PROKOPIJ IN KIPI NA FORUMU PACIS V RIMU
KAJETAN GANTAR 
Univerza, Ljubljana
Zm agoviti pohod bizantinskega vojskovodje evnuha N arsesa zoper got­
skega k ra lja T otila obeležuje zgodovinar Prokopij s tole pikantno anekdoto, 
k i jo je baje slišal iz u st nekega rim skega sen ato rja (VIII 21, 11—18):
V času, ko je Ita liji v ladal Teoderihov v n u k A talarih, je šla nekega 
večera v m esto čez trg, k i ga R im ljani im enujejo T rg m iru, čreda govedi. 
P re d tem trgom je star vodnjak, ob vodnjaku p a bronast bik, m enda delo 
A tenca F idija ali Lisipa. N a tem m estu je še več drugih kipov, ki sta jih 
izdelala ta um etnika. T ako n a prim er stoji tu n ek i kip, za k aterega je povsem 
gotovo, da je delo F idijevih rok; to nam pove napis na njem . Tu je tud i 
M ironova »Junica« . . . T edaj se je iz črede izločil neki vol, šel m im o vod­
n ja k a in stopil nad bron asteg a bika. Po n ak lju čju pa je p rišel m im o p re ­
p ro st km et iz Toskane; in ko je opazil, kaj se je zgodilo (Toskanci se še 
dandanašnji odlikujejo k o t jasnovidci in vedeževalci), je napovedal, da bo 
evnuh strm oglavil gospodarja Rima. T ak rat so se tem u Toskancu in n je ­
govim besedam samo sm ejali. L judje se p rerokbam rad i rogajo vse dotlej, 
dokler se ne izpolnijo, in sicer se rogajo brez vsakega vzroka, govoreč samo, 
da se kaj takega še n ikoli n i zgodilo in da takšnim besedam ni mogoče 
v erjeti, češ da so to le b u rk e in prazne m arnje. Zdaj, ko se je napoved 
uresničila, pa to znam enje vsi občudujejo.
Ozadje te anekdote sem razčlenil že na nekem drugem m estu,1 k jer 
sem skušal odgovoriti predvsem na vprašanje, zakaj je toskanski kmet 
pripisoval ravno prizoru z volom preroški pomen: sta ri R im ­
lja n i so volom pripisovali posebne preroške d aro v e1 2 in ta v era je b ila raz­
širjen a tudi v E tru riji;3 vol v kontekstu gornje anekdote su b stituira evnuha 
N arsesa, bik pa m ožatega gotskega k ra lja T otila.4
1 Bem erkungen zu Prokops Kriegsgeschichte 3 (Živa antika 12, 1963, 363-4). 
T am se je v oklepaj poleg podnaslova ravQoç svvovzoç v rinila tiskovna pom ota: n a ­
m esto rim ske številke V II bi m oralo pravilno stati V III 21, 15—18.
2 Prim . F. H om stein, Bos locutus (Rheinisches M useum CIV, 1961, 149).
3 Prim . Tacitus, Hist. I 86: prolocutum in Etruria bovem.
4 V om enjenem članku se mi je m im ogrede zapisalo, da je gotski k ralj To­
tila v tej anekdoti prikazan kot »polnokrven mož, pravcati utelešeni ,bik’« (»wohl 
ein vollblütiger M ann, ein leibhafter ,S tier’«). To prim erjavo lahko zdaj še po­
drobneje osvetlim ob gradivu, ki sta ga zbrala J. W eisweiler (Zeitschrift fü r cel- 
tische Philologie 24, 1954, 26—33) in A. J. van W indekens (Le taureau dans Ih . 
pensée des Égéens, Minos 6, 195P, 1—4) : »Bik« je v nekaterih kulturah — W eis­
w eiler jih označuje kot »Stierkulturen« — častni naslov junaka in utelešenje

N am en naslednjih v rstic je osvetliti om enjeno anekdoto še z nekega 
drugega vidika, in sicer odgovoriti na vprašanje, od kod motiv, da gre n ek a 
živa žival (v našem p rim eru vol) n a d kiparsko umetnino (v 
našem prim eru n ad bronastega bika). Iz odgovora na to vprašanje bodo 
jasn eje razvidne prvine, iz k aterih je zrasla om enjena anekdota.
M otiv, da neka živa žival reagira na neko (bodisi v sliki ali v kipu) 
upodobljeno žival kot živo, je v antični lite ra tu ri zelo priljubljen. Jasno je, 
da g re p ri tem za hiperbole anekdotnega značaja, k aterih nam en je pove­
ličevati virtuozno dognani iluzionistični stil, p rik azati realno (ne zgolj re ­
alistično) p o ustvarjanje k o t nedosegljiv vrhunec sleherne um etnosti. Id ejn i 
oče takšnega pojm ovanja um etnosti je A ristoteles s svojim naukom o m im e ­
sis, o posnem anju = p o u stv arjan ju ko t osnovni funkciji um etnosti: n a j­
višje priznanje, ki ga lahko da gledalec slikarski um etnini, je, če p red njo 
vzklikne: »Da, ravno tak šen le je v resnici!«* 5 6 Sicer pa misel, da je osnovna 
fu n k cija um etnosti p o u stv arjan je stvarnosti, posnem anje tiste u stv arjaln e 
sile, k i je sicer le v n arav i sami, antik i nikoli n i bila tu ja in je našla svoj 
izraz celo v m itologiji: idealen um etnik oblikuje svoje um etnine ko t žive, 
še več, bronastim in zlatim kipom vdihuje življenje v polnem pom enu 
besede. Takšen idealen u m etn ik je na prim er hom erski kovač H efaist.8 Sam 
je izoblikoval dve služabnici, ki ga podpirata p ri hoji, dve dekleti iz zlata, 
v en d a r na moč podobni živim dekličem (’ /nvoeKU, Çœÿoo ver)vioiv èotxvîai) 
v n jih biva celo razum in glas in živa sila, razu m eta se celo na dela n e sm rt­
n ih bogov (Iliada X V III 417—420). F ajaškem u k ra lju A lkinou je izdelal 
zlate in srebrne pse, k i »stražijo kraljevo palačo« (Odiseja VII 93: òà>/j,a 
çpvXao né [levai [leyahrjVoonq : AXxivóoio), k ar je vsekakor treb a razum eti do­
besedno.7 H efaistova n a jv ečja um etnina pa je A hilov ščit (Iliada X V III 
478— 613): zem lja se črni n a tem ščitu, čeprav je ves od zlata (548-9), vino­
g rad se šibi pod težo grozdja (561), krave m u k äje zapuščajo stajo in v 
skoku bezljajo n a tra v n ik poleg žuboreče vode (573—576). »V H efaistovih 
fig u rah slavi um etnost svoj najvišji trium f.«8 Takšen idealen um etnik je 
n a p rim e r tud i Pigm alion iz Ovidovih M etam orfoz (X 243—297), ki je u stv a­
ril tak o popolno in tak o resnično žensko, da se je v svojo um etnino
m ožatosti (W indkens: »1’incarnation de la virilité«). K ralj irskega U lstra se npr 
v tam kajšnji ljudski epiki označuje kot »bik pokrajine«, m ladi plem iči p a »m ladi 
bikci«. Podobno pomeni tu d i starogrška oznaka za junaka, tfgcoç, prvotno »m la­
dega, jarega (* ier-) bika«, podobno kot je fem ininum k temu, prvotno
»junica«, zato njen ukrasni pridevek ioàjuç (»kravooka«, kar pa je pri H om erju 
sam o še ustaljen kliše). Tudi etnična oznaka »Itali« naj bi prvotno pom enila 
»jeunes bêtes à comes«. K ot je »bik« simbol junaštva in možatosti, tako je 
»vol« podoba suženjstva in podložnosti: K artažani niso hoteli zgraditi m esta n a 
k raju , kjer so našli volovsko glavo, quia bos sem per subiugatus est (Servius ad 
Verg. Aen. I 443). — P rim erjav a kralja Totile z bikom v luči teh prim erjav le 
še poudarja njegovo herojsko m ožatost in paradoksnost naključja, da ga je p re­
m agal ravno navaden »vol« — evnuh Narses.
5 Aristoteles, Poet. 4, 1448 b l7 : o n oîizoç èxslvoç.
6 O podrobnostih izčrpno razpravlja H. Schrade, Der Homerische H ephaistos 
(Gym nasium 57, 1950, 38—55 in 94—112).
7 Prim . H. Schrade, o. c., 40: »Nichts deutet darauf hin, dass Hom er n ich t 
genau beim W ort genom m en w erden will.«
8 H. Schrade, o. c. 53—54.

n azad n je sam zaljubil in se z njo celo poročil.9 A ristoteles je s svojim 
nau k o m o m im esis dal te m splošno grškim tendencam le filozofsko subli­
m iran o obliko.
V našem p rim eru im am o opraviti s kipom bronastega bika, o k aterem 
p a P rokopij n iti zanesljivo ne ve, čigavo delo je: m orda delo A tenca F id ija 
ali Lisipa. H k rati om enja še več drugih um etnin, ki so stale na istem 
k ra ju , m ed njim i M ironovo »Junico«.1 0
In ravno ta »Junica« je slovela po živem in neposrednem realizm u, 
tak o da so jo baje lju d je in živali in sam u m etnik v ečkrat zam enjavali z 
živo junico. N jeno živo neposrednost slavi Ovid (Ex Pont. IV 1, 34): sim ilis 
verae vacca M yronis opus. Iz cesarske dobe je o h ran jen a cela v rsta g rških 
in latin sk ih epigram ov, k i — pač v sm islu reto rsk e šole — k a r tekm ujejo 
m ed sabo v poveličevanju n jen e življenjskosti: b ik n askakuje bronasto junico 
k o t živo; m im oidoča telica ji m uka kot svoji vrstnici; teliček hoče sesati 
m leko iz njenih vim en, ko p a ne dobi ničesar, obnem ore in pogine; p a stir 
jo p rištev a k svoji čredi ali p a zam enja za izgubljeno junico; drugič naj 
čredo ra jši odžene proč, da ne bo pom otom a ho tel odgnati junice s sabo; 
d ru g i p astirji spet m ečejo kam ne vanjo, češ d a je zaostala za čredo; če 
b i poleg te junice vpregel še eno, bi lahko k ar o rali itd. (Anthologia P alatin a 
IX 713— 742, 793—798; A usonius, Epigr. 68—75). K ot prim er naj navedem 
p revod dveh epigram ov!
N ajprej A P IX 730:
Ako m e vidi teliček, zam uka, a bik m e naskoči, 
ako m e vidi pastir, s čredo me g n ati želi.
In še en A usonijev epigram (68):
Jaz sem telica, k i M iron je z dletom jo sklesal iz brona, 
ne kot sklesana se zdim, m arveč ro jen a zares:
v ečkrat me bik naskakuje, telica m i m uka vrstnici, 
žejen teliček vsek d ar k vim enom m ojim hiti.
M orda se čudiš, kako prevaram vso čredo številno govedi?
Saj sam n jih o v p astir v čredo p rište je me rad!
Nič podobnega nam n i znanega o dom nevnem Fidijevem ali Lisipovem 
bronastem Biku, ki ga om enja Prokopij. Tudi je m alo verjetno, da bi m ogla 
n a p rim er F idijeva um etnina, ki je bila brez dvom a usm erjena bolj k id ea­
lizaciji kot k realizaciji stvarnosti, zbujati m im oidočim takšne žive asocia­
cije. Poleg tega sta bila Fidias in Lisipos m ojstra predvsem v upodab ljan ju
9 Motiv je seveda starejši od Ovida in izvira iz helenistične dobe. P rvotni 
m itos in Ovidovo interpretacijo razčlenjuje J. Gy Szilagyi, Pygm alion (Kongress 
fü r klassische Philologie — Zusam m enfassungen der Vorträge, Budapest 1965, 121).
1 0 Nekateri jo označujejo tudi kot »-Tele«, »Telico« ali »Kravo«. P ravilno je 
»Junica«, kot je dokazal O. Rossbach, Die Färse und die Säger des M yron, 
Festgabe Hugo Blüm ner, Z ürich (1914) 86—95: V ečina grških epigram ov govori 
o oiöiov, ôdyaXiç, nàgnç, k ar vse pomeni »junico« ali »telico«. Ausonius je dal vsem 
zadevnim epigram om naslov bucula, čeprav v kontekstu iz m etričnih razlogov 
uporablja včasih tudi splošnejši izraz vacca ali bos. K repka in ljubko grajena 
telica je tudi z estetskega vidika bolj ustrezala M ironovem u stilu kot okorna 
krava.

ljudi, herojev in bogov. O Fidiji so že v an tik i sodili, da zna bolje upo­
d ab ljati bogove kot lju d i;1 1 njegovi liki so izžarevali »božansko moč v n ad ­
zem eljski lepoti«.1 1 1 2 N asprotno pa je M iron slovel po upodobitvah živali; 
poleg Junice je na p rim e r znan tudi njegov kip Pes. Petronij (88) izrecno 
p ra v i o M ironu, da je znal u jeti v bron dušo lju d i i n živali: M yron qui 
paene animas hom inum ferarumque aere comprehenderat.
Možno je tudi, da gre pri Biku za eno izm ed arm enta M yronis, ki jih 
om enja P ropere (II 31, 7): arm enta M yronis, quattuor artifices, vivida signa, 
boves. Verz je precej težak in ga različno interp retirajo . Zlasti nejasen je 
izraz arm enta M yronis. Po Rothsteinovem m nenju ni m išljeno, da je M iron 
sam izdelal kipe štirih govedi, m arveč da je govedo po M ironovi upodobitvi 
Ju n ice postalo žival, k i uživa nekakšen um etniški sloves;1 3 skratka, da je 
govedo nasploh postalo »M ironova žival«. Toda ta razlaga preveč gene­
ralizira in bi jo zato težko uskladili celo s sicer drznim i Propercovim i 
besednim i o brati in pesniškim i figuram i. Rossbach razlaga arm enta M yronis 
k o t »goveda, ki so upodobljena tako kot M ironova, tj. s p rav takšno živ­
ljenjsko silo, kot je M iron ustvaril svojo Junico.«1 4 Ta razlaga je vsekakor 
spre j em ljivejša.
In kot je M ironova Ju n ica postala m odel za druge upodobitve govejih 
živali, za vsa druga arm enta M yronis, tako so postali tu d i epigram i o njej 
nekakšen model, na podlagi katerega je lahko n astala om enjena P rokopijeva 
anekdota, tako da je v njej na m esto »Junice« stopil »Bik«. K ajti v kon­
te k stu om enjene anekdote bi »Junica« izgubila svoj raison d ’être: le »bik« 
je lahko sim boliziral herojskega in m ožatega gotskega k ra lja T otila v raz­
m erju do »vola« • —• ev n u h a Narsesa. Dejstvo, da je Prokopij slišal to zgodbo 
iz u st nekega rim skega senatorja, samo p o trju je naše domneve. E pigram i 
— tako grški kot A usonijevi — so bili prilju b ljen o berilo v rim skih aristo­
k ratsk ih krogih. In pod vplivom lektire teh epigram ov je n astala om enjena 
anekdota, tako da je b ralec v konkretnem p rim eru »Junico« sub stitu iral 
z »Bikom«.
RÉSUMÉ
Procope et les statues du F orum Pacis à Rome
L’auteur analyse les élém ents de motifs et l’origine de l’anecdote de Procope, 
V III 21, 11—18: Un troupeau de bestiaux traverse le Forum Pacis à Rome, où 
se trouvent plusieurs statues de bronze, entre au tre un Taureau de Phidias (? ou 
de Lysippe?) et la Vache de Myron. Du troupeau se sépare un boeuf qui passe 
par-dessus le taureau de bronze. Un paysan toscan passant par là prédit à p artir 
de cette scène qu’un jo u r un eunuque vaincra le m aître de Rome; la prédiction 
se réalisa lorsque l’eunuque Narses vainquit le roi des Ostrogoths, Totila.
Le présent article com plète les conclusions du même auteur dans l’A ntiquité 
vivante X II (1963), 363-4: alors que là-bas il donne la réponse à la question pour-
1 1 Prim . R. H am ann, Geschichte der K unst I. Berlin (1952) 599.
1 2 A. Sovrè, Stari Grki. Celje (1939) 317.
1 3 Die Elegien des Sextus Propertius, erk lä rt von M. Rothstein. B erlin (1898) 
I, 344 (ad v II. 31, 7).
1 4 O. RosSbach, o. c. 81, op. 1.

quoi justem ent l’épisode avec le boeuf sem blait prophétique (les vieux Rom ains et 
surtout les Toscans attrib u aien t au boeuf des propriétés prophétiques), l’au teu r 
essaie de répondre ici à la question d’où provient le m otif qu’un anim al (le boeuf) 
vivant passe par-dessus un e statue de bronze (le taureau). La supposition sem ble 
fondée qu’il faille chercher le m odèle direct de cette anecdote parm i les épigram m es 
grecs et latins, qui glorifiaient les traits réalistes et le caractère im m édiat vivant 
de la Vache de M yron (Ant. Pal. IX 713-742 et 793—798; Ausonius, Epigr. 68—75). 
Cette Vache se ten ait à la m êm e place que le T aureau (de Phidias ou de Lysippe). 
Ce Taureau a m êm e p eu t-être été fait sous l’influence de la Vache de Myron, 
peut-être s’agit-il là de l’un des armenta Myronis, que m entionne Properce II 31, 
7 ; O. Rossbach (Festgabe H. Blüm ner, Zürich 1914, 81 op. 1) explique cette expres­
sion de Properce comme »bestiaux qui sont représentés avec une force vitale et une 
beauté pareilles à la Vache de Myron«. Comme la représentation du T aureau avait 
probablem ent pris exem ple sur la Vache de Myron, l’anecdote de Procope m en­
tionnée était née aussi sous l’influence des épigram m es sur elle, en sorte qu’à 
la place de la »vache« était venu le »taureau« en ta n t que représentant sym bo­
lique de la virilité héroïque de Totila.
13 A rh e o lo š k i v e s tn ik
193