Ob   poti
Uv^o gladki cesti sanjke drče,                   ftlagriijein potnik tebe, gospod, —
Ponosen vranec dirja pred njimi,                 Ledene burje ti ne občntiš,
Kragiiljoi na vratn mn glasno brne            Kaj mraza prebije ubosfipkov rod
In kratek čas delajo mrazu in zimi.           Po ivnatih stfezah — na sanjkali no slntiš.
V odpje gorke skrbno zavft                          In vondcr — duša ti rt\dostna ni —
Sloniš na ln&hkpra sedežu zložno,                 l'e p6gled mraeni tvoj me ne vara —
S krzn6nim ovratnikom v glavo zakrit        Nemir ti odsžva iz kalnih o8t,
Lo malo v daljavo ti zreti je možno.          A srce obupa kipf ti nemara.
Mogoče ... V misel mi liodi rek,               Srečnejši pač kot žlabtni gospod,
Ki pravil Sesto iboj ga je dedek:                Ki vodi v sanjkah iskvega vranca,
Ni dušniin bolestim obiliea Iek,                   OtrdJr siromašnili saninka se rod
A često britkost jo bogastva nasledok.         Na sanjkah losenili s pogorskega klanoa.
Jos. Volc