184 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 185Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju v času pandemije covid-19? • EkologijaNove knjige • Brane Anderle: Pregled razširjenosti praprotnic in semen ... V poglavju Metode je opisan pristop k te- renskemu delu in obdelavi zbranih podat- kov. Uporabljena je bila standardna metoda srednjeevropskega kartiranja f lore, ki je bila sprejeta leta 1964 in po kateri so podat- ki o nahajališčih določene vrste prikazani v osnovnih poljih, ki so razdeljena v šti- ri kvadrante. Obravnavano območje obsega sedemindvajset gorenjskih občin. Podatke o pojavljanju vrst ali podvrst je avtor vnesel v podatkovno bazo FloVegSi (o njej je leta 2001 pisal Proteus v šesti številki triinšest- desetega letnika). S posebej pripravljeno aplikacijo je avtor knjige izdelal karte raz- širjenosti. Večino podatkov je zbral Anderle sam, upo- števal pa je tudi podatke iz nekaterih objav drugih avtorjev, ki pa jih je preveril in po- trdil na terenu. Taki podatki so na kartah označeni z zelenimi križci. Nekaj več kot tristo podatkov, označeni so z belimi križci, so prispevali drugi botaniki, z mnogimi je bil avtor na skupnih ekskurzijah. Z drugač- nimi barvami so označena polja pod karto pri vrstah s posebnim statusom: z modro vrste Natura 2000, z rdečo vrste na Rdečem seznamu in z zeleno adventivne vrste. Slovenska imena vrst so večinoma pov- zeta po Mali f lori Slovenije, latinska ime- na po spletnih podatkovnih bazah Euro Med+PlantBase in World Plants Complet; kot pomoč pri določanju so bile uporabljene ne- katere srednjeevropske f lore. Navajanje la- tinskih imen po bolj popolnih in sodobnih virih - v primerjavi z Malo floro Slovenije, zadnja izdaja je iz leta 2007, - je pohval- na, hkrati pa je tudi spodbuda slovenskim botanikom za razmislek o pripravi novega določevalnega ključa. Čeprav smo bota- niki vajeni iz različnih razlogov stalnega spreminjanja latinskih imen, bo uporabnik knjige potreboval nekaj trenutkov za prila- goditev na nova imena. Kot piše v poglav- ju Metode, so karte razširjenosti razvrščene po abecednem redu latinskih imen vrst ali podvrst. Določena težava se zgodi, ko je kot prednostno navedeno novo ime z drugačnim rodovnim imenom, kot je bilo uveljavljeno do sedaj, in po abecedi ne sodi na postavlje- no mesto. Zagato sicer hitro reši v naslednji vrstici zapisano prejšnje ime, na primer za pegasti svinjak Tromsdorffia maculata je si- nonim Hypochoeris maculata, kar pomeni, da je pri razvrščanju upoštevano starejše ime. Knjiga je izjemen prispevek k poznavanju zdajšnje razširjenosti 1984 vrst na Gorenj- skem, kolikor jih je prikazanih na kartah. Ob tem je avtor v seznamu nepotrjenih in izumrlih vrst, vrst brez novejših potrjenih nahajališč, naštel še kopico takih z vpra- šljivimi navedbami v literaturi. Vse te bodo izziv terenskim botanikom in ljubiteljem pri odkrivanju rastlin, ki jih avtor ni zabeležil, in tudi nekaterih novih - pri čemer upamo, da čim manj neofitov. Vsekakor bo z informacijami zelo bogata knjiga odličen pripomoček ne samo botani- kom, ampak vsem ljubiteljem rastlin, nara- vovarstvenikom, uporabna bo tudi v šolah in zanimiva za tuje obiskovalce, ki občudu- jejo našo veliko biotsko raznovrstnost. Karta razširjenosti brezstebelnega ušivca v knjigi. Pedicularis acaulis Scop. Brezstebelni ušivec Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju v času pandemije covid-19? Miha Krofel V času pandemije covid-19 so mnoge države po svetu omejile gibanje ljudem. Kmalu za tem smo lahko na internetu zasledili posnetke živali, ki so začele prihajati v mesta in druga območja, ki se jih sicer zaradi ljudi izogibajo. Potekal je neke vrste nenačrtovani poskus, kako se živali odzovejo, ko se človek umakne iz okolja. Na srečo so v tistem času marsikje po svetu potekali projekti, v katerih so raziskovalci spremljali aktivnost živali z avtomatski- mi kamerami, postavljenimi v različnih okoljih. Zato smo izkoristili priložnost in združili podatke z vsega sveta, da bi bolje razumeli, kako se divje živali odzivajo na ljudi v svojem okolju in do kakšnih sprememb pride ob povečanju oziroma zmanjšanju prisotnosti človeka. Da imamo ljudje velik vpliv na naravo in divje živali, je znano že dolgo časa. Slabše pa je naše znanje o tem, kako se različne vrste med seboj razlikujejo v odzivih na sre- čanje s človekom v svojem okolju in kako se ti odzivi razlikujejo med različnimi območji. Največji odziv na človeško aktivnost v okolju so raziskovalci zabeležili pri velikih zvereh, kot je rjavi medved, ki je ob pogostejših motnjah postal bolj dejaven ponoči. Foto: Miha Krofel. 186 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 187Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju v času pandemije covid-19? • Ekologija SKA - največji radijski teleskop na svetu • Naše nebo Ekologija • Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju To postaja vedno bolj pomembno ob nara- ščajočih pritiskih na naravo zaradi človeške aktivnosti, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov. Omejitve gibanja v naravi, do katerih je pri- šlo v mnogih državah kot odziv na pande- mijo covid-19, so privedle do velikih spre- memb tudi v obnašanju živali. V največji študiji doslej nas je 220 raziskovalcev iz celega sveta združilo podatke o aktivnosti 163 vrst sesalcev, zbrane z avtomatskimi kamerami v tem edinstvenem obdobju. S primerjavo podatkov o vedênju živali v ča- su pred pandemijo in med njo smo prišli do poglobljenega razumevanja o vplivih človeka na živali, ki niso bili tako enoznačni, kot si je marsikdo predstavljal. Odziv rastlinojedcev na človeka je lahko precej drugačen kot pri zvereh. Vrste, kot je jelenjad, se lahko začnejo približevati človeškim naseljem, deloma tudi zaradi izogibanja plenilcem, ki jih je manj v bližini ljudi. Foto: LIFE Lynx. Raziskava je v splošnem pokazala, da kadar se prisotnost ljudi v naravnem okolju zmanj- ša, postanejo živali bolj aktivne, saj očitno začutijo, da niso več pod takšnim pritiskom in lahko v večji meri izražajo svoje naravno vedênje. Ti rezultati kažejo pomen omeje- vanja rekreacije in druge človeške aktivno- sti v najbolj ohranjenih in občutljivih delih okolja. To je možno doseči z ustvarjanjem mirnih območij ali s sezonskimi omejitva- mi človeških motenj v času, ki so za živali še posebej pomembne, na primer v obdobju parjenja. Drugačne odzive pa so živali po- kazale v kulturni krajini, kjer je stikov med živalmi in ljudmi bistveno več. V tem okolju so postale živali ob večji človekovi dejavno- sti predvsem bolj aktivne ponoči. Sklepamo, da jim to pomaga pri izogibanju ljudem, saj smo mi aktivni predvsem podnevi. To opo- zarja na pomen miru v nočnem času na ob- močjih, kjer živijo ljudje. Živali imajo tako možnost za svoje dejavnosti vsaj v tem času. Odziv se je zelo razlikoval med različnimi skupinami živali. Kot najbolj občutljive na človeka so se pokazale velike zveri, ki so na svetu tudi tiste vrste, med katere ljudje najmočneje posegajo. To se je pokazalo tu- di v Sloveniji, kjer smo največje spremembe opazili pri rjavih medvedih, ki so v odzivu na povečano prisotnost človeka med vsemi vrstami najbolj spremenili svojo aktivnost in takrat postali še bolj dejavni ponoči kot sicer. Odzivi so bili po drugi strani precej drugačni pri rastlinojedcih, ki se neredko celo približujejo človeškim naseljem. To je verjetno zato, da bi se izognili plenilcem, saj so se naučili, da se njihovi sovražniki iz- ogibajo ljudem in je zato zanje včasih bolj varno iskati bližino človeka. Upamo, da bo novo znanje prispevalo k laž- jemu sobivanju ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in drugih človekovih dejavnosti v naravi. Vir: Burton, C., in sod., 2024: Mammal responses to global changes in human activity vary by trophic group and landscape. Nature Ecology and Evolution, doi: 10.1038/ s41559-024-02363-2. SKA - največji radijski teleskop na svetu Mirko Kokole V prejšnji številki revije Proteus smo nekaj povedali o radijski astronomiji in njeni častitljivi obletnici. Tokrat si poglejmo projekt SKA (Square Kilometer Array, Mreža s površino kva- dratnega kilometra), ki je eden največjih znanstvenih tehnoloških projektov današnjega časa in morda presega celo LHC (Large Hadron Colider, Veliki hadronski trkalnik) v CERN-u. Medtem ko je za Veliki hadronski trkalnik slišal skoraj vsakdo, pa projekt SKA, Mreža s površino kvadratnega kilometra, ostaja večinoma skrit pred očmi javnosti, čeprav gre za izjemno velik mednarodni projekt. Ideja o radijskem teleskopu z zelo veliko zbiralno površino se je pojavila že v osem- desetih letih prejšnjega stoletja. Ideja o tele- skopu z zbiralno površino kvadratnega ki- lometra se je oblikovala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Sledilo je več desetletij raziskav in testnih projektov, ki so vrhunec dosegli leta 2019, ko so uradno ustanovili 186 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 187Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju v času pandemije covid-19? • Ekologija SKA - največji radijski teleskop na svetu • Naše nebo Ekologija • Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju To postaja vedno bolj pomembno ob nara- ščajočih pritiskih na naravo zaradi človeške aktivnosti, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov. Omejitve gibanja v naravi, do katerih je pri- šlo v mnogih državah kot odziv na pande- mijo covid-19, so privedle do velikih spre- memb tudi v obnašanju živali. V največji študiji doslej nas je 220 raziskovalcev iz celega sveta združilo podatke o aktivnosti 163 vrst sesalcev, zbrane z avtomatskimi kamerami v tem edinstvenem obdobju. S primerjavo podatkov o vedênju živali v ča- su pred pandemijo in med njo smo prišli do poglobljenega razumevanja o vplivih človeka na živali, ki niso bili tako enoznačni, kot si je marsikdo predstavljal. Odziv rastlinojedcev na človeka je lahko precej drugačen kot pri zvereh. Vrste, kot je jelenjad, se lahko začnejo približevati človeškim naseljem, deloma tudi zaradi izogibanja plenilcem, ki jih je manj v bližini ljudi. Foto: LIFE Lynx. Raziskava je v splošnem pokazala, da kadar se prisotnost ljudi v naravnem okolju zmanj- ša, postanejo živali bolj aktivne, saj očitno začutijo, da niso več pod takšnim pritiskom in lahko v večji meri izražajo svoje naravno vedênje. Ti rezultati kažejo pomen omeje- vanja rekreacije in druge človeške aktivno- sti v najbolj ohranjenih in občutljivih delih okolja. To je možno doseči z ustvarjanjem mirnih območij ali s sezonskimi omejitva- mi človeških motenj v času, ki so za živali še posebej pomembne, na primer v obdobju parjenja. Drugačne odzive pa so živali po- kazale v kulturni krajini, kjer je stikov med živalmi in ljudmi bistveno več. V tem okolju so postale živali ob večji človekovi dejavno- sti predvsem bolj aktivne ponoči. Sklepamo, da jim to pomaga pri izogibanju ljudem, saj smo mi aktivni predvsem podnevi. To opo- zarja na pomen miru v nočnem času na ob- močjih, kjer živijo ljudje. Živali imajo tako možnost za svoje dejavnosti vsaj v tem času. Odziv se je zelo razlikoval med različnimi skupinami živali. Kot najbolj občutljive na človeka so se pokazale velike zveri, ki so na svetu tudi tiste vrste, med katere ljudje najmočneje posegajo. To se je pokazalo tu- di v Sloveniji, kjer smo največje spremembe opazili pri rjavih medvedih, ki so v odzivu na povečano prisotnost človeka med vsemi vrstami najbolj spremenili svojo aktivnost in takrat postali še bolj dejavni ponoči kot sicer. Odzivi so bili po drugi strani precej drugačni pri rastlinojedcih, ki se neredko celo približujejo človeškim naseljem. To je verjetno zato, da bi se izognili plenilcem, saj so se naučili, da se njihovi sovražniki iz- ogibajo ljudem in je zato zanje včasih bolj varno iskati bližino človeka. Upamo, da bo novo znanje prispevalo k laž- jemu sobivanju ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in drugih človekovih dejavnosti v naravi. Vir: Burton, C., in sod., 2024: Mammal responses to global changes in human activity vary by trophic group and landscape. Nature Ecology and Evolution, doi: 10.1038/ s41559-024-02363-2. SKA - največji radijski teleskop na svetu Mirko Kokole V prejšnji številki revije Proteus smo nekaj povedali o radijski astronomiji in njeni častitljivi obletnici. Tokrat si poglejmo projekt SKA (Square Kilometer Array, Mreža s površino kva- dratnega kilometra), ki je eden največjih znanstvenih tehnoloških projektov današnjega časa in morda presega celo LHC (Large Hadron Colider, Veliki hadronski trkalnik) v CERN-u. Medtem ko je za Veliki hadronski trkalnik slišal skoraj vsakdo, pa projekt SKA, Mreža s površino kvadratnega kilometra, ostaja večinoma skrit pred očmi javnosti, čeprav gre za izjemno velik mednarodni projekt. Ideja o radijskem teleskopu z zelo veliko zbiralno površino se je pojavila že v osem- desetih letih prejšnjega stoletja. Ideja o tele- skopu z zbiralno površino kvadratnega ki- lometra se je oblikovala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Sledilo je več desetletij raziskav in testnih projektov, ki so vrhunec dosegli leta 2019, ko so uradno ustanovili