Pavšalni franko v drlavi SHS. Posamezna štev. 1 krčno. 161. Štev. Itbaja rasen por^aiiha i«t dneva po prazniku w»ah etan epedtan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vTača. Oglasi: Prostor 1 mm X “5 mm po K 1'20. Uradni ™ Oglasi; po; lano ter no-pCe «sti prostor K 1’tO. n ^eCjem naročilu popust. V Ljubljani, v soboto 17. lulila 1920. Leio IV. glasilo iugostov. icclialno »damokrstEtna stranka. Te&3c»ska št. 312, Naročnina: Fo pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 240, za pol iet« K 120, za četrt eta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za lisi bo poštnine proste. Cpravništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.0'L, Učiteliska tiskarna. Demokracija in sovjetska diktatura. Volitve v Nemčiji so končane. Vpričo očitnega razvoja je zanimiv Članek iz peresa Henrika Strobla ki je bil napisan v dobi volilnega boja in ki se glasi: „f ,,f.rt?nr H.faradi demokracije in x,.. nr , diktature, ki je cepil nem- • pro,Grarnat od 9. novembra 1918 a mu privabil tako težke poraze, mece svoje sence tudi na volilni boj. Panič, da bo nemški delavski razred v sklenjeni vrsti vodil volilni boj P1 oti meščanskemu razredu, in pora il enkrat vso svojo energijo za osvojitev parlamentarne večine, se '21 ni izpolnilo. Nezaupanje do vedskih socialistov, ki so se s svojo oa,ici;sko in Noskejevo politiko ta- o kompromitirali, je bilo preveliko, 'n stremljenje neodvisnih, da spozna o <; samostalnim nastopom en-rat popolni obseg svojih pristašev m svojega političnega vpliva, je bilo Premočno, da bi bilo moglo priti do skupnega nastopa. Vendar je to zelo obžalovanja vredno in postane lahko usodepolno za nemški razvoj, 'e °irani buržuaziia tudi topot večino Klasov. Tudi če se bo konkurenčni Poj socijalističnih strank varoval sovražnosti in umazanosti, pomeni to neizogibno oslabitev socijalistične moči pridobivanja. Zakaj tudi če se Do novih volilnih določbah ne izgube nobeni ostanki glasov in bodo stranke v. narodni skupščini zastopane na-raz-meriu klasov, ki odna-?ma vendar velika mno- c;v[i ia!,i-n moči> meščan- stvu latiUo mnogo odvzela, v bratskem boju zapravila na škodo soci-jan/iTia i ri tem ni bila osvojitev večine glasov in mandatov nikakor nemogoča reč. Saj je že dne 19. januarja 1919 odpadlo blizu štirinr :st miljonov glasov na obe socijalistični siranki, proti šestnajstim milijonom r.H^-pnskili glasov. Še eno desetino socijalističnih glasov in proletarijat bi z orožjem demokracije osvojil politično moč. Vpričo take možnosti izgleda Precej čudno, da se baš v tem volilnem boju toliko prepirajo o demokraciji m sovjetski diktaturi. Priznavanje sovjetskega sistema in dikta- Sfrn™ rSS2arHat? se naelaša kot in ,^.rafik®van3e med neodvisnimi le "l! socialisti. in odločno se zahteva od neodvisnih kandidatov za narodno skupščino. Smer Džiu-tnmg-Stocker-Koenem bi bila ceh kaj rada zavezala kandidate da rS? « V* sIucaJu ^volitve porabili ne par- mmentarncKa delovanja za "ozitivno delo, ampak za sabotiranje parla-Wizma in demokracije Luiza Zietz, Ledebour in Crispien so pa^ nastopili proti takim prenapetostmi. To zanikavanje in sabotiranje demokracije in parlamentarizma bi se dalo pač razumeti, če bi imeli v sovjetskem sistemu nadomestilo, ki bi takoj lahko funkcijoniralo. Toda sovjetski sistem nam sicer slavi verna masa in agitatorji in funkcijonarji, ki dobivajo svojo frazarsko modrost iz druge in tretje roke, kot institucijo, ki nastopi v trenotku proletarske diktature takorekoč avtomatično. Če Pa nasprotno poslušamo vodilne glave te smeri, tedaj slišimo, da ni sovjetski sistem nikakor organizacijska oblika, ki bi se dala hitro in varno izvesti, ampak za enkrat le ideja, tendenca. ideologiia.Takooravi Dau-mig: „Ker je organizacija sovjetov aet^ revolucionarnih dob. se ne bo nikdar gotovo, dovršena, v lepo pa-ragrafiranih določbah pojavila.44 (V „Revo!uciji“, neodvisnem socialističnem letniku.) In nadalje: „V sovjetskem sistemu naj se najprej diktatura proletarijata organizatoričr.o pripravi. Nadalje naj se z njim osvoji politično moč in naposled po doseženi zmagi proletarske diktature izvede v gospodarskem procesu in v državnem aparatu.44 Dauinig torej računa z razvojnim procesom, ki nikakor ne bi bil kratkotrajen. Žele kadar se po počasni zgraditvi sovjetskega sistema ustvarijo politični predpogoji, se more po njegovem mnenju razglasiti diktatura proletarijata. Povsem podobne nazore najdemo v pravkar izdani knjigi (Gospodarska bojna knjiga za tovarniške svete), ki obsega razprave raznih narodnih ekonomov in praktičnih gospodarjev, ki bi lih mogli označiti za sovjetske specijaliste. Tu čitamo, kar piše Ernest Jacobi: »Preden se govori o obliki sovietskega sistema, je treba omeniti, da se tukaj seveda ne more pokazati, v kakšno stavbo se razvijejo* današnji borni začetki. Za to potrebni proroški dar se ni doslej nikjer pokazal. Težko, da bo sovjetski sistem v kratkem predstavljal gotovo in dovršeno poslopje, ampak se bo v razvoju revolucije venomer zboljšaval.44 In Friedrich M. Minck izjavlja: ..Sovjetski sistem se ne more konstruirati, ampak mora s preobratom in z gradnjo sam rasti.44... „Tisti trenotek, ko napravimo iz sovjetske ideje sovjetski sistem, zapademo že v mišljenje množic. Konstruktivno izmišljen sovjetski sistem ne more nikdar uresničiti sovjetske ideje." In Mtiller-Neuhaus piše o socializaciji gospodarstva: ..Kdaj se izvrši ta prehod, je pa odvisno od tega ,če se posreči zanesti v široke množice tisto znanje, ki je potrebno, da se razlikujejo sposobni in nesposobni voditelji v produkciji in gospodarstvu.44 Lahko torej izrečemo: Prvič, da sovjetski sistem še ni preizkušen, da je šele ideja in da se mora za prakso šele ustvariti; in drugič, da se ne more iz idejne konstrukcije prenesti v resničnost, ampak da more še le iz revolucijonarnega razvoja dobiti svoje oblike. In zlasti Minck se nikakor ne strinja z načrtom za zgradbo sovjetov, kakor ga je izdelal berlinski izvrševalni svet. Pravi, da kaže način, po katerem hoče ta načrt razdeliti industrijsko produkcijo PO devetih državnih skupinah, neznanje ogromne mnogostranosti industrijske produkcije. ,.Le nevednež si more domišljati, da je mogoče opraviti zgradbo socijalistične produkcije s potezo peresa. Naučiti se moramo, da je naša prva in najvažnejša naloga pridobiti si temeliitoznanie vsega gospodarskega življenja. »tSojna knjiga za tovarniške svete44 lahko n.zdene marsikatero lahkoumno iluzijo in uvede delavstvo v kompliciranost moderne produkcije in v velikost socijalističnih nalog. Vendar pa se potaplja še preveč v sivi teoriji s tem. da smatra demokracijo kratkomalo za pokopano in njeno nadomestilo s političnim in gospodarskim sovjetskim sistemom že za .absolutno gotov. Iz vseh teh priznanj sovjetskemu sistemu in o njega počasnem uresničenju se mora pa logično sklepati, da se ne more sovjetski sistem realizirati od danes do jutri In da torei ne moremo izhajati brez demokraciie in vsai brez znatnih ostankov ™danjega gospodarskega sistema Saj je Daumigu diktatura proletarijata šele tedaj mogoča, če io je sovjetski sistem orga-. nizatorično že dovolj pripravil, sovjetski sistem pa more še le v praktičnem deiu v gospodarskem procesu postati življenja sposobno in krepko bitje. Ali tudi če bi že mogli osvojiti diktaturo proletarijata: Na temeljito . socializacijo produkcije se prav po 1 nazorih sovjetskih teoretikov ne bi moglo misliti, dokler se ne bi proletarijat dovoljno seznanil s svojimi težkimi gospodarskimi funkcijami Tudi Kautsky pravi pomenjenem letniku (Revolucija): Čim manj si moremo danes dovoliti luksus uč-nine, tem bolj je potrebno vsako socializacijo natančno pripraviti. Nič ni gospodarsko bolj pogubno, kakor prenagljena šablonska socializacija, kakršna se ie izvajala v Rusiji in na , Ogrskem. Vpričo naše revščine bi j bilo tudi dvojno potrebno, da se po-1 vsod, kjer se socializira, naglašajo tiste strani, ki napravijo socializirano delo bolj produktivno od kapitalističnega, in se na drugi strani izogniti vsemu, kar bi moglo napraviti to delo mani produktivno.44 Klic po diktaturi proletarijata je torej v sedanji situaciji tem bolj neumesten. ker se ga delavski razred v svojem lastnem interesu ne bi mogel brezmejno poslužiti. S sistemom terorja ne bi mogel pospešiti gospodarskega razvoja, temveč bi le provociral ogorčenje meščanskih elementov in upor kmetov, ki bi lahko postal usodepolen za revolucionarni in socijalistični razvoj. Pač zelo po pravici piše Kautsky: »Socializacija industrije, kolikor je vpričo danih j tehničnih in gospodarskih pogojev dežele in moralne in intelektualne višine proletarijata mogoča, bo le tedaj imela obstanek, če se sprijaznijo kmetje z njo.44 Povrh tega odklanja omenjeni Ernst Jakobi v bojni knjigi svetov teror tudi za sovjetsko gospodarstvo. Raba sile bo tudi za sov- jetski sistem kočljiva reč. Tudi se ne bi smel odreči neomejene svobode kritike, koalicijske, tiskovne in zbo-rovalne svobode. „V gotovih oblikah diktature se sovjetski sistem, ker ni izpostavljen kritičnemu prerešetava« nju, lahko izrodi v sredstvo gospodovalnega stremlienia peščice demagogov.« Tudi po našem prepričanju bo igral sistem svetov pri zgradbi soci-jalizma važno vlogo. Če pa napravi demokracijo in parlamentarizem nepotreben, je vsekako veliko vpraša-nie. Izven dvoma pa ie da ie demokracija v Nemčiji za prihodnja leta povsem neizogibna, ker je edini sistem. ki more vztrajati v danih političnih in gospodarskih razmerah. Revoluciji in socijalizmu torej ne koristi brezmočno sabotiranje demokracije in parlamentarizma, ampak le njiiu izpremetnba v orožje proletarijata, v kar ga razumnost in energija lahko prekuie. Rusko-angleška pegafaira in PoPska. Brzojavi iz Moskve poročaio. da ie sovjetska vlada sorciela v principu memorandum, ki ga ie izročil I lovd George Krasinu 1. iunija. Krasin se vrne v nckai dneh na Angleško in formelna pogniania med Londonom in Moskvo se mično. Ni to prvič, ko te Llovd George poskušal sporazumeti se z Rusijo. Ali dosedai so se vse tozadevne mi-siie oonesrcčle vsled odpora ah-irancev ter vsled trdovratnega Cle-menccauJa. starega nasprotnika Ru-sife. ki ie bil Dovrhu vsega še vklenjen v raznovrstna zavezništva s P.MJsko itd. Sedaj se pa nahaia angleški im perij v težil m kritičneiši situaciji kot kedai. Na vzhodu žari rdeča nevarnost. Perziia, Mezopotamija »n cela Turčiia se dviga proti britanski hegemoniji. Tudi dalie na vzhodu m vse v redu. Še boli pa triuinfira sovietska Tepublika na zapadu. Pil-sudski ie na kolenih. Niegova armada na celi fronti v umiku, nesrečna Poliska ie ogrožena z invazijo, ako takoi ne zaprosi miru. Moskva, na katero so obrniene oči celega sveta, pa stopi kot zmagovalka nad entento. nad Veliko Britamiio. ki ie bila od nekdaj zaklet sovražnik ne samo ruskega boljševizma. temveč celega ruskega naroda. In Čičerinov brzoiav pravt: »Ko nas Je hotela britanska vlada prisiliti, da naj opustimo oficiielno propagando proti angleškemu imperializmu. ie priooznala moč in važnost te propagande. Ako ne bo Iz- polnila svoiih obveznosti., bo čutila z nova to silo tako. kakor te to že zgodovina pokazala«. Pogalania med Moskvo in Londonom ne bodo uspela, ako ne ooustc zavezniki svoie imnriiali-stične politike. Politika Churchilla, francoskega meščanskega bloka, ter pr-hletmi in nasilni imperializem italijanskih sanktčev bo tnoral kloniti glavo nred Moskvo. Grabski in Pa-tek sta v Spa. Niihovi apeli na pomoč zaveznikov so brezuspešni. Nl-kaka vojaška akciia za rešitev rusko noliskega konflikta ni mogoča. Ako nadallofe PilsudskJ svo^a brezumna početja še dalie. bo izkopa! grob komaJ osvoboieni Poliski. Ako vztraiaio aliiranci na tem. da stvorl-Jo na Poliskem »Okope civilizacije« napravilo zločin ter bodo odgovorni za invaziio rdeče armade na nolisko ozemlie. Ni dvoibe, da želi Rusiia dinlo-matičnih zvez tudi z drugimi državami in tudi s Polisko. Tu nima 1 iemin gotovo nikakega interesa vzbuditi vseruski nacionalizem ter dovoliti. da se obda Brusiiov z nevarnimi lovorievimi venci. In kakot le LJonm že večkrat deial. tudi nima namena sovJetizma z orožiem raz* širiati. Ko le tozadevno govoril o Poliski le rekel- »Nikdo nai si ne misli, da nočemo priznati pravic polisks-mtt narodu. Gibanie poljskega nro-letariiata gre za istim ciiiem kot naš. gre za diktaturo proletariata, toda ne gre oo isti poti kot naš. LISTEK. t n aa ~ * sm bm i *-*■ Charles-Louis Philippe: Obliuba molka. (Preložil Damjan.) ti 9ospa Felicia Je živela s svo^ tiko om Teofilom. Imela sta tra- p Teofrlu ni bilo nekai časa dobro. , 0 n°£i Je slabo snal in cele dni se Potil. Upadel ie bil tako. da se ni “Pal m'ti stehtati pri peku Dumontu. ■ ravnik ni niesrove bolezni sploh azumel^ in priporočal mu ie gibanie. o ie bila misel! Kedar hodite ali etate, se potite in se sušite še boli. , Gosna Feliciia se ie konečno od-;°fila. Ker so zdravniki osli. Je ho-“•a narediti kakor drugi: poiskati . arega Durantona, čarodeinika. ka-^.ri ie že toliko Lindi v kraju ozdra- Stari Duranton ie stanoval tri D v!,e °d nas. popolnoma v poli>h. v fti| -Vl' katero ie oskrboval sam. s, »tako lakomen, da ni imel niti TVS 0 Pravi ceni denaria. Zahte-tifcjf 0'J Hudi. kateri so prišli k • •-_ ”u do svet, dva, tri, pet. naivec Uas' sous ker si ie dOmiSlievsi to velike svote. Zunaniosti ie biJ čudne. Niegova elava se ie zdela težka, kakor bi ne bilo v niegovih možganih zraka. Nikoli ie ni vzdiga-val. Pravili so. da zato. ker Je nosil v nii bolezni vseh. katere ie ozdravil. Stari Duranton Je razumel v trenotku Teofilovo bolezen in našel sredstvo proti n«. Napisal ie na košček papiria molitev. To molitev Je bilo treba zapreti v škanulir. Teden nai bi ga bil nosil Teofil na orsih: teden na hrbtu: nadalimi teden pod desno pazduho in zadnii teden pod levo. Dvaintrideseti dan bi morala upadlost z niega izginiti skozi srce kakor dih. Uvidi nekai izhajati kakor rumeno oaro. Gospa Felicija je zložila košček papiria v denarnico. Stari Duranton ie izpopolnil svoie predpise rekoč, da ie treba, če nai ima molitev učinek. da bi gospa Feliciia ne izprego-vorila prav do doma niti ene besede. Besede, katere bi izpregovo-rila. bi se zmešale z besedami molitve in izgubile bi ozdravljajočo moč. Za onih dvainpetdeset let. kar ie živela gospa Feticia na tem svetil, ni imela priložnosti vedeti, kal pomeni: molčati. Po noti io ie spremljal štirmaistletnl sinček brivca Be- | noita. kateremu ie bila botrinia. Ve-selila se Je kako si z niim po cesti pogov&ri. Imela ie^smolo. Ino. torei ne izoregovori z niim. Bili so nrvi dnevi v iumru. Mal ie bil mrzel kakor v zadnjih letih. Vsi so blagoslavliali solnce. katero Je kar žealo. Niecrov čar ie bil vsem nekai nov.eca. vsi so se veselili, da so ga čutili, in nikomur ni bil v nadlego Polia so bila močno zelena, ker ie zelo deževalo, in kedor se Je zagledal v daliavo. temu se te zdelo. da so krasne modre pare vidni zrak. katere le izdihaval. Le solnce dale stvarem niih barvo, Pravi.se vedno, da Je solnce belo. PreJe bode modrikasto. Gospa Feliciia v začetku s tem nJ mnogo trpela, da ni smela govoriti Sai to ni bilo na veke. Trudila se Je temeljito, da bi obdržala v spominu misli, katere so ii padle po poti v glavo. Toda ona bi iih izzvala zopet doma. niti ene ne bi oozabiia. Naenkrat ie postala nevolina. Korakala Je baš tričetrt ure od onega trenotka. ko ie opustila starega Durantona. Bila ie nekako utrujena in bila bi rada sedla._ Toda tu ie nastala prva težkoča. Če bi bila sama. bi bila sedla enostavno na krai iar-ka. Toda na kak način dati to razu- meti malemu Benoitu? Gospa Feliciia ga 'e pogledala. On ie pogledal nio in c^lo radovedno, več ničesar. Bilo ti ie, da bi šla dalie. Fant Je bil gluni. Gospa Feliciia se >e spomnila lasno, da ni naredil v prvič izpita, ko ie izhodil šolo. Na to podrobnost bi bila popolnoma pozabila. Za nekai časa ie prišla gospel Felicili v tflavo posebna misel. Kako Je bilo čudno' Gotovo se človeku slabo misli, če ne sme govoriti. In stvar ie bila vendar tako prosta. Prešla ie dober kilometer poti. ne da bi ii bilo nrišlo na misel, da se more razumeti tudi s kretniami. Pokazala ie na Jarek. Sel ie za nio in se tudi vsedel. Lahek vetrič ie zavel nad zemljo. Zdelo se ie. da se celi krai blaženo oddihuie in brezkončni prostor nad oolii pod nebom kakor bi bil naoolnien z krasnim vremenom. — Nad zeniio ie ležalo razprostrto razkošje, mir in prostost. Ptice se niso obotavlinle peti. Gospe Felicili ie bilo iz vsega tega malo slabo. — Povsodi ie bilo krasno, samo ne v itieni trlavi. Ni mogla več mirno sedeti. Bilo ie toliko besed, s katerimi bi se dalo izraziti, kako dobro ie člo-vc-ku v sonci ob takem letnem dne-Vij. 1’aiSi ie zopet vstala iu korakala dalie. ne meneč se za utrujenost, samo da bi mogla misliti kai družeča. V tem času potovania ie prišla gospa Feliciia na izborno misel, imela Je v žepu tabakiro: j:anosliala si Je torei. Tabak zasede v glavi gotovo mesto. Najprej se ii ie zdelo, da podi besede, katere ie imela tam nakopičene. Kihnila ie. Kako se ie to leoo poslušalo! Bilo ii ie v uteho, da more daiati zvok vsai z nosom in možgani, ker ne sme z usti. Toda morala si ie za nekai časa Priznati. da trenotna olaišava. katero so povzročili tresllaii pri ki-haniu. ni pripomogla, da bi bila mogla- pozabiti žgoče bolesti niene-ga neba. Poizkušala ie zazevati, da bi se osvežila. Zrak. katerega ie vdihavala. ie učinkoval tako blagodejno kakor pastila z obinih inačic. Ko ie zadostila zahtevi svoiih ust, ie prišla gospa Feliciia k bolestnemu spoznan iu: in sicer, da ii ie ono zlo. katerega se ie hotela iznebiti z vso ir.očio uteklo vedno na drugi krai. da ga ne bi mogla vieti. Sedai se ie skrilo v iezik. Mogla ga ie raztezati si’oko v ustih kakor ie hotela, opirati ea ob lica. iztezati, vse zastonj. Zio se ie skrlc v notrankist. Gospe I . ličili se ie zardelo, da ii koren ie-zika zarjavi. Stran 2. IAPRKJ. Stev. 161. Polisketra Mavca Da strašilo in slepilo. češ Moskoviti — vserusi hočfr-4o vneliati v Poliski svol vseruski Šovinizem, pokrit s plaščem komunizma«. Časopisi so poročali, da ie ponudil Čičerin Poliski mir no posredovani« Angleške. To ie dokaz, velike soravllive politike Rusiie. ki ne bo vpadla v Polisko. ako sprehne n tene oocole. Kakor se trudi ruska proletarska vlada doseči mir z vsemi državami. tako nai napne vse sile tudi ostaH svetovni Droletariiat. da se doseže definitiven mir z Rusiio. ki edini more konsolidirati razdrapano Evropo, d«1 vsi narodi v miru in sporazumu uveliaviio svoie pravo. Edino potem bo mogoče. da se izognemo oosrub-nemu narodnemu sovraštvu ter medsebojnemu sramotnemu klanju, ki grozi znova izbruhniti na vseh koncih in kraiih Evrone. kar ie nat-večia sramota za kulturo Evrope. č. Italijanska harlekinada na Reki. Bakar. 15. Juliia. Kakor v Splitu in v Trstu so Ita-liiani zdiviali tudi na Reki. Niihovo diviatiie ni bilo nič maniše, kakor ono v drugih zasedenih kraiih naše domovine. Vslcd tega postala Doložal našega naroda vsak dan boli kritičen. Zim ra i se ne ve. kal se bo zgodilo popoldne. Italiiani na Reki so začeli pogro-tne v torek ponoldne. Prileti so tri naše Hudi. in sicer samo radi tega, ker so tl na uHcl med sebol govorili hrvatskl. Na kvesturi, kamor so iih odneHali. so Uh bičali klofutali in iim rekli da )e to nagrada za Split. Eden izmed arditov ie enega od naših liudi napadel z bodalom. Da se napadeni v zadniem trenotku ne bi obranil z roko. bi ga bil ardlt zabodel. D’Anmmziieva volna drhal se te ves dan oripravliala. da naoade Su-šak. V zadniem trenotku ie na oo-velie 0’Annunzia samega opustila to nnmero. Medtem sp redne italiiauske čete na Šumaku zabarikadirale most in Izdale Dovelle. da ne sme nihče po dvalsetih biti na Sušaku na ulici Vsa Italilanska voiska ie bila ves dan alarmirana. Imeli so stroVne puške In zasedli obal vzdolž R teči ne do kopališča. Čeprav le izsrledalo. da so vse to naredili, da ščitilo sušaško prebivalstvo. so po ulicah v večiih gručah demonstrirali proti domačemu prebivalstvu. Upili so. da se zedinilo z D'Annunzijevimi arditl z Reke in da odidelo skupno z niimi zasest Bakar. Kakor se le naknadno doznafo. se ie vse to orloravllalo no nalom z nai-vl*letra mesta v Rimu. Včerai ie prišlo na Reki do neču-venih itallanskih demonstracii in raz* bcistev. Italijanski fakini podpirani po arditih. so napadli in plenili vse naše trgovine. Prizanesli niso niti našim denarnim zavodom. Tako so nal-prel naoadli trgovino čevljev Blažič, ki so lo popolnoma ooustošili 'm blago do zadnfega kosa odnesli Po-polnoma uničena tn izropana le tudi trgovina Komlienac i drug. Posebno barbarski sta uničeni knjigami Sikič in Trbolevič. kler so demonstranti razbili in zažgali vse police, knlige in ostalo pohištvo pa pometali v morle. Medtem ie skupina arditov, med katerimi ie bilo tudi mnogo reških Italiianašev. navalila na prostore podružnice Prve hrvatske štedionice in Zadružne banke, kler so razbili izložbena okna in lih oropali. Zelo ie trpela Poljedelska tanka. Opustošenj so tudi uradni prostori paroolovne družbe *Ungaro-Croata«. Tolpe so popolnoma podivlale: prizanesle niso niti lekarnam, katerih lastniki so Ju-goshnenl Zelo le trpela lekarna Babič. Budakova lekarna pa le tako opustošena. da le ni več spoznati. Demonstranti so začeli preganjati naše Hudi V zadniih dveh dneh le bik) arct:ranih zelo mnogo Jutro-slovenov. med nimi župnik dr. Rački in sicer zato. ker ie na Petrov dan v molitvi za kralia Petra rekel: »čuva i ca Bog pred sovražniki.« Karabi-niierli so te besede razlagali tako da le duliovnik pri tem mislil na Italiia-ne. Včerai se le govorilo oo mestu, da so te žrtve odškodnina za Split. Med Jugosloveni na Reki vlada velika razburjenost. Nihče se ne uoa več na ulico. Doslel še nihče ni izkušal preprečiti vandalsko divlanie D’Annunzifevih arditov. — LDU. Politični pregled. + Volitve ▼ usedenem ozemlju. •Neue Prele Presse« poroča po »Corriere d' (taliti, da namerava OioUtti tako) po položitvi ratifikacije saint • germalnske pogodbe proglasiti aneksijo po Italijanih zasedenih ozemelj, v Jeseni pa razpisati tam volitve. + Cehoelovaška la Moskva. Cehoslova-Ski socijaldemokratičnl listi prinašajo vest, da Je naročil Krasin aa račun sovjetski vlade velikansko mnoiino čevljev v tovarni Batia. Vsi čehoslovanskl Usti se vesela tega koraka sovjetske vlade ter ga smatrajo kot praktično predigro trgovskih zvez s Rusijo, kt I« nedoslednega pomena predvsem za trgovske odnošaje obeh držav. Takoj, ko se povrne Krasin v London bo odšla tja oficijeina čečka delegacija, sestoječa iz zastopnikov tamošnjlh delavskih zadrug in sindikatov tar velikih industrijskih in trgovskih podjetij, da stopijo v osebni stik s Kraslnom. V Istem časa pa se bo podala tudi politična delegacija v Rusijo, da preštudira tamošnji socljal-nl In politični položaj. Ta delegacija bo sestavljena Iz dveh največjih čeikih strank, Iz socljalno - demokratične In Iz sociJaU-stičue. — č. + Združena stranka krščanskih socl-Jalcev In malih poljedelcev se je ustanovila 13. t m. v Budimpešti. Na ustanovnem zborovanju so izvolili 14 članski akcijski komite. Predsedstvo bodo izvolili šele po sestavi vlade. + CetanslovaSkl socijatnl demokrati proti komunistom. CehoslovaSka socijalno demokratična stranka le izdala proglas, ki sa obrača v prvi vrsti proti separatističnim težnjam komunistične skup Sne v čehosio-, vaški socljalistični delavski stranki. Ceho-slovaška socijalna demokracija stremi prav tako kakor socijalna demokracija drugih narodov, da ti osvoji politično moč. Prepričana Je, da ima delavski razred v bližnjem času več izgleda za nadaijne uspehe, če delavstvo ne ruši svojih moči potom bratomornih bojev. Poziv opozarja proletartjat, da prepreči komunistične poizkuse eeplti proletarlja. Komunistične metode nimajo v mednarodnem položaju nobene zaslombe in izgleda, da bi se mogle vzdržati. + Pollaka buržoazlja M napenja . ., Vsa svoje sile napenja seda) poljska buržo- aziia, da prepreči vsaj to, da K »e bi mogli razredni bratci očitati »popustljivost« naprave boljševiški Rusiji! Njeno obnašanje postaja smešno. Ko so namreč nekateri inozemski listi poročali o demonstracijah ljudskih mas v Varšavi, da so zahtevale mir z Rusijo, Je poljska buržoazlja takoj »dementirala« to vest, češ, da Je šlo »ie* za demonstracije preti plebiscitu v Oornjl Šiezijl! V silnih stiskah ]e poljska vojna gospoda organizirala za vojno službo tudi na tisoče žensk in poroča se celo, da so varšavski čevljarji sami organizirali en polk, ki pojde na fronto! . . . + Kakšne pogoje Je stavila ententa, da Izposluje Poliski premirje z Rusijo. Vrhovni svet je Poljski stavil za posredovanje premirja z Rusijo te-le pogole: Poljska opusti vse svoje imperialistične težnje po novih pokrajinah in prepusti Vrhovnemu svetu popolnoma prosto roko glede določitve meja, tudi glede Danztga is Tešinja. Poljske čete naj se umaknejo na črto Orodno - Brest - Litowsk in pusta sovjetske čete 50 km do te črte. Ententa bo Poljski pomagala, če bi boljševiki to linijo prekoračili — Torej tudi buržoazlja buržoaziji ne da ničesar zastonj ... + Angleška tn japonska vlada sta zvezi narodov sporočili, da se med obema državama obstoječa pogodba sedaj obnovi In do nadaljnjega od leta do leta podaljša, dokler J« ne odpove ena ali druga stranka, ki sta sklenili pogodbo. + Predlogi nemške vlade glede vojne odškodnine. Na konferenci v Spaa so se zbrali zastopniki kapitalistov ententnih držav, da »urede« izvedbo »mirovne* pogodbe s Nemčijo. Delegati nemške vlade skušajo na tel konferenci z dokazili prepričati ententne zastopnike, da Je Nemčiji popolnoma nemogoče Izpolniti pretirane odškodninske zahteve. V tem smislu so nemški delegati predložili te-le predloge: Za obnovo porušenih pokrajin plača Nemčija 50 milijard v 50 letih; od te svote se bo odplačalo 20 milijard In natura za obnovo porušenih in opustošenih krajev. — Glede dobave premoga, ki ga zahteva ententna buržoazna od Nemčije v Izmeri 2-4 milijonov ton mesečno, so Nemci vložili protipredlog, da Nemčija dobavi le 1.8 milijonov ton premoga mesečno, ker bi sicer nemška industrija trpeia veliko pomanjkanje premoga. — (Doslej je Nemčija ententl plačala na vojni odškodnini že preko 20 milijard mark v zlatu.) — Nemški vladni zastopniki v Spaa predlagajo nadalje, da se ententna posadke v ruskih pokrajinah takoj znižajo na minimum, ker Ima Nemčija s tem, da mora te čete sama vzdrževati velikanska stroške. Glede bivših nemških kolonij v Afriki bodo Nemci zahtevali nekaj upravnih mandatov nad nekaterimi teh kolonij. — Ubogi nemški proletarijat, ki mora trpeti ne samo za svojo, temveč v prvi vrsti še za tujo buržoazijo In delati nekriv pokoro za vse grehe te buržoazne družbe! .. . Komunistični strah. Kako se ti liudje boje resnice, je pokazal zadnji komunistični shod v Mestnem domu. Vsak disciplinirani delavec bo pa-zno poslušal svojega nasprotnika. Stopil bo po njegovem končanem govoru na oder ter ga pobil z dokazi, ako Jih Ima. Seveda komunisti dokazov nimajo, zato raje ne puste nasprotnika govoritL Socijalpatrijote In konsumarje nas imenujejo socijalne demokrate. Tl liudje se ml zde ravno taki, kakor tisti norec, ki je gasil svojo hišo s petrolejem. Upijejo nad buržuazljo, med tem ko JI sami znosijo do zadnjega vinarja v žep, ter Jo tako prav lepo rede. Vprašam vas, kdo |e zaslužil te milijone In milijarde, ki jih kna buržuazija v svojih krempljih? Kdo K Je sezidal palače, v katerih se tako prešerno šopiri? Ali ne delavec ta kmet » svojimi žuljavimi rokami, ker je vse, vse kar Je zaslužil, nesel nji v prodajalno, gostilno, mesnico Itd.? Iz tako težko zaslu- Bežala ie. kar ie nalveč mogla. Iz žena ie vzela odrezek papirja, na katerem ii le bil napisal stari Dur-nnton ono molitev. Bila le latinska. To le bilo neumno 1 V prvem trenotku ie vprašala gosoa Feliciia sama sebe. ne dela-li nekai zlega. Mogoče smisel besed ne uteče? V naslednjem času fo ta misel ni več vznemirjala. Gospa FeliciJa le izgovorila vsako besedo naiDrei šepetale. orivoščila ie ieziku časa. da bi Izobrazil vsak zlog temeljito. Potem ii ni zadostovalo niti to. Prečitala le molitev elasno. Moi Bog, kal pa bo dalle? Govoreč latinsko le Čutila gosoa FeliciJa. kako kruto le za nk>. če ne sme govoriti francosko. S tem, da ie zagibala z lezikom. Je spoznala, da ono zlo nima svojega sedeža v Ieziku. Mnogi liudie se uduše. ker imaio bolno srce. ali olluča ali želodec. Tudi radi elave se more človek zadušiti, če ne sme govoriti. Gospa Feliciia ie čutila, kako se tvori v nlenih možganih kroclia iz krvi. Slišala io ie biti kakor srce, rastla is. zalivala ji ie ušesa. S tem le nastal tak ropot, kakor kedar dir-la koni. Če bi ii zdrsnila krosrlla slučajna jo nesreči iz goltanca, orišla bi v grlo »n ogrožala bi dihanie. Gospa Feliciia le imela Se baš dosti časa »omisliti na svoiega brata Teofila. kateri bo vzrok ntene smrti Jezila se le nanl Iz celega srca. Bežala te. kar le mogla In za neka! časa le padla. Obrnila se ie hitro k malemu Benoitu in mu rekla: »Ne morem dalle molčati pripravilo bi me ob živllenie«. Še istega leta le umrl Teofll Nikdo vendar ni mogel zahtevati na nlegovi sestri, da bi umrla mesto njega. ______ Leon Trocki: Boljševiška revolucija. (Dalje.) Tudi petrograjska garnizija se |e navzela duha negotovosti. Komaj da smo sl pravkar šele priborili nekrvavo zmago, pa 1« že treba pričeti bol proti sovražniku, o katerem se niti ne ve, kako moč da ima, pa tudi ne, kako se bo boj končal, Na garnizijskih konferencah se Je govorilo predvsem o tem, da Je potrebno pošiljati vedno znova agitatorje med kozaka ln Izdajati pozive. Vojakom se je zdelo kratkomalo nemogoče, da bi se kozaki ne hoteli in ne mogli postaviti na ono stališče, na katero se je v erojem boju postavilo vojaštvo petrograjske garnizije. Prednje kozaško čete so med tem prišle že popolnoma bliža Petrograda In m! smo računali s tem, da se bo glavni ta najhujšl bo) razvil po mestnih ulicah. Najbolj odločni so bili rde« gardisti. Zahtevali so Ie orožje, vojni materija! m vodstvo. Vojaški aparat Je bil popolnoma razruvan ta pokvarjen; deloma vsled zanemarjenja, deloma lz zlih namenov. Častniki so se odtegnili vsakemu delu, mnogi so celo zbežali; puške so bile na tem prostoru, strelivo pa zopet na drugem. Se slabše je bilo s topništvom. Topovi, lafete, munlcija, vse to je bilo razmetano na več krajih in treba je bilo stvari šele poiskan In zbrati. Polki so bili brez sapersklh sredstev in brez telefonskih priprav. Revolucionarni generalni štab, ki je hotel potom odredb in ukazov spraviti ves materijal v red, Je zadel na nepremagljive zapreke, predvsem pa g« J® ovirala sabotaža vojaško - tehničnega osobja. Ml smo nato sklenili, obrniti se direktno na delovne razrede. Obrazložili smo jim, da so pridobitve revolucije nevarno ogrožene, ter da Je te od njih samih, njihove energije, InicUatlve in požrtvovalnosti odvisna rešitev in utrditev režima delavsko - kmetske vlade. Ta poliv je skoro tako) rodil neizmerne praktične uspehe. Tisoči delavcev so šil armadi Kerenskega nasproti ta začeli komati strelne jakove! lenih grošev so zrasle tiste ogromne banke, katere prevladujejo danes ves svet. Ko bi se vse delavstvo zavedalo in nosilo svoj krvavo zasluženi denar v delavska konsumna društva, bi bila ta buržuazl-ja že davna) poginila na svojem gnoiu. Ravno to bi bila zanjo hujša revolucija., kakor pa, če bi prišli nanjo s cepci In motikami, ker ako enega gada pobiješ, njegove mladiče pa rediš, ne bodeš nikoli uničit zalege. Omeniti bi bilo še nekaj. Uslužbenci konsumnega društva se zavedajo, da so delavci in da živijo od delavskih grošev. Ali pa se zavedajo tudi tisti delavci, kateri so uslužbenl pri buržuaziji. To so tisti janičarji, ki so zrasli lz delavskih rodbin, a jih je ta gospoda tako predelala da se niti ne zavedalo, da so tudi delavci ta ne vedo, kje Je njih mesto. Delavstvo nima od buržuazlje pričakovati nlkake podpore, do-čim ima v svojih konsumnils zadrugah veliko pomoč v slučaju potrebe. Buržuaziia se konsumarjev boji bolj, nego pa vseh komunistov. Ravno vsled tega Je udarila najhuje po tistih, kateri ao vodili konsumna društva. K temu delu je pritegnila tudi komuniste, da JI bode šlo lažje izpod rok. V dokaz temu te to, kar Je napisal »Večerni list«, to so po vseh vogalih in gostilnah kričali komunisti Socijalpatrijote, da, nas Imenujejo socialne demokrate. A ti soclalpatrljoti se vodili delavstvo od zmage do zmage, a vi ste prebrnili ladjo, ko ste prvič prijeli za krmilo. Koliko bo delavstvo pretrpelo, preden bo to ladjo dvignilo zopet na tisto višino, na kateri )e bila popre) l Seveda profesorjem In dijakom, kateri vodijo komunistično stranko te malo na tem, če Je tudi na tisoče železničarskih In rudarskih rodbin brez kruha, ker nimajo niti pojma, v kakšno gorje so pripeljali to . obupano ljudstvo. AH ni to zločin nad dela v- I stvom? Prvič napeti vse sile la pomaga« belemu terorju, to je klerikalizmu, da rrt-de na vlado. Drugič ptt pognati takoj železničarje v stavko. Kdor te malo pozna klerikalizem, tudi ve, da le njemu vse eno, ako gre tudi pol države v nič, samo, da uniči delavske organizaclle. Klerikalizem le bil In bo vedno zaščitnik bogatašev in zatiralec delavstva. V bolj kulturnih državah, kakor je n. pr. Češka in druge, je delavstvo toliko Izobraženo, da bi takim delavskim dobrotnikom, kateri vodijo delavstvo klerikalizmu v žrelo pokazalo hrbet Pri nas pa bo treba še mnogo Izobrazbe In truda, da bo tudi naše delavstvo spoznalo take sleparije. IVesli mu.) RAZDELITEV JUGOSLAVIJE V OKROŽJA. Belgrad, 15. Da se olaiša nadziranje izvrševania zakonov in na-redb glede delavskih in obrtniških zadev le ministrstvo za socilalno politiko razdelilo •ozemlie Jugosla-viie na 18 okrožij. Sedeži teh okrožij. inšDekcil dela. bodo: Beograd za dve okrožli. NJ5. Cačak. Skopile, Zagreb za dve okrožli, Oslek. Novi Sad. Velik! Rečkerek. Sarajevo, Tuzla. Banialuka. Liubliana, Maribor. Cetinle. Dubrovnik in Split. DOLOČITEV DRŽAVNIH MEJ. Belgrad. 14. Vlada ie določila posebno komisilo. ki bo na podlagi mirovnih pogodb, sklenienih v Parizu. izvršila določitev mela napram ; sosednim državam. V to kotnlsilo ie Imenovan general Dušan Stepanovič, Doslaniški svetnik dr. Ilila Gumen-kovič in Srčko Pešič. Komisija bo naiprej pričela z delom ori določitvi , ineia med našo državo in Nemško j Avstrilo In sicer početkom meseca j avgusta, ker se bo st. germamska Delavci topniških tovarn «o sami pripravili topove, preskrbe« iz skladišč muniefjo, rekvirirall konje, zapeljali topove v pozicije, oskrbeli živila za ljudi ta živino, tor vzpostavili tudi sanitetni tren; »kratka, — sestavili so ves tisti aparat, katerega zgolj z odredbami potom generalnega štaba na noben način nismo mogli sami vstvarltl. Ko so naSl vojaki zagledali mnoge topove v naših pozicijah. Je zavladalo mei njimi tako) drugo razpoloženje; pod zaščito topništva so bili pripravljeni, odbiti napad kozakov. V prvi črti so bil mornarji ln rdeči gardisti. Mnogi častniki ki sicer po-litično niso bili naši pristaši, pač pa so se častno držali svojih polkov, so spremili svoje vojaka v zakope ln vodil njih akcija proti kozakom generala Krasnova. Ftasko pustolovščine Karenskega. Med tem te brzojav raztrosil po vsej deželi la Inozemstvu vest, da je »pustolovščina« boUSevIkov zlikvidirana, da je Korenski vkorakal v Petrograd In vzpostavil x železoa pestjo red. Istočasno te celo meščansko časopisje v Petrogradu, vspod-bujeno vsled bližine čet Kerenskega, pisalo o popolni demoralizaclii v vrstah petro-grajske garnizije In o neprestanem prodiranju kozakov, ki so dobro oboroženi s topništvom, ta prorokovalo Institutu Smol-nl skorajšea konec. Največja ovira za nas, kakor žc omenjeno, I* obstojala 1«. v. terot mirovna pogodba ratificirala počefc« kom prhodniega tedna in se mora S določitvijo mei pričeti 15 dni oo ra* tifikacili. ENTENTA ZASEDE PORUflR. Berlin. 15. Listi doznavajo s prf-stoine strani, da ie želo blizu nevar* nost zasedbe Poruhrja. Vrhovni svet le v svoii današnii seH baie že določil vse potrebne oodrobnosd za okuoaciio. Za zasedbo nameravalo uporabiti šest divizii. m sicer dve angleški, tri francoske in eno belgijsko. DEMONSTRACIJE PRED FRANCOSKIM POSLANIŠTVOM V BERLINU. Berlin, 15. O dogodkih ored h"3®* coskim poslaništvom se naznanta VVolfovemu uradu z uradne stkani nastopno: Državni talnik za zunatite posle te osebno francoskemu oprav* niku izrazil svole obžaJovanle in ob-žalovanle vlade zaradi dogodkov ored francoskim nos nenaz-lfivostio omogočili demonstracijo. ?• bodo morali zagovarjati in bodo oo nalogu oruskega ministra za notra-rle zadeve suspendirani od služb«. Francosko zastavo le odstranil mož. ki le oreko strehe sosedne hiše sole* zal na francosko poslaništvo. Sto-rflec še ni orilet. Našli pa so zastavo. ki to ie policiia izročila francoskemu ooslanlštvu. ENTENTNO NADZORSTVO NAD MORSKIMI OŽINAMI. Pariz. 14. »Temps« iavlia Iz Carigrada. da ostane razen severna obali Marmarskega moria tudi drugo ozemlie ob morskih ožinah nod stalnim nadzorstvom zaveznikov. KONFERENCA V SPAJL Soa. 14. Reuteriev urad razširja nastopno vest: Zavezniki so se sestali danes dopoldne ob ool 12. uri Maršal Foch ie poročal o voiašketa položaju. Sestanek se ie nato odgo* dil na šestnajsto uro. Med tem časom ni Drišel mkdo v stik z Nemci. Zdi se. da oride v kratkem do ore-kinienia pogalanl in da zasedelo zavezniki ruhrsko ozemlie. Italijanski in angleški generali dosoeio nocoi. Berlin. 16. Listi poročalo ii Spa-ie z dne 14. t. m. Zavezniki namera-vaio nemško delegaciio v novi konferenci staviti ored alternativo, ali nai se obveže, da bo mesečno dobavljala po dva militona ton Dremo-ga. ali na da snreime naznanilo, da namerava ententa zasesti ruhrsko ozemlie. KONGRES TRADE UNION. Pariz. 14. Včeraišni kongres Tra-de Unkrna v Londonu se ie bavll a vorašaniem. s kakimi sredstvi nai angleške delavske organizacile pospešuje«) rešitev irskega vprašania. Zveza železničarjev ie predložila resolucijo, ki poživile irsk' narod iti angleško vlado, naj skleneta premir-ie. Cete nai se umaknejo iz lr*ke in Irska nai dobi parlament, ki bi imel vse pravice, kakor fch imaio parlamenti dominiiiev. Pri glasovaniu sta bili odklonjeni resoluelli rudariev ta poštarjev. Predlog železničariev i® bil sprelet s spremembo, ki zahteva, nai se zagrozi s splošno stavko, ako bi vlada odklonila umaknitev čet ia* ustavitev izdelovanja municile za bol proti Ircem in proti ruskim še vikom. 11111 " X m potrebnega da smo l]udi> ki bi blll “Tod-ti vojaške akcije. Celo oni častniki, ki so vestno spremili svoje vojake v pozicije, so odklonili mesto najvišjeg* poveljništva. Po dolgem premišljevanju ln Iskanja smo se odločili za naslednjo kombinacijo! Garnizijska konferenca Je Izvolila komis!}« Iz petih oseb. Tej komisiji Je bila poverjena najvišja kontrola nad vsemi operacijami zoper protirevolucljonarne čete, Id 9® korakale proti Petrogradu. Ta komisija sM Je potem še sporazumela c general - štabnim polkovnikom Muravjovom, ld Je a* Paga režima Kerenskega bil v opoziciji W se je sedaj na lastno inlcljatlvo ponudil so-vjetsk vladi v službo. Mrzla noč Je bila, ko smo se dne 30. oktobra peljali * Meravjovom v avtomobilu ven k našim pozicijam. Po deželni cesti so vozite vrste vozov a provijantom, mtt* ničilo In drugim vojnim materljalom ln topništvo. Vse to so oskrbeli delavci Iz raznih tovarn. Nekollkrat so straže rdeč* gard spotoma ustavile naš avtomobil * pregledate naš prehodni list. Od prvih dni oktobrske revolucije bili vsi avtomobili v mestu rekvlrirani brez Izkaza iz Smolni ni smel po mestn ulicah In v okolici voziti noben avt0“\° j Budnost rdeče armade je bHa v r . .. hvale vredna, Straže so postaja'6 POLJSKO BO.INO POROČILO, j Varšava. 14, Voino poročilo od 13. t. m.: Severno-vzhodno od Vilno Se naše čete umikalo d roti lucu. Preče! številni sovražni oddelki so zasedli Molodečno. odtod napredu-teio ob železniški orosi MolodeČno-Vilna ter v smeri Molodečno-Lida In so d«see!i v prvem Dravcu Smor-eon, v drncem na Losk. Vzhodno od '-rte Kaldanov-Sluzk se naše čete •*> načrtu umikaio. Dne 12. iuliia ie sovražnik zavzel Dubno. Sovražne oatrole prodiraio proti zapadu. Iz-srdite boliševiške napade na qnio <-db'li. Vzhodno od °dvoJočj$ke ‘m severno Satanova smo zavrnili sovražnikove napade, oilševiške oddelke, ki so prodirali [fJt| Kamencu Podolskem ie odbila NKralinska voiska. NAPREDOVANJE BOL.IŠEV1KOV. London. 14. iuliia. Reuterjev urad doznava. da so boliševiki dosnell med Teheranom in Mazenderanom do morskega ooeoria in aa bo>1o lanalu zavzeli Zahoran. ako se nU-hovo prodiranje ne ustavi. Narodno predstavništvo. i^JAva k dogodkom V ZASEDENEM PRIMORJU. današnji seji najinega predstavništva je na tater-pe.actjo poslancev Biankinija. Angje-ovica in Grisogona o dogodkih v m«, i1 °^£ovoril ministrski predsednik dr. Vesnič: »Gospoda! Na stavbeno vprašanje mi je čast odgovoriti nastopno: V nedeljo dne 11. t. m. ob £:• Se ie pojavil v mestu Splitu ve- * n?red ker so italijanski podčast-iki iz neke hiše sneli našo državno zastavo, razobešeno zaradi našega narodnega praznika, kar je naravno uSr°. vznemirjenost naroda. Za |tahjanske častnike, ki so se ta ve-,f.r nahajali na kopnem na splitskih nicah In o katerih so najbrže mislili, aa so v nevarnosti, je priplul motorni nkat.erem se le nahajal tudi italijanske vojne ladje *> ugha . Italijani so iz motornega r!!na začeli streljati, na kar so naši dgovorili (Bravo! Ogromno odobravanje.) Prj tem spopadu Je padel ffinaš državljan, dočim so na itali-J ^'1' u^iti oziroma hudo Ja Oh ,n dva mornar- nato le kapetan dum ondlecei svoiim ranam. Pogreb umrlega kapetana se ni mogel vršiti v Splitu, ker ie deželna vlada v Dalmaciji to odklonila h bojazni, da bi ne došlo do še večjih nemirov. Gospoda! To je istina iz dosedanjih uradnih obvestil, ki Jih je dobila vlada o tem obžalovanja vrednem dogodku. Kr. vlada obžaluje vse Žrtve, ki so padle pri tem spopadu in razume se, v prvi vrsti one, k! so padli kot nedolžne žrtve. Ker je ves dogodek zelo delikatne narave in « x° vi>llva na odnošaje med Italijo m našo državo, je kr. vlada smatrala« "a> se dosedanja poročila najiz-croneje popolnijo in ko bo vlada do-v iV ? polnjene podatke, bo kr. nost\nt°?a ot|°; kar * nala*a dc!2-j , . Čuvarici na§ega državncM dostojanstva in čuvarici Interesov naših sodržavljanov. Na srečo se ni* haja v Splitu Se Jako kvaKficJrM =SSS5a: jn° iiverjenj, da bodo poročila, ki Jih ««■ • »>*. <»vce H “ mlBde <*»roiem d,- bil ’ so, sta" okr»2 ognjev v snegu, )• Evolucij"3 JŠa prIspodoba Pro*etarske tonn^i poz*c^a^ so bili razmeščeni mnogi »®vi; tudi munlcije Je bilo dovolj. Odlo- * spopad se Je odigral še tisti dan: In šilom p Krasno5e Se,ora ta Carskoje Se-Zakl hudem topniškem boju so se ko-umaknili. Prodirali so pač, dokler nl- !lonufd,el* “a 0V,re> P0tem P“ 80 1° «ni o ^es Cas se ^ pltal° * *al_ fcri>» ilpovedoval° sc 1!m Je 0 strahotah In ji nostih boljševlkov, ki so baje hoteli 2atri predati v roke nemškemu cesarju, feral fVa*° se le> da Jih vsa petro-*v0i Karn,z,ia nestrpno pričakuje kot |jo rešltelje. Prvi resni odpor Je vrste tod P°vsem zbegal, in t tem 2e se j« 5Uov-tle Kerenskega temeljto ponesre- ttn ^0zakl Krasnova so se umaknili In ml 3e ° *® m°Kli zopet polastiti radio - postajni arsko,e Selu. Takoj smo brezžično 0 na5i zmaE* nac* Četami Keren- Enei^a5i lnozemski prijatelji so nas po-iia obvestili, da nemška radio - brzojav-Jei, ?Sta*a v*led ukaza od zgoraj ni spre-p ea brezžičnega brzojava. brslfp reakci]a nemške vlade na okto-°Kodke se je na ta način izražala v pričakujemo od pokrajinske vlade. identična s poročili, ki Jih .bo predložil zaveznikom admiral Andrews. Ko bomo imeli vsa ta poročila v rokah, bomo storili vse korake. ki nam Jih nalaga dolžnost in to bo še en povod več za zaveznike, da bodo razmotrivali vprašanje o nuinosti, da se odstrani vzrok tako težkih tn žalostnih dogodkov Prosim gospode, ki so stavili vprašanje, da se v tem trenutku zadovoljijo s tem odgovorom, ker vlada, dokler nima najtočnejših podatkov, ničesar ne more niti izjaviti niti storiti. Novice. — Število voHcev ** občinske volitve v Belgradn znaSa 11.958. Naknadno se Je priglasilo U <*r« IDOO vo««w. «jj> * bc končna vsota znašala okoli 13. mCC!l stavka poljedelshO delavcev na Nižje Avstrijskem. ..Arbeit« Ze^ posestnikom vse zlto m ** ___ In ir ra tem potom zadrng, ker last- niki zemlji« niso boteH ugoditi njihovim zahtevam. Stvar Je blizu socializacije zemlje I Hude povodnji v Zahodni Madžarski so upostoSHe zadnje dni vse pridelke tamkajšnjih kmetov. Prebivalstvo ie obupano. — „Vaien“ dogodek. Menda se Se ni kmalu * tako važno gestlkuiacijo pisalo po Časopisju o tem. če so si kje kaki znanci, prijatelji ali pa neprijateiil stisnili roke, kakor seda), ko so >1 podali na konferenc! v Spaa roke eotental in nemški zastopniki kapitalistov. — Mednarodna buržuazija se bilta tudi nemški buržuaztj! In morda n! niti daleč čas, ko.se bodo ententni kapitalisti Javno prav po bratsko zopet objemal! z „obsovraženirai“ nemškimi kapitalisti. Važen dogodek... — Dva srama radija! Cehoslovaška republika poseduje dva srama radija, Id predstavljata vrednost 30 milijonov čeho-slovaških kron. En miligram radija velja 10.000 K čehoslov. kron. Cehoslovaška Ima na vsem svetu doslej največjo množino radija. — Orožje v samostanih. Avstrijsko časopisje Je zadnje dni konstatlralo dejstvo, da se h Bavarske vtihotaplja na Tirolsko precejšnje množine orožja Akcijo vodHo klerikalni bavarski In tirolski monarhisti— klerikalci. Orožje so poskrili po tirolskih samostanih In ga deloma oddali tod! »zanesljivim« klerikalnim kmetom, ki so se sedaj s orožjem v roki zoperstavili — re-kvtztcllam Uta. Dnevne vesti. Faotazite »Slov. Naroda«. Orožne tn za tržaške Slovence traeične dogodke zadnleea torka v Trstu ie lzrab:la kovačnica »Slov. Naroda« v oodlo obrekovanie oroti sociialistom. Pavšalno sumi »Slov. Narod« sociiallste. da so tudi oni pomagali pri demoliraniu »Slov. Naroda«. Ker poročevalec, kateremu ie služila za podlaao edino »Picoolo-vo« poročilo, ni bil na licu mesta in si ni znal tolmačiti in utemellevatl »Piccoioveea« izmišllenetra poročila o »granatah«. Zato le bilo treba — socital'ste. — Potrudili smo se povprašati več Is Trsta došlih ro-iakov-očividcev. ki niso pripadniki socilalistlčne stranke. Vsi so odločno zatrievall d« so bili socHalisti r>ovsem mirni In da so z globokim ogorčenjem obsolali vandalsko do-čerte arditov in tržaških nacionalistov. Kovač poročila na1 bo drogKS bo««i poznavalec — Trsta! bojazni, da ne bi dogodki tudi v Nemčiji povzročili kakega gibanja. V Avstro - Ogrski so del našega brzojava sprejeli, in, kolikor nam znano, Je bB ta del tudi informacijski vir mu vso ostalo Evropo, Jd Je s tem Izvedela, da se Je nesrečni poizkus Kerenskega, polastiti se oblasti s silo, Žalostno izjalovil. Med kozaki Krasnova Js sačelo vred. Začeli so pošiljati v Petrograd pa- trulje In celo oflcljelne delegate v Smolnl. Tu so se lahko prepričali o tem, da vlada v mestu popolen red, ter da ta red vzdržuje garnizija, ki stoji do zadnjega svojega moža ob strani sovjetske vlade. DemoraH-zaclja kozakov pa se Je ie povečala, ko so spoznali ves nesmisel svojega namena, da naj bi bili s pomočjo nekaj nad 1000 mož JcavaleriJe zavzeli Petrograd, med tem ko so obljubljena ojačenja s fronte povsem Izostala . .. čete Krasnova so se umaknil« ▼ Gači no; Im smo Sil drusi dan tja. Je bil Hab Krasnova pravzaprav že od lastnih kozakov aretiran. Naša garnizija v Oačiut Je sasedla vse najvažnejše pozicije, kozaki pa so MM, čeprav ae razoroženi, vsled svojega razpoloženja nezmožni vsakega nadaljnega odpora. ZeleH so sl samo ie to, da bi smeli kolikor mogoče hitro domov, v pokrajine ob Donu, ali vsaj nazaj na fronta, (Dali« (*&•) Vlads hoče onemogočiti revnejšim 1 slojem dostop do izobrazbe. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo za vse srednje šole v državi, da morajo vsi učenci za šolsko leto 1920/1921 plačati iolnine, ta steer učenci nižjih razredov 20 dinarjev, uče»d višjih razredov pa 40 dinarjev. Halucinacije narodnega socllafl-sta. V petkovi »Jugoslaviii« se hoče g. Voiska ©Dratl in zavreči našo včeraišnio ugotovitev, da ie kot narodni sociialist hulskal v svolem govoru na voino. Pravi, da le samo protest'ral oroti italiianskim nasil-stvom v zasedenem ozemlju, a na vofno ie huiskal ni ego v lezik. Ooso. Voiska le ob demonstracijah kričal, češ da italilanski sociialisti niso hoteli spreleti ponudene lim roke. sedal oa bodo občutili našo oest. Vprašamo narodne sociiaiste. kdai *o nudili ita'iianskim sociialistom roko? Mi vemo. da ste iih samo blatu« in se lagali o niih. Glede trditve, da smo leta 1914. naiboli huiskali na vojno, pozivli-emn e. Drag. Voiska da to dokaže. Taka trditev ie že orecel nesramna. O. Voiski ie najbrže tudi znano, da se sociialisti ne udelež.uieio italijanskih demonstracij. ali ni tak nastop potemtakem prava zlobnost? Habilitacija. Za docenta za ne-vroloeiJo in psihiatrijo se ie habilitiral na Jasrelonski univerzi vJ^a , vem cretekli mesec strwovni zdravnik za živčne in duševne bolezni primarii dr. Ivan Robraa LluhHani. _ Riox Nesreča z ročno granato? dwc-ni slu«ra iužne železnice rran va lenčič in niegova žeaia Ivanka «* v sredo zhitrai razbilala ročno «ra-nato. katero ie bila žena Ivana nasia v bližnji nMvi na Dovozni cesti, urana ta Je eksplodirala. K. .”} J**- vzročila težkih poškodb. Ženi Ivam Je srranatni drobec odtrgal palw leve roke. dočim ie bil mo* rran samo po obrazu osmojen. Samomor poročnika. V Savi prt Kresnicah so našli 13. t. m. ut°P-IJenca s orestrelieno clavo. Preo©-Haii so ea v mrtvašnico župne cerkve v Moravčah, od tam oa v Ljubljano. Utoulienca so spoznali za poročnika Mihaela Baloha. Nesrečni Doročnik le pred dobrimi desetimi dnevi brez obvestila zapustil Liub-liano. Denarne zadeve so bile v rc-d'i. Vzrok samomora ie neznan. — Zadnje dni ie bil zelo melanholičen. V v£era]šn|l številki se |e vrinilo v članek s. dr. Korun« Opcilska pravica In volilni zakon za koostltuanto posebno dve napaki, ki potvarjate smisel. Zato ih po-pravllamo. V stavku, Id tovori 0 sklice vanju na mednarodno pravo, po katerem bi se optant boida ne mogel pred potekom roka obvezno odreči opcijski pravici. J« tiskano, da Je to sklicevanje opravičeno, me-sto. da bi bilo tiskano, da Je tako sklicevanje neopravičeno. Opcijska pravica za na-cljonalne države Je novum (ne novo). Celjski birokratizem! Strokovni komisija je sklicals za soboto dne 10. julija 1920 strokovni shod lesnih delavcev, ki bi se bil vršil pri »Jelenu«. Mestni magistrat celjski. Je vzel tudlt^de^opriiavo s dne 8. julija 19» ** Stev' 3537/2° uradno na znanje. Že ob 17. url poprtdne na dan vršltve shoda, se Je oglasil g. dr. Fonn kot oblastveni zastopnik v spremstvu pollclj-skegaTagenta pri gostilničarju, ta Je vršltev shoda prepovedat Takih senzacUonelnosti ZLi»c«.»»«“1<“ « se strokovni shodi prepovedali, &s so zakonito prUavlienL Radovedni smo zvedeti, od kod prlhala ta ssps, « *<■ Podobna nekak* m. »Blsmark sistem«*‘J* ne odgovarja Ju-goslov. demok. načelom, ki so nam Jih svoječasno lets »»• ,*ba,,^ona "*nl doh* tar« oznanjevali. df „ bo v soboto, dne 17. Julija ob k i' pUpt shod * ls^lm dnevnim redom r, SvetT0»berle vršIL Pridite v- (T. I- -Jv.«, „ domišljavost MU ki *o ursdnl rtroji in U c^kosIoviJ« koriru,*t v Belgradu obvešča vse Interesente, d. hnajo pravleo S% '•* publike samo od jokati. W stanujejo aa ozemlju češkoslovaške «Wbllke. Pri državnem zdravilišč« v Rogaški Slatini sta razpisani začasni mesti zdravili-šketa knjigovodje to blagajnika. Prošnje Je do 28. JnllJs t !■ Pri poverjenlštvr razvidne Iz tozadevnega razpis, v ljubljanskem »Uradnem Usta«. Za Inšpektorja dela Pfl oblastvene« ravnateljstva t Zagrebu J« Imenovan fe B°*UmrIo^e v mestni občini ljubljansld od 4. do 10. julija 20 oseb, rodilo se 24 otrok, I mrtvorojenec. Iz stranke. Diskusijski večer ie danes, v petek ob 8. (20.) uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Vabimo sodrugo ta sodružice na ta važni sestanek. Vsak mora prinesti izkaznico s se-bcL Llubljanska podružnica »Svobode« priredi v nedeljo, dne 18. t. m. Dopoldanski izlet. V kateri krat. se hitri oblavi. Železna Kapla. V nedeljo dine 18. fuliia 1920 ob 8. uri zvečer se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« s nredavanlem. Dramatični odsek »Svobode« Iz Ljubljane prosi sodrusre in sodružice za rekvizite, ki bi se rabili pri dramatičnih predstavah in sicer: posoda. stare slike, skratka vse. kar se pri predstavah rabi. Gotovo imate sodrujfi kai takeea doma. ki ste že zavreli, na odru bi se pa lahko porabilo. V ta namen upamo, da nam bo naše delavstvo stalo ob strani ter nam naorošene stvari darovalo ali po nizki ceni prodalo. Kdor ima kako stvar, naii se zsrlasi v društvenih prostorih. Selenburgova ulica štev. 6. II. nadstropie. Radič pred* sodiščem. Zaereb, 15. Juina. Na današnji razpravi proti Stepami Radiču se ie nadaljevalo za-sliševanie prič ter so zaslišali nričo Pompora glede shoda v Vrabiču in pričo Bomemisso glede Radičeve iziave na shodu v Zagrebu. Ko te zagovornik vprašal BornemJsso, zakal ie v svoiem listu Pisal tako proti Radiču. Je ta odgovoriL da te Radič odkrito harangiral proti enemu delu našeea naroda, kar fe ▼ momenta naše narodne srraditv« zločin. — Radič Je v nadaljevanju razprave ponovno zahtevaL da se razčisti vprašanje nieeove poslanl-ške imunitete. Državni pravdnik prepušča odločitev sodišču, potem pa erovori o Radičevih zvezah z Ita* lik). Navala posamezne izkaze in priče elede teh zvez. potem pa podrobno razlaga, kako te armtisk* oblast v Zacrebu dobila talno obvestilo da se nekateri ugledni Radičevi pristaši nrinravllaio na oot v Trst na dogovor z Italijani. Id nal bi Jim omogočili, da gredo v Pariz, da tam na mirovni konferenci zastopajo nekako samostojno hrvatsko republiko. Vse to pa sedaj ni odločilno v Radičevem procesu, ker nima pomena, ker ie itak ustavljeno postopanje glede Radičevih zvez z Italito. Razprava se hitri nadaljuje. ITA! I.1ANSKE ŠOVINISTIČNE MANIFESTACIJE V PULJU. Rim. 15. »Agenzia Stefani« poroča: V Pulta se ie vršila manifestacija sta aneksHo po Italiji. Ko so m&-nuestanti sij mimo nek« hrvatske niše. Je nekdo iz te hiše ustrelil lz revolverja. Množica Je nato vdrta v h*Šo in zažgala pohištvo. Kltub temu. da le tako! prišla požarna hramba. se Je požar razširil na vse oo-slople. Raniena sta bHa dva berza-liera. V drugi hrvatski hiši so našli 2.00 kg popolnoma novih vojaških topografičnih kart Istre, dva distan-č»a merila in 30 telefonskih aparatov. med nJiml U frontnih telefonov. MILLO IN SPLITSKI INCIDENT. Split, 15. V Zadru Je admiral MUIo c ozirom na splitske dogodke izdal proglas, v katerem pozivije prebivalstvo na mir in pravi, da si bo že vojska vedela dobiti zadoščenja. Zadrska posadka je odšla v smeri proti Obrovcu na demarkacijsko črto. y Zadru so ostali samo legionall BOJKOT PROTI MADŽARSKI. Dumi, 15. Kakor lavlia »Sozlal-demokratische Korresoondenz«. te iziavM urad mednarodne zveze strokovnih organizacil. da se ne bo vmešaval v politične zadeve Madžarske. V skladu x željami madžarskih delavcev se za ustavitev bojkota zahteva nastopno: 1. Vzpostavitev suspendiranih delavskih organizacil 2. Defovanie krajevnih skupin nal se zopet dovoli. Odvzeto prejnoženle nart se lim vime. 3. Povratek onih sodrugov. ki so sedal na Dunefu, na! sc omogoči, ako ni oroti nflm utemellene obtožbe. Oni. uroti katerim ie po kazenskem zakonu utemeHena obtožba, nai se stavilo pred redno sodišče. 4. Interna-cHe nal se odpravilo. 5. Izpustitev političnih ietnikiov. 6. Naj se odpra- vi pospešeno iziemno postopanje. ZASEDBA RUHRSKEGA OZEMLJA GOTOVA STVAR. Sp a, 15. Kakor se doznava, so zavezniki snoči podpisali pogodbo o vojaški zasedbi ruhrskega okrožja. Vkorakanje se bo Izvršilo po poteku Nemčiji stavljenega ultimata, za čigar določitev se je vrhovni svet sestal danes ob enajstilk NOV KRASINOV PREDLOG. Pariz, 15. „Times“ poročajo, da bo eden novih Krasinovih predlogov, ponudba sovjetske vlade, da se zaplenjene tovarne inozemcev na Rm skem vrnejo lastnikom, katerim bo. dovoljena vrnitev v Rusijo. Mezda delavcev da bo plačal sovjet, kj bo dobil polovico dohodkov, drugo po« lovico pa lastnik tovarne. Enaki pogoji da bodo veljali tudi glede izkori« ščanja ruskih go?dov. RUSKO BOJNO POROČILO. Moskva, 15. Frontno poročilo z dne 14.: V smeri proti Vilni so rdeče čete prekoračile Viljo in privedle" mnogp ujetnikov. Zapadno od Molo-dečna smo dospeli do starih nemških postojank. V odseku Berenoviča in Sluska se nadaljuje prodiranje. Ka-menec Podolski je osvojen. Med Dubnim in Dnjestrom se sovražnik: močno upira. ANGLEŽI ZAPUSTILI BATUM. London, 15. Vojni urad javlja. la so angleške čete dne 9. julija brez posebnih dogodkov izpraznile Ba-tum, predavši mesto georgijskim četam. MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM. London, 15. Po poročilih lz Tient-sina so čete Tuan-Chi-Juisa ob železnici P^king-Tientsin premagale vladne čete province Č11L ŠPORT IN TURISTIKA. Redni sestanek vseh igralcev S. K. Svobode se bo vriil v ponedeljek, dne lft. t m. ob pal 7. url sve&er v društvenem lokalu. Sestanek Je važen, zato Je dolžnost vsakega, da se ga udeleži. — Kapetan. Ilirija s Slovan. Najvažnejia prvenstvena tekma »Ilirija« : »Slovan« se ba vršila v nedelj« 18, t m. ob 19. url na prostora »Ilirije«. »Slovan« se bo potrudil postaviti proti »Ulriil« svoje najmočnej&e moltvo. »Ilirija« Je Imela doslej v »Slovanu« edinega nevarnega tekmeca v Slo« venili. k Wloner Sportklub t Ljubljani. V torek (n sredo, 20. ta 21. julija, vsakokrat ob 19. url, se vršita na prostoru »Ilirije« dve veliki Internacijonalni nogometni tekmi med prvimi moltvl Wlener Sportkluba ta Ilirijo. \Vlener Sportklub šteje med najmočnejše dunajske klube. V letošnjem prvenstvu J« dosegel treti« mesto ta stoli neposredno z« avstrijskim mojstrom »Rapldom« ta »Ama-teurji«. 10, 11. ta 13. Je igral v Zagreba proti Hašlcu, Oradjanskemu ta Concordill* katere Je m gladko odpravil s 4 t 1, 4 : 1 in 2 : 1. Wiener Sportklub nastopi v kom« pletnl in njegovi najmoCnclšl sestavi; nje« sov desni branilec Beer je reprvsentacijskl igralec ta momentano najboljši back na Dunaju. V JialfllnlJt Je Izvrsten Baar, napa* daJno vrsto pa vodi stari Internacljonale« Neubauer. Izvanredno Je tudi levo krila Oleblsch. — Pred tekmo od 18.—U ure s« vrli na športnem prostoru promenadni koncert Blagajna s« odpre ob 17. url. Vstopnina: sedel L vrste 24 K, II. vrste 14 kron, stoJlšCe 10 K. zt člane ta dijake (toda Je v predprodaji) 6 K. Predprodaja vstop« nic se vrli od petka naprej v drogeriji Kanc, Zidovska nllc« ta pri tvrdki Svetla« Mestni trg n sedeže ta navadna stojišča, dijaška (članska) stojišča se bodo dobival« le v predprodaji prt blagajni na športnem prostoru »Ilirije«: v soboto od 17.—20, n nedeljo od 11.—12J0 in v ponedeljek od 19.—20JO, na dan tekme pa velja stojišč« bm izjem« 10 K. Predprodaja se vrši sa« mo sa prvo tekmo, t J. torek 20. julija, kea. druga tekma še ni definitivna. Tekme s« bodo vrčile ob vsakem vremenu. k Športni klub »Primor)«« priredi dne 15. avgust« i. L cestno dirko od gostilne Sla« mlč, Olince do demarkacijske črte ta nazaj. Po končani dirki Javna tombola * koncertom Istotam. ^ Prireditve. Ceski Obec v Ljubljani. Sobotni schizkv odblvall se počinaje dnem 17. t m. v hotelu Tivoli. HftteUl Ceske Obce vitani Gasilna društva po deželi obveščamo. da do danes še nismo prelell nikakega odloka glede znižane že* lezmške vožnle. upamo pa. da ta odlok dobimo pravočasno in ga bomo tako! objavili. k. Hišna posestnike In ostalo preb!« valstvo vabimo, da slede zgleda mestne občine lfubllanske in tudi oni okrase svola poslopja. z zastavami ob priliki petdestletnioe Liub. gas. ta reš. dništva. ki se bo obhalala vi dneh 17., 18.. In 19. tulila 1020 m kaj tere se udedež* skoral vsi slovanski _ Liub. proštov, gas. in re§. društvo. & Celje. V nedeljo, dne IR. vulHa 1920. se vrši na Zelenem travniku Družinski vrtni koncert.Po koncertu plesna zabava. Vstopnina prosta. — Igrala bo železničarsa godba in da* lavsko pevsko druStvo *Naprel«. Začetek ob 6. uri zvečer, konec ob* 4, uri zfcitioi. 70SIP-2UB • Čuden samomor. Na Havajskem otoku sta Japonec Uye Fafuburc iz severne Kobale, in Makino Kukuyama, žena nekega drugega Japonca, sklenila skupaj izvršiti samomor. Snirtiželjna človeka sta se zvezala te^no skupaj, telo ob telesu in se zagnala z visoke pečine v morje. Mož je ptonil, ženo pa so rešili. in tonita JlPItf. Času primerno čtivo kupujte, čilajte, razširiaitc BROŠURE: Teitielina načela sociialne demokracije (Erfurtski nroeram). Spisal Karel Kautskv. I. Kdo tiničme crolzvaianie v malem? Cena 30 vin. HI. Kapitalistični razred. Cena 80 v. IV. Država nrihodnjostl. Cena 40 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. Pronaeandnl snisi: Narodno vprašanje In Slovenci. Ce-na 10 vin. Voina in sociialna demokracija. Cena 30 vin. Vun ■/ enako volilno pravico! Proč s carino na žlviia. Cena 40 vin. Zvišanie duhon olač. Cena 10 vin. Tajnosti španske inkvizicije. 11., III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Katoliško svetovno naziranie In svobodna znanost. Cena 70 vin. Krst sv. Vladhnira. Cena 50 vin. Cerkvene pristojbine ali štolnina. Cena 30 vin. Razprave Vil. redueera zbora iutrosl. soc. dem. stranke iz 1. 11)89, Cena 00 vin. Koliko oritiče družinam vpoklicanih? Cena' 20 vin. Razprave X. rednega zbora jugosl. soc. dem. stranke iz I. 1917, Cena 1 K 50 vin Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin. Majniške razglednice. Serija po 1 K. Pripovedni in znanstveni spisi: Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin. Primož Trubar in naša reformacija. Cena 50 vin. Pot k socljalizmu. Dr. Oto Bauer. Cena 2 K. Ped spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. Pri vseh teh brošurah so cene višje za 30%. Sodrugi, sodružice! Naročajte zgomie knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreta«, Ljub-liana. Frančiškanska ulica štev. 6. I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih Malo Fellerjevega pravega EIza-fmida. in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Feilerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 K. Želodec V’am ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. — Prav: balsam 12 steklenic 36 K. — Prava švedska tinktur a 1 velika steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eucen V. Feller. Stubšca donja, Elzetrg št. 252 (Hrvatsko). —C—. 930 Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec. Eno leto v narodnem predstavništvu v Bel- gra u Izšla i6 knjižica pod tem naslovom, ki opisuje delovanje zastopnikov naše stranke prvo leto v narodnem predstavništvu. Cena knjižici. ki jasno očrta delo paših parlamentarcev hi ie izrazit protest proti klerikalnim in drugim obrekovanjem naših parlamentarcev ie 6 kron. --Naroča se v upravi »Nanreja« ali v tajništvu JSDS. I jubljana. ^eienbur-gova ulica 6. 11. nadstropje SinjižErica dneniikii ,S#prej'. —■ ——i — m i ——— — ——— ■ ■ ni. j mm» I! I?šfa |e dritfp izdaja IS Spisala Mara in Engels. Pena 2 K. s poštnino 2*40 K. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Priporoča se, da se denar za brošuro pošlje naprej radi nepotrebnih poštnih stroškov. Novo! Novo! Ravnokar je izšla zanimiva brošurica II Spisal Abditue. Cena K 4-—, s poštnino K 4*20. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L iz kavčuka ^' A špedicija a DHLluiHin komis. de< n.družba Prerožaica v IjHblp. Me. ulovu.K U0.G0O. Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča KRISPER&TOMAŽ1Č Direktna zveza s progojužne železnice. Telefon št. 866. Tražim više stolarskih radnika za gradnja i pokučlva, plača od 8 do 15 kruna po satu, stalan posao. Iv. Vejvoda, Karlovac. Iščemo ločijo Vit koda očoia? jsre rlstovski obhz učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev! Nober.c trde kože 1 Mala škatljca 4 K, velika ikatlja 6 K. M itn ?n kai7 Fellerjeve Elza umivalne pa-116 sC Klljl stilje(Kolonjskavoda) 1 škatli« 7 K. Felltrjev umlvalnl prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Feilerjev mentolni črinik zopet glsvo- in robobol 1 Škatljica 4 K. Feller* jev Elza fiu d 0 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr Kluger, bel, roza in lumen, 1 velika ikatlja 12 K. Močno Francovka v stek! enicama po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje Eei®ew V. FeEfer, IjtfcuiEsr, StBžita Ecala, IIzsUb It, 252 (Ervaiika). ki bi bil zmožen voditi tudi pevski zbor. Ponudbe sprejema uprava „NAPREJA“ pod ,Tajnik“. Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št 178. lEDia Hs ik lilije« is sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 4\ Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih dobe dober in lahek zaslužek. Naj se zglase v upravi „Napreja“. Za vsrnost hranilnih vfC0 fa»ii blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 IKitijeitCV krcn, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 IRflffCna EfiCn, kakor tudi SkEacii* rezervni* deležni in dr. Vloge spreje majo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so: nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode I v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! tijfase 1. V Spodnji Šiški v Ljubljani. 2. Na Gl inčah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva uL 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Trliču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem. ‘ 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica 12. Radovljica >3. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 16. Celje. 1$. Šoštanj. 17. Guštanj, Koroško. 18. Prevalje, . 19. Mežica, , 20. Črna f., * 21. Črna H? * 22. Maribor. 24. St. Lovrenc na Pohorju. 25l Kamnik. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču-^ 28. Sv. Ana.P^ 29. Gorje fr«* J50 Store pri Celju. gt, Fala nad Mariborom. 82. Ruše nad Mariborom. 33. Pliberk, Koroško. 34 Rogaška Slatina. 85. Radeče-Zidanmost. 23. Litija sT podrobnejša pol«®"- l»*i»)® “»P* » navedenih podružnicah ali P» osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano m okolico, ki \e M LjUD ■lani, Sp. Slika, Kolodvorske cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana* poštni predal 13» Društvo ima na razpolago poštn® položnic© s katerimi zamorejo vložniki denarne pošfilj&tve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! ' Mariborska eskomptna banka, Maribor, e n a r n e vloge in iz- Tegetthoffova ulica 11 j Podružnic!: MURSKA S O E O 1 A m vršuie vsakovrstne bančne p osje V E L. I K O V E C “ ” pod najngodnejsimi pogoji* Tisk .Učiteljske tiskarne" y Llublianl,