ni dovolj, da nas tl
smrdljivi liberalci črnijo in preganja¬
jo kakor steklega psa, imamo še v
lastnem taboru izdajalce in upornike,
ki pljujejo v lastno skledo. Toda ž
njimi se bode pošteno poračunalo in
to v najkrajšem času, ko se gotove
stvari malo pozabijo in ublažijo. Vsaj
vsi veste, kakšne križe smo imeli in
imamo še dandanes na Miklošičevi
cesti. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo
na Miklošičevi cesti, če ne bi bil naš
deželni finančni minister z velikopo¬
teznim ukrepom vrgel na tehtnico
imetje cele naše dežele. Ali ni res,
prijatelj Koritar?«

Nodzortiik Janez Koritar: »Te
prav nič ne razumem, prijatelj Ža¬
bar.«

Gospod- Žabar: »Ne zbijaj šal v
tako resnih stvareh! Šale v tako re¬
snih rečeh so šteti naravnost za na¬
glavni greh, ali nimam prav, nadzor¬
nik Matevž Bisagar?«

Nadzornik Matevž Bisagar: »Tu¬
di meni ta star ni razumljiva.«

Gospod Žabar: »Saj sem govo¬
ril dovolj jasno in ste me gotovo vsi

133

dobro razumeli, vsled česar se ozna¬
čujejo Vaši odgovori kot precej malo
duhoviti dovtipi, kaj ne, prijatelj Ne¬
topir?«

Nadzornik Gašper Netopir: »Pri
najboljši volji ne morem izvohati, kaj
nam hočeš povedati s svojimi skriv¬
nostnimi namigavanji!«

Gospod Žabar: »To mi je pa že
malo odveč, ker vem, da niste tako
trdih gi’av, kadar se Vam gre za kak
masten zaslužek na račun naše ubo¬
ge dežele. No, mi pa Ti, Urban Po¬
žrešen, povej, če nisem imel prav, ko
sem trdil, da je edino naš deželni fi¬
nančni minister rešil celo situacijo
na Miklošičevi cesti?«

Nadzornik Urban Požrešen:
»Veš, te ženske pa jaz prav nič ne
poznam in zato tudi ne morem reči
ne tako in ne tako, da se ne bi potem
reklo, da sern^rekel tako ali tako!«

Gospod Žabar: »Govedina . . .«

Nadzornik Šimen Pobijaj: »Kaj
je riku hodeč? Mom taka perpilov,
de bo preč mertu, priklit piglizen ...«

Nadzornik Miha Romar: »Pusti
nož pri miru, prijatelj Pobijaj, saj veš,
da je gospod Žabar naš človek in kle¬
rikalec prve vrste, ne pa kak smrd¬
ljiv liberalec one baže, katere moraš
v izpolnjevanju svoje službe pobija¬
ti. Sicer pa, ljubi moj prijatelj Žabar,
Ti moram tudi jaz povedati, da go¬
voriš danes nekam tako čudno, da Te

134

tudi jaz, ki hodim na deželne stro¬
ške vsaki dan po božjih potih, nisem
razumel. Moraš že bolj jasno govo¬
riti, če hočeš, da nam bo jasno in ra¬
zumljivo, kar hočeš povedati.«

Gospod Žabar: »Meni se prav
močno zdi, da me hočete vsi malo
potegniti. Kaj takega si pa jaz, ki
sem prvi agitator naše S. L. S. in ki
sedim v vodstvu naše stranke, ne
dam od nikogar dopasti. Torej bom
pa govoril prav jasno in razločno.
Spominjate se gotovo vsi prav do¬
bro, kako so se pred nekoliko tedm
na Miklošičevi cesti prerivali in pe¬
hati med ljudmi sem in tja najvišji
gospodje in še celo prečastiti kano¬
niki in kako so z zgovorno besedo
pomirjevali ljudi, ki so z vso silo ti¬
ščali le v eno samo hišo. Vi dobro
veste, da bi se bilo iz tega preriva¬
nja, pehanja in siljenja v ono hišo na
Miklošičevi cesti rodilo brezmejno
gorje za našo stranko, če ne bi bil naš
veleum, naš finančni minister -iz¬
igral . . .«

Nadzornik Jernej Strela: »Tega
pa ne pustim reči o svojem vrhov¬
nem šefu, da igra. Poznam ga dobro
iz Završnice in vem, da je tako resen
mož, da nima v glavi in v rokah nič
drugega, kakor samo deželno elek¬
triko, vir vsega v  blagostanja naše
kranjske dežele. Če mi bodeš še eno
besedo rekel čez mojega vrhovnega

135

šefa, imaš pa z menoj opraviti, Ti
bom tako zazvonil, kakor sem časih
pri Sv. Petru, ko sem moral iz ka¬
varne Pua prav zelo hiteti, da nisem
prepozno kot Cerkvenik zazvonil
dan! Zapomni si to!«

Gospod Žabar: »Ali Vas je da¬
nes vse obsedel sam satan, da me no¬
čete razumeti in da mojim besedam
podtikujete vse mogoče stvari. —
Upam, da bom našel pravo razume¬
vanje vsaj pri Tebi, prijatelj Izidor
Potuhnjen, s katerim sva ga izpila
tedaj, ko še nisi bil vodja deželne
klavnice, ampak še ponižen lemona-
tarski hlapec . . .«

Vsi nadzorniki in nadzorniški
praktikanti vse vprek: »Kaj, s hlap¬
cem zmerja našega odličnega nad¬
zornika in vodjo deželne klavnice!
Ven ž njim! Na cesto ž njim! itd.«

Tedaj se je vzdignilo toliko rok,
kolikor nadzornikov in nadzorniških
praktikantov in dotaknilo prečastite¬
ga telesa gospoda Žabarja, ki se je
skoro tudi že nahajal neprostovoljno
izven one posebne sobe pri »Trdo-
kljunem gavranu«, v kateri je bilo
odlično zbirališče najnovejših in naj¬
potrebnejših stebrov naše deželne
uprave.

136

V prvi sobi se je gospod Žabar
po tem neprostovoljnem odhodu iz
posebne sobe hotel le še toliko usta¬
viti, da bi poravnal pri natakarici
svoj račun. Ker je pa imela tedaj na¬
takarica ravno zelo nujen razgovor
z nekim mladim vojakom pri vratih
gostilne, je pa moral gospod Žabar
nekoliko počakati.

Ko je pa tako čakal na natakari¬
co, začul je iz posebne sobe gromki
glas deželnega nadzornika Janeza
Koritarja, ki je kot glava mize v
vznesenih besedah slavil neprosto¬
voljni odhod gospoda Žabarja iz ko-
ritarske druščine. Janez Koritar je
pa nekako tako - i'e grmel:

»Slava naši koritarski pameti in
našim koritarskim pestem, ki so iz¬
vršile danes odlično svojo nalogo.
Kaj je neki iskal ta petolizni Žabar v
naši častiti in neoskrunjeni družbi?
Nič drugega in nič manj, nego da je
hotel pri nas vohuniti, da bi nas poten;
začrnil pri oni visoki gospodi, kateri
se imamo zahvaliti za svoje mastne
službice, za naša prečastita koritica.
Pa smo pošteno mi izvohali njegov
namen in mu pokazali neizmerno
moč svojih koritarskih pesti. Upamo,
da ne bo nikdar več prišla ta lačna
klada v našo častito koritarsko sre¬
do natezavat svoja dolga ušesa, pri-
sluškavat in vohunit. Sicer pa njego¬
va namigavanja z Miklošičevo cesto

137

od nas ne smejo ostati neopažena,
ker zaslužijo vso našo pozornost. Vi
vsi z menoj vred, ki tvorite bistveno
podlago naše modernizirane deželne
uprave, ste v dno svojih koritarskih
duš prepričani, da so vsi oni dohod¬
ki, ki se iz naše lepe dežele stekajo
v deželno blagajno, pred vsem in v
prvi vrsti za to odločeni, da se ž nji¬
mi pokrivajo z deželno upravo zdru¬
ženi ogromni stroški in seveda, ker
je bog sebi prvemu ustvaril brado, da
se iz njih v prvi vrsti plačujejo naše
koritarske plače in nam pristoječe
koritarske dijete. V deželno blagajno
stekajoči denar se sme za druge stva¬
ri le v toliko in le tedaj porabljati, če
smo dobili mi koritarji popolno in ne-
utesnjeno plačilo vseh svojih lepih
službenih prejemkov, dijet in drugih
pritiklin. Mi koritarji smo prvi in po¬
tem pridejo šele na vrsto druge de¬
želne potrebščine. Ali nimam prav,
dragi tovariši?«

Zbor koritarskih nadzornikov in
nadzorniških praktikantov navduše¬
no in glasno: »Prav imaš, Ti prvak
vseh koritarjev, ki zaslužiš še en¬
krat tako veliko korito zbog svoje
odlične koritarske pameti! Bog Te
živi, dični nadkoritar!«

Nadzornik Janez Koritar: »Rav¬
no z ozirom na naš koritarski dobro¬
bit pa ne smemo prezreti velikan¬
ske nevarnosti, ki tiči v namigava-

138

njih odstranjenega vohuna Žabarja
za našo koritarsko udobnost in bo¬
dočnost. Na Miklošičevi cesti se
namreč plete za nas deželne koritar-
je nekaj takega, kar resno in usode-
polno ogroža našo eksistenco. Kaj se
tam plete, Vam je, dragi tovariši,
vsem prav dobro znano in mi ni tre¬
ba še posebej razlagati in še manj po¬
jasnjevati, da gre tam za biti in ne
biti. V ti grozni stiski je nastopil na
stroške in največjo nevarnost naše
dežele kot rešilni angel naš deželni
špekulant in finančni minister in je,
da zaustavi vsaj začasno božji mlin,
ki melje počasi, a temeljito, vrgel na
tehtnico res vse imetje in dohodke
naše dežefe. Če ostane pri tem ukre¬
pu in če se ne doseže uničenja tega
usodepolnega koraka, potem z bo¬
gom naše mastne deželne službe, z
bogom naša ljubljena korita! V ne-
pobitnem interesu vesoljnega dežel¬
nega koritarstva je torej, da pride do
preklica in razveljavljenja tega ne¬
srečnega Sklepa. Zatorej se, tovariši
koritarji, obračam do Vas s prošnjo,
da naj pove kdo kako pametno mi¬
sel, kaj nam je storiti, da rešimo in
spravimo na varno svoja deželna
korita. Stvar je zelo resna in nujna
in zato napnimo vsi skupaj temeljito
svoje koritarske možgane.«

»Oprostite mi, da se kot nad-
zorniški praktikant,« pričel je pre-

139

vdano govoriti Damjan Sfepar, »prvi
oglasim k besedi. Storim pa to zato,
ker poznam najbolje skrajno nevarni
teren, na katerega je srečno zavozil
deželno gospodarstvo naš nesrečni
deželni finančni minister. Popolnoma
se zavedam, kakšna katastrofa bode
zadela Miklošičevo cesto, če bo ta
nesrečni sklep razveljavljen, toda
skrb za mojo lastno osebo in pa bri¬
ga za vesoljne koritarske koristi od¬
tehtate daleko vse pomisleke glede
strašnih posfedic te katastrofe na
Miklošičevi cesti. Moje mnenje je pa
kratko povedano, to, da moramo do¬
biti kakega naprednjaka na svojo
stran in ga pripraviti do tega, da se
bo zoper ta sklep pritožil. Ker je
sklep nedvomno nezakonit, imamu
mnogo upanja, da se ga bo razvelja¬
vilo, če le pravice niso še popolno¬
ma ubili. Če se pa tudi to ne zgodi,
potem bomo pa dosegli, da se bo go¬
spoda zgoraj začela malo brigati za
vratolomne skoke našega deželnega
finančnega ministra in mu prav teme¬
ljito pristrigla peruti. Pritožba se mo¬
ra torej na vsak način vfožiti.«

»Dobro, dobro, praktikant Dam¬
jan,« pohvalili so vsi nadzorniki bo¬
dočega načelnika »Oddelka za se¬
stavljanje umetnih bilanc in umetnih
proračunov« ter mu bratovsko na¬
pili.

140

Gospod Žabar je ves bled poslu¬
šal te uporne in prekucijske besede
deželnih nadzornikov, katere je imel
doslej za granitni steber deželne
uprave in svoje stranke in komaj ča¬
kal, kake zločine bodo še izkuhali.
Ta načrt mu je pa prekrižala mlada
natakarica, ki je mej tem srečno kon¬
čala svoj nujni razgovor z mladim
vojakom in se vrnila zopet v gostil¬
nico. Ves nesrečen moral je opustiti
nadaljno prisluškovanje, poravnati
pri natakarici svoj račun in oditi iz
gostilne — z obupom v svojem srcu
radi bodočnosti svoje stranke, ki se
niti na one, katerim je pomagala dn
naj mastnejših korit, ne more več
zanašati.

BJB

□id

141

Žalostna smrt gospoda Žabarja.

Pretresljivi dogodki, ki jih je do¬
živel v zadnjih časili naš prijatelj go¬
spod Žabar, so ga spravili popolnoma
iz tira. Nezanesljivost in upor med
obrtniki, ki so se šteli med pristaše
S. L. S., prekueijski govori med ve¬
terani njegove stranke in končno
skrajno sebično in samopašno nasto¬
panje deželnih koritarjev zmešalo je
ubogemu Žabarju popolnoma njego¬
ve, od napornega agitačnega dela že
precej načete možgane.

Brigal se ni prav nič več za svo¬
jo delavnico in svoj obrt, zanemarjal
popolnoma svojo dobro in pridno že¬
nico in svojo družino ter pohajkoval
po dnevu in ponoči po najzakotnejših
ljubljanskih beznicah. Edino še v pi¬
jači je iskal in tudi našel nekako
zdravilo svojim črnim mislim in obu¬
pu, ki mu je razjedal srce. Denar za
pijačo si je pa preskrbel, kjer in ka¬
korkoli si je mogel.

Njegova dobra ženica, ki je mo¬
rala sedaj prav vse sama oskrbovati,
rotila ga je z najmilejšimi besedami,

142

da naj opusti pijančevanje, ki ga bo¬
de spravilo v prezgodnji grob, nje¬
gove nedolžne otročiče pa pahnilo
v bedo in stisko. Mile in ljubeznjive
besede njegove dobre ženice so bile
pa bob ob steno. Odgovarjal ji je ne¬
kaj časa kriče z največjimi sirovost-
mi in ji dajal najhujše psovke. Ko je
pa opazil, da s sirovostmi ne opravi
nič pri svoji dobri ženici, začel jo je
pa neusmiljeno pretepati in se enako
znašati tudi nad svojimi nedolžnimi
otročiči, če so jokali, ko je pretepal
njihovo dobro in vzorno mamico. Ko
si je pa tako ohladil svojo jezo nad
svojo nedolžno ženo in svojimi ubo¬
gimi otročiči, krenil je pa zopet v go¬
stilno in pil in zopet pil, dokler se ga
ni do nezavednosti nalezel.

Seveda je postajal v svoji pija¬
nosti skrajno siten in nadležen dru¬
gim mirnim gostom, katere je vedno
moril in nadlegoval s svojimi pridi¬
gami o moči in sili S. L. S. Na zahte¬
vo nadlegovanih gostov je bil gospod
Žabar parkrat neprostovoljno po¬
stavljen pod kap, ne da bi ga to kaj
iztreznilo ali poboljšalo, ker je krenil
takoj v drugo gostilno in tam nada¬
ljeval svoje sitnarenje.

Končno se je pa seveda tudi .pri
njem uresničila znana nemška prislo-
vica: »Vrč hodi toliko časa po voc|p,
da se ubije.« Nekega večera je že po
11. prikolovratil popolnoma nadelan

143

\

v gostilno pri »Stari kukovici«, v
kateri se je nahajala še mala zaključe¬
na družba. Ko se je hotel prisesti k ti
družbi, so mu pa to prav vljudno
prepovedali. Tedaj je pa zrasel naš
prijatelj Žabar in začel celo družbo
obkladati s smradljivimi liberalci,
pocestnimi barabami, sploh in z eno
besedo z vsemi onimi dišečimi cvet¬
kami, ki jih je dan na dan bral v vo¬
dilnem glasilu svoje stranke na račun
ubogih slovenskih naprednjakov.
Ker je bila pa opsovana družba že
nekoliko dobre volje, je v besedah
sicer silno močnega, telesno pa vsled
zavžite pijače zelo oslabelega Ža¬
barja brez daljših neplodnih debat
iztirala s silo iz gostilne.

Težko naloženi gospod Žabar se
je, ko je priletel iz gostilne, nekaj ča¬
sa opotekal, potem pa obležal v mali
uličici proti Ljubljanici in vzlic hu¬
demu mrazu na prostem zasmrčal.
Tako je ležal morda kake dve uri, ko
ga je prebudil mraz, ki ga je stresal.
Z največjo težavo je dvignil svojega
rojstva kosti in se zatekel v prvo ka¬
varno, da si ogreje nekoliko svoje
otrplo telo in poživi z žgano pijačo.
S to se je pa zalival toliko časa,
dokler ni začutil zopet nekoliko gor-
kote v svojem truplu in dokler ni iz¬
ginilo jako neprijetno ščipanje v nje¬
govih prsih.

144

Od pijače popolnoma omamljen
našel je potem s težavo proti četrti
uri svoj dom in se vrgel napravljen
na posteljo. Ko se pa zjutraj le ni
zbudil in tako čudno hropel, si njego¬
va uboga ženica ni vedela drugače
pomagati, nego da je poslala po
zdravnika. Došli zdravnik ugotovil
je pljučnico in obupano ženo rahlo
opozoril, da naj se pripravi na naj¬
hujše, ker je bolnikovo stanje
obupno.

Uboga, tolikrat po nedolžnem
opsovana in krvavo tepena žena je
sedela ob postelji svojega izgubljene¬
ga moža in mu stregla z največjo
ljubeznijo. Upala je, da bode dobri
bog odvrnil od nje nezasluženi uda¬
rec, da bode naklonil okrevanje nje¬
nemu zapeljanemu in nesrečnemu
možu, ga iztrgal iz pogubonosnih
mrež te nesrečne politike in ga pri¬
vedel nazaj k njegovi nesrečni rod¬
bini in k njegovemu zapuščenemu
obrtu. Pozabila je na vse bridkosti,
nerodnosti, krivice in hude udarce,
ki jih ji je prizadel bolnik in pošiljala
vroče molitve k dobremu bogu za
okrevanje in poboljšanje.

Toda vse te vroče prošnje in
vroče molitve so ostale neuslišane.

Drugi dan proti večeru je po sil¬
nem smrtnem boju izdihnil svojo
dušo Jernej Žabar . . .

*

145

10

Drugi dan po smrti mu je tudi že
prineslo vodilno glasilo njegove
stranke sledečo, velelepo posmrt-
nieo:

Umrl je mož, tako je zapel naš
goriški slavec ob smrti uzornega
svojega prijatelja. Teh besed se po¬
služujemo s popolno pravico tudi mi.
ko moramo našemu vernemu in do¬
bremu ljudstvu poročati pretresljivo
vest, da je neizprosna božja dekla,
bela smrt, snoči v najlepši rnožki do¬
bi ugrabila slovenskemu narodu nje¬
govega najboljšega sina Jerneja Ža¬
barja, njegovo spoštovano rodbino
pa oropala najboljšega, najskrbnej-
šega očeta in najbolj zvestega in
ljubečega soproga. Kaj je bil sloven¬
skemu narodu preblagi pokojnik, kaj
je v njem izgubila naša S. L. S., o tem
se bode še z zlatimi črkami pisalo v
zgodovino slovenskega naroda. Za
danes naj omenimo le nekoliko ne¬
precenljivih vrlin pokojnega uzor-
moža. Blagi pokojnik je bil po pokli¬
cu obrtnik, ki je svojemu obrtu po¬
svečal vse svoje moči in katerega je
mogla le neizprosna smrt odtrgati od
dela. Kot najboljši oče in ljubeči so¬
prog se je oklepal z enako ljubeznijo
svoje ljubljene rodbine, svoje zveste
soproge in svojih nedolžnih otroči¬
čev, za katere se je trudil noč in dan,
da jih more vzgojiti v pravem duhu
k boljši bodočnosti. V njegovi skrom-

146

ni hiši vladale ste vedno najlepša za-
stopnost in krščanska ljubezen, ka¬
kor morete vladati le v hiši, kjer se
ni zavrglo vzvišenih katoliških na¬
čel. Kolikor je pa skrb za njegov
obrt in za njegovo ljubljeno rodbino
prepuščala nepozabnemu Žabarju
prostega časa, ga je pa vsega posta¬
vil v službo naše S. L. S. On je bil
naš mož in tega ni nikdar prikrival,
temveč povsod z besedo in dejanjem
zastopal naša vzvišena načela ter
tako pripravljal ono zmagoslavno
pot, po kateri je korakala potem na¬
ša S. L. S. naprej do svoje končne
zmage. Koliko ljubezni in odkritega
spoštovanja je užival preminoli uzor-
mož. pokazal bode na iasen način
njegov pogreb, ki bode po množici
globoko užaloščenih pogrebcev go¬
tovo dosegal, če ne celo prekašal ne¬
pozabni pogreb septembrskih žrtev.
Ob Tvoji prezgodnji smrti, dragi Jer¬
nej. Ti kličemo: »Ne nisi umrl, še

živiš mej nami, vsaj Tvoje delovanje
bilo je nesmrtno.«

❖ *

*

Pogreb pokojnega gospoda Ža¬
barja se je izvršil skrajno skromno
in le z enim duhovnikom. Pogreba
se je pa razun prizadetih domačih
udeležilo le še par ljudi iz najbližje
soseščine. Neprijetno se je pa zapa¬
zilo, da so od pogreba izostali vsi

147

javnosti znani pristaši S. L. S. in da
ni bilo iz vodstva S. L. S. prav no¬
benega zastopnika.

Vodilno glasilo S. L. S. je pa v
svoji številki od istega dne prineslo
sledeče poročilo o pogrebu:

Pogreb Jerneja Žabarja se je da¬
nes popoldne vršil ob največji ude¬
ležbi vseh slojev bele Ljubljane.
Mej pogrebci smo opazili prve može
naše stranke, neštevilo tovarišev-
obrtnikov in nepregledno množico
drugega občinstva, ki so vsi izkazali
zadnjo čast našemu preblagemu po¬
kojniku in tako vsi javnosti posve-
dočili, kako ljub in drag jim je bil
nepozabni Jernej Žabar in kako vi¬
soko cenijo njegovo požrtvovalno in
nesebično delovanje za vzvišena na¬
čela S. L. S. Preminolega uzor-moža
spremilo je k večnemu počitku tudi
več društev z črno ovitimi zastava¬
mi. Vsem tem številnim pogrebcem
se je brala raz obraz neutešena ža¬
lost nad izgubo moža, ki je poleg
največje brige za svojo ljubljeno
rodbino in svoj obrt posvetil vse
svoje moči in vse svoje odlične
zmožnosti delovanju za javni blagor
na temelju vzvišenih načel naše S. L.
S. Ob Tvojem odprtem grobu se Ti,
nepozabni naš Jernej Žabar, zahva¬
ljujemo za Tvoje neutrudljivo in dra-

148

goceno delo v prospeh onih načel,
katere zastopamo in želimo le, da bi
Tvoj vzgled vspodbudil k enakemu
požrtvovalnemu delu še vse druge
ljubljanske obrtnike in jim v srce
ucepil neornajano zavest, da ima
obrtništvo iskati svojo bodočnost
edino le v okrilju naše S. L. S.

Kaka dva tedna po pogrebu po¬
kojnega gospoda Žabrja prinesel je
pa neki zjutraj izhajajoči dnevnik
nastopno vest:

Klerikalna hvaležnost: Pred ka¬
kimi 14 dnevi so pokopali prav siro¬
mašno Jerneja Žabarja, ki se je pri
vseh volitvah pehal za klerikalno
stranko, pri tem pa tako zanemarjal
svoj obrt in svojo rodbino, da jo je
zapustil v največji revščini in bedi.
Ko se je uboga vdova, ki ima skrbeti
za kopo negodnih osirotelih otrok, v
svoji stiski obrnila na vodstvo kleri¬
kalne stranke za malo pomoč, so jo
pa prav sirovo nagnali, češ da naj
plača dolgove svojega moža pri raz¬
nih klerikalnih denarnih zavodih in
društvih. Tako postopajo klerikalci
celo s svojimi lastnimi pristaši, če od
njih nimajo več pričakovati kakih
koristi. To naj si dobro zapomnijo
vsi ljubljanski volilci, kadar jih bodo
hoteli klerikalni sleparji pri kakih
volitvah speljati zopet na led. Mi se

149

postopanju črne garde prav nič ne
čudimo, ker poznamo te može do
mozga in kosti. Če so pa taki celo
proti lastnim pristašem, potem se je
pa še manj čuditi, kako postopajo z
zaupanim deželnim denarjem in da
uporabljajo n. pr. gasilske prispevke
popolnoma strankarsko samo za ona
gasilna društva, ki so slepo udana
klerikalizmu in ne za resnično po¬
trebna ter da so potrebnemu učitelj¬
stvu namenjeno draginjsko doklado
prav po domače razdelili mej svoje
»Slomškarje«, čeprav je niso bili po¬
trebni, ono ubogo in v resnici po¬
trebno učiteljsko rajo, ki še ni uklo¬
nila svojega tilnika klerikalnemu,
zmaju, pa namenoma prezrli. Tako
skrbe klerikalci sami, da se je začelo
v deželi daniti in da skoro napoči
dan, ko bo naš probujeni kmet s ko¬
robačem nagnal iz dežele sleparske
klerikalce.

-fi  :|s

sfc

Na ta brezstidni napad na S. L.
S. je vodilno glasilo te stranke skoro
en teden molčalo. Da pa ni prezrlo
tega napada, dokazuje pač zadostno
sledeči odgovor, ki ga je prineslo
skoro en teden pozneje:

Liberalna nesramnost. Pri libe¬
ralcih se je v zadnjih časih udoma¬
čila zelo lepa navada, da hočejo vsa¬
ko svojo propalico, če se na neprije-

150

ten način pojavi v javnosti in poseb¬
no če jo zagrabi roka pravice, obesiti
kar naši stranki na vrat. To lepo na¬
vado izposodili so si liberalci ne¬
dvomno od sebi vrednih bratcev ru-
dečkarjev, ki so v takih stvareh pra¬
vi mojstri, čeprav se rudečkarjem
njihovi satanski naklepi navadno po¬
nesrečijo, kakor smo že neštevilno-
krat dokazali svojim bravcem. Na¬
šim liberalcem pa ta žalostna slava
rudečih bratcev gotovo krati spanje,
vsled česar jih skušajo v zadnjih ča¬
sih še prekositi z lažnjivimi podtika-
vanji. Tako je tudi z nekim zamrlim
Jernejem Žabarjem, katerega hočejo
liberalci sedaj čez noč nam podtak¬
niti. Joda laž ima kratke noge, pravi
znani slovenski pregovor in na res¬
nico tega pregovora so liberalci pri
brezstidnem izrabljanju slučaja Ža¬
bar popolnoma pozabili. Mi bi ta ža¬
lostni slučaj odeli s krščansko ljubez¬
nijo usmiljenja in tudi nesrečno usodo
tega izgubljenega človeka zamolčali,
če ne bi bili na tako nesramen način
izzvani. Resnica je namreč ta. Jer¬
nej Žabar je bil svojedobno priden
obrtnik in skrben zakonski mož —
to pa samo dotlej, dokler ga niso do¬
bili v svoje mreže rudečkarji. Po¬
kojnik je potem nosil nekaj časa veli¬
ki zvonec v rudečkarskem taboru,
zraven pa popolnoma zanemarjal
svoj obrt in svojo ubogo rodbino.

151

Ko so pa prišla leta 1907 prve sploš¬
ne volitve v naš državni zbor, je pa
pokojnik naenkrat zapustil rudeČkar-
sko zastavo in s polnim parom pre¬
sedlal v liberalni tabor, kjer so ga
sprejeli z odprtimi rokami. Liberalci
so pa v pokojniku dobili seveda sebi
vrednega tovariša, ki je pomagal pri
ljubljanski državnozborski volitvi li¬
beralcem z raznimi kaznivimi sred¬
stvi slepariti, da so rešili tedaj ta
edini svoj mandat na Kranjskem. Po¬
tem je bil pokojni Žabar nekaj časa
prva glava mej ljubljanskimi liberal¬
nimi kapacitetami. Ko je pa pokojnik
videl, da se začenja liberalna ladja
potapljati in da si zmagoslavna S. L.
S. osvaja zadnje liberalne trdnjave v
deželi, se je pa mož hotel naenkrat
preleviti v našega pristaša. Usiljeval
se je v resne družbe naših mož in
skušal priti v naša društva, ne da bi
se mu ta njegova nakana posrečila.
Naši resni možje so tega rudečkar-
sko-liberalnega uskoka takoj spo¬
znali in mu enkrat za vselej pregnali
veselje siliti se v naše resne družbe
in v naša delavna društva. Mož je
tako ostal pod kapom in potem delal
to, kar se je naučil pri svojih rdeč-
karskih in liberalnih bratcih: pijan-
čeval je okrog cele dneve in noči.
zanemarjal popolnoma svoj obrt in
puščal svojo ubogo rodbino toliko
časa v bedi in stiski, dokler se bog

152

ni usmilil uboge rodbine in poklical
pokojnika k sebi na odgovor. Taka je
resnica z nesrečnim Žabarjem in li¬
beralci so za eno blamažo bogatejši,
ker so se prav po nepotrebnem in na
svojo škodo obregnili ob ta žalostni
slučaj. Ta žalostni slučaj pa znova
dokazuje živo potrebo dobrega in
resnega katoliškega časopisja, vsled
česar pozivamo vse one, ki še niso
naročili našega lista ali obnovili na¬
ročnine, da to nemudoma store.