Gospodarske stvari. Je8men. Zgodo^ina. Biukoštni praznik so stari Judje prinesli k tempeljnu božjemu prve snopiče no^ega jecmena in ga Bogu daro^ali 7 zab^alo, da so no^o žete7 učakali. Poznali so ječmen in ga sejali 7si stari narodi in je to žito iz Azije 7 Evropo po semkaj selečib se ljudstvih bilo doneseno. Tukaj so je za8eli mo8no pridelovati, posebno zadnja leta, ker čedalje 7e6 ola, pive ali pira iz njega napra^ljajo. Vsled tega ima precejšnjo ceno. Po 7sej Avstiiji ga pridelajo na leto do 40 milijono? bektolitrov, na Štajerskom lani 7 gornjem 31.505, srednjem 87.942, na slovenskem pa 103.939, skup 223.386 bektolitro7. Razue zvrsti. Pri ječmenu razločujemo pied 7sem zimski ječmen od jarega. Jaii ječuien je uavaduejši in ga jc ve6 raznib Z7rstij: d^ovistni (dvoiižnati Hordeum distichon), navadui štirivrs-tni (H. 7ulgare), šestvrstni (II. hexasticbon), jeruzalemaki (II. zeociiton), nagi bimaiajski ali nebeski ječmon (Hordeum nudum vulgarc, coeleste), zimski ječmen (H. vulgare hybernum). No^eji čaa bvalijo vsled posebnega priddo7ar>ja nastale no^e zvrsti: Chevalier-ječmen (pozni), Kalina (iaui), ruski je8iueu: te zvrsti pripadajo dvo^rstnciiiu je8monu. Teža. Dvovrstni 58—65 kilo, štirivrstni 52—58 kilo, sesl7rstni 60 — 69 kilo, zimski ječmen 58—62 kilo pri hektolitru. Kalji7ost se ohraui 2—3 leta. Poduebje. Ziruski jecmen stoii v toplejih, javi pa v gorkib in bladnib krajib. Zemljišče. Ječmiui zimski ljubi močno ilo^nato zemljo, lebka, izpita sušna zctnlja mu ne ugaja. Jaremu ječmeuu je potrebno vsega ple^ela čisto zemljišče, ki je dobro nbdclano in pri zdatuem gnoji; najljubša so mu ilovnata tla; 7 mokrotnib ali vlažnib ali liladnib legab zndovolji se tudi z lebkejo zemljo; veudar 7 sušuo, izpito, ali mokro, nuzlo, žilavo njivo ga ne gie sejati. Eolobar: zimski ječmeu sejejo 7 pralio, deteljiače, rcpišee; ja: i jeemen pa za okopavnim sadežem, pogosto za pSenico. Ječnieu za ječaienom ne stori. Guojenje. Jcčmeu gnojijo le, kedar se njemu nanienjena ujiva preorje. Mnogi zasejcjo 7 tako njivo poprej kako zeleojad n. pr. lupino, in jo podorjejo, kar je tndi močen gnoj. Ovčji gnoj ne sodi rabiti zaječuieu, iz katerega se boče pi^o ali pir delati. Zamakanje z gnojnico ne siue premo8no biti, ker sicer ječuieuo žito rado poleže. Pripra^a. Ako se strnisče za ječiuen odkaže, treba je ^ečkiat dobro pieorati; za okopavuim sadežem je pa enkratno oranje dosta; 7sakako pa naj brazdo zim.ski miaz stere! Spomiadi orati neobhodno ni potiebno. Zadostuje, ako vzamemo ekstirpator, s kterim zimsko brazdo razdrobimo, potem pa serae dobro za^lačimo. Čas sejat^e: za zimski ječnien pi-7a polovica 7 septembru, za jari ječmen marc, april, in maj takrat, kedar je se spomladanskih mrazo7 bati. Semena gre na bektaro 2—3 hektolitre, pri sejanji z mašino 1—2. Pod zemljo se spravi senue do 3—6 centimctro7 globoko in se z 7aljarjem po^alja, kar je 7elike koristi. Pleti je pogosto treba, in tudi kositi, pieden 7 klasje 7baja, ako je rastlina prebujno rastla; toda kosi se naj jako opazno in ne prepozno. Cas rasti znaša pri zimskern ječnienu 270—290 dni, pri jarem 70—80 dni. Žetev zimskega ječmena 7rši se ob koncu junija in začetku julija, jarega zaduje dni juiija in pr^e dni avgusta. Požeti se mora, preden popoluoma dozori. Pridelek: zimski ječmen daje 30—50 hektolitrov zrnja in 20 —25 meterskili cento^ slame, jari: d70vrstni 13—30 bektl. in 8—10 met. cent. slame, štiiivrstni 15—25 hektl. zrnja in 10 —20 met. cent. slame. Sbranite7 in poraba. Kakor se je5men 7 mokrem 7i*emenu sejati ne sme, jednako ne spra^ljati. Snopo^je naj se dobio izsuši, ker 7lažno spra^ljeni ječmen se rad ugreje, kar pa znatno k^ari zrnje in slamo. Zrnju treba je prozračne shranibe. Iz ječmena delajo slad za pi70, žgejo iz nja žganjico, meljejo surogatno ka7O, oplian rabi za kašo, šrotan za jako dobro polaganjc konjera, govedom za debeljenje, dalje kot izvrstua brana ovcam, sviujam in kurom, ki potem radi nesejo. Slama ječmena je za polaganje živini najboljša. Ječraeniš8e je dobro za deteljiš5e, za. repo in zlasti p:i za tobak. Tudi rž in 0768 stori 7 ječnionišču. Bole/,ni in so^ražniki. Zimski ječuien vrabei mociio nadlegujejo. Splob pa je5meno7O sete7 hudo napada snet. Zato 87etnjenio ječmeno seme narnakati 7 takej vodi, kder se je raztopilo nekaj bakrenega vitrijola (KupferViti-iol.) L. G. Nekoliko 0 socivnih seineuib. M. Jedfin najimctiitoejsib opra7ko7 za soei7nega vrtnarja je izbiranje dobrcga in zaneslji^ega seuiena. Pa nič nianj važno delo, ko izbiranje, je njeg070 posejanje in pospiavljanje pod zemljo, da potem jednakomcrno poganja in raste. Nekteie sorte sočivnega seinena bolje kaže, da si jib sučivar sam doma priredi, za druga pa je boljše k semenskemu kupcu iti. Pi*7a si pra^i soči^ar 7 prvi vrsti sam prhedi. Ne da bi s tem se hotelo reči, da so semeuaki kupci nepošteni, na ktere se ni zanašati, ampak zarad tega, ker uajboljša semena 7 trgovino še pridejo ne. Vcasih si tisti, ki si semenske sorte sami priredijo, najboljše sorte pri svojih znaucib za druge semenske sorte zanieujajo. Vzrok je vsem pra^im sočivnirn 7i'tuarjem dobi-o zuan. Jeden izgled bode nani to do dnbiega pojaanil. Vzemimo n. pv. 8ebulo7o aeme. Ako se na^adno 8ebulo7o seme, kakor se pri semenskih kupcih kupuje, poseje, vzraste ninogo odstotko^ pok^ečenega, debelovratnega čebula. Ako se pa skozi dve ali tri leta za pridelovanje serneua lo okrogle, trde in lepe 5ebulo7e rastline za seine puste, se iz takega semena razmeroma le iualo pokvečenega 8ebula izrodi. Skrb in trud, ki ga piidelo^anje dobiega in zaneslji^ega semena zahtc7a, je pre^elika, da bi je 07i, ki semena za trgovino pridelujejo, toliko na to dclo obračati mogli. Le kdor sam za se semena prideluje, si bode tudi na 7se mo5i prizadjal in skrbel, da se dobrega in zauesljivega semena priiedi. Kakor je z čebulo^ini semenom, ra^no tako je dostikrat z zeljeru, salato, karfiolom, repo in s kumararai. Drugače je že z grabom, fižoloni, selarjem in krompiijem. Ta seniena se rada in brez skrbi pri scmenskib kupcib naročujejo. Pri teh se more 81o7ek ua njibo^o dobioto prej zanesti, ko pa pri gori imenovanib, tudi se jih na^adno ne potrebuje toliko, da bi 7redno bilo, si jib doma prirejati. (Dalje prih.) Vinorejska šola 7 Mariboni imela je šolski sklep iu ja^no skušnjo dne 16. febr. t. 1. Od deželnega odbora bil je navzoč g. dr. Scbreiner. Tudi piecej gosto7 je prišlo. Omenimo deželua poslauca g. dr. Dominkuša in dr. Radaja, ces. s^etovalca dr. Muleja, 6. g. župnika Herga. profesorja 6. g. dr. Pajeka, 7inskega trgo^ca Pfriemerja. Eer je ra^natelj g. Goethe zbolel iu se rnudi 7 Gorici pod milejšim nebom, moral je adjnnkt g. J. Hanzel skoro iz 7seh predmetov sam izpraše^ati, kar je z 7i-lim uspehom in pra7 spretno opra^ljal. Učenci so pa niorali res ne sauio 7eliko delati, ampak tudi marlji70 učiti se, piaati, brati, računiti in risati. Slo^enskim gostom bilo uam je 7se pra7, le eno ne, namieč to, da se je 7 7seb predmetib izključljivo 7 nemščini podučc^alo. Večina gojence7 je slo^enska. Videlo se jim je, koliko so trpeli, preden so toliko neinščini privadili se, da so inogli preda^anja razume^ati! Poblc^ne vadbice 7 spiso7anji slo^enskib sestavko^ po na^odu spretnega učitelja g. Jakšeta, te veudar ne nadoinestujejo tega, kar je takemu fantu tieba, ako boče na Slo^enskem 8lužbo dobiti ali splob sorojakom koristiti. Ako le nemškaimena in izraze pozna, slo^enskih pa ne, kako boče pogo^arjati se z izobraženimi Slo^enci, kako slo^enske gospodarske no^ine in knjige rabiti? Kot poto^alni učitelj pa ne more nikder pri naa pred občest^o stopiti. Eo bi vendar sloveuska imena in izrazi zapisani bili 7 muzeji na raznih t^arinab, mašinah, sado^nib in trsnib sortab itd. bi uže 7eliko leži bilo. Splob 7 tej reči treba je nekaj stoiiti, morebiti od naših poslance7 7 deželnem zboru!