DR. ANGELA PISKERNIK (1886—1967) Nad štiristo let se že tiska slovenska beseda. Njeni najvišji dosežki so trdno vgrajeni v slovensko kulturno zavest, čeprav je fizični spomin na Prešerna že davno ugasnil in polagoma bledi tudi živa podoba Cankarjeva. Od Vege, Popoviča, Hladnika, Štefana ali Regna so ostali le še kamni, ki so jih vgradili v stavbo znanosti. Pa vendar: še vedno začenjamo, še vedno odpiramo nova pota in še vedno smo torej mladi. Živimo ob ljudeh, ki so svoje življenje usmerjali na neuhojene poti. Od enega le-teh smo se nedavno poslovili: 23. decembra 1967 je umrla dr. Angela Piskernik. Rodila se je 21. avgusta 1886 v Lobniku nad Železno Kaplo, v tistem delu slovenske zemlje, na katerem se je pred davnimi stoletji rojevala slo- venska skupnost in iz katere je izšlo mnogo za to skupnost zaslužnih posa- meznikov, a je dandanes od nje politično ločen. Mladi Korošici kot ženski in kot Slovenki gotovo ni bila uglajena pot do visokošolskega študija. Kar sodobno se sliši, da je prišla do njega z diplomo učiteljišča in s privatnim študijem na gimnaziji. Leta 1914 si je kot prva Slovenka pridobila naslov doktorja znanosti. Sledila so asistentska leta v tedanjem ljubljanskem Deželnem, pozneje Narodnem muzeju (1926—1943), poučevanje na ljubljanskih in novomeških srednjih šolah (1926—1943), nemška internacija (1943—1945) in leta 1945 ravnateljsko mesto v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, ki ga je zapustila ob upokojitvi leta 1953. Zelo raznovrstna so področja, na katerih je pokojnica delovala. Mimo znanstvenih botaničnih razprav, ki so nastale v njenem visokošolskem ob- dobju, je objavljala poljudne naravoslovne članke in črtice ter ocene, lite- rarne članke, narodno blago, pisala je o socialnih, ženskih in narodnostnih vprašanjih, izdala več srednješolskih učbenikov in slovarčka za nemščino, zlasti znani pa sta izdaji (1941, 1951) njenega ključa za določanje rastlin (primerjaj Slov. biograf, leks. 2: 364, 1949). Naše glasilo pa se hvaležno spominja pokoj ničnega delovanja pri varstvu narave, ob njenem nastopu še vedno obstranske dejavnosti, ki ni imela no- benega poklicnega delavca. Res je, da sta že pri predvojnem Muzejskem društvu delovala odsek, pri poznejšem Prirodoslovnem društvu pa sekcija za varstvo narave. Leta 1944 je bila pri ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju ustanovljena »posvetovalna delovna skupina za varstvo prirode«, ki jo je vodil ravnatelj tega muzeja. Ko je leto pozneje postala ravnateljica dr. Pi- skernikova, je tako rekoč po položaju prišla v stik z varstvom narave, saj so nekatere referate pri leta 1945 ustanovljenem Zavodu za spomeniško varstvo vodili tedaj ravnatelji osrednjih slovenskih muzejev. Leta 1946 je bil ustanovljen referat za varstvo narave, ki je s pritegnitvijo inž- A. šivica, ki je bil delal za varstvo narave že od leta 1919 naprej, začel delovati leta 1941. Obdobje pred dobrimi 20 leti je bilo po svoje še pionirsko. V člankih o varstvu narave ali o varstvu rastlin in živali mora pokojnica pojasnjevati še osnovne pojme o varstvu narave in o koristnosti te dejavnosti. Seznam takrat zavarovanih objektov nam priča o tedaj veljavnih nazorih varstva narave, ki se zanima predvsem za posamezne redke in tako ali drugače zna- menite objekte, število zavarovanih objektov je doseglo lepo številko, toda varstvo narave napreduje tudi idejno. Kmalu po ustanovitvi referata se začne dobro desetletje, do leta 1961 trajajoči boj za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Gre sicer za nadaljevanje predvojne tradicije, vendar mo- ramo v prizadevanju za ustanovitev parka videti tudi boj za sodobno kom- pleksno naravno varstvo. Pokojnica je v tem boju zelo aktivno sodelovala in je bila naravnost poklicana, da je po končnem uspehu napisala zgodovinski pregled nad prizadevanji za ustanovitev triglavskega parka. Članek nam raz- kriva, s kakšno potrpežljivostjo je bilo treba premagovati včasih skoraj neverjetne težave, ki so ovirale ustanovitev parka. Ko je bila 1. januarja 1955 dr. Piskernikova nameščena kot honorarna referentka za varstvo narave pri Zavodu za spomeniško varstvo, je v Slove- niji ta dejavnost prvič dobila poklicnega sodelavca. Poleg uveljavljene smeri varstva naravnih znamenitosti se tedaj pojavljajo že nova pota za uspešnejše opravljanje naravovarstvenih nalog. Pokazalo se je, da so samo zakoni in odločbe premalo, da ni uspehov, če ni tudi vzgoje in nadzorstva. Po neka- terih tujih vzorih je dr. Piskernikova predlagala ustanovitev gorske straže, ki je leta 1954 najprej zaživela pri tabornikih, danes pa je najbrž najmočnejša pri planinski organizaciji: Gorska straža se lahko kljub občasnim nihanjem v svoji dejavnosti in nekaterim pomanjkljivostim pohvali z uspešnim delo- vanjem. Skozi njene vrste je šlo na tisoče mladincev in mladink in vsaj del teh je skušal vzgojno vplivati na širše kroge, zlasti v gorah. S predlogom za njeno ustanovitev ter s propagandnimi članki in predavanji med taborniki, planinci in lovci ji je dr. Piskernikova postavila trden temelj. V sredini petdesetih let se začne naše varstvo narave povezovati tudi z ustreznimi službami v tujini. Leta 1955 se je Slovenija včlanila v »Mednarodno alpsko komisijo«. Pokojnica se je kot namestnica delegata izvršnega sveta Slovenije redno udeleževala letnih zasedanj te komisije in aktivno sodelovala pri njenem delu, v domovini pa o njeni dejavnosti redno poročala. Na zase- danju v Garmisch-Partenkirchenu leta 1961 je bila imenovana za častno članico komisije, kar so vsi delegati toplo pozdravili. Opravljala pa je še druge funkcije. Sekcija za varstvo narave pri Priro- doslovnem društvu je nadaljevala z delom tudi po ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo. Medtem ko je bila pred vojno to edina organizacija, ki ji je bila naložena skrb za varstvo narave, ima od ustanovitve Zavoda dalje nalogo povezovati širše naravoslovne kroge s poklicnim varstvom narave. Podpora uglednega strokovnega društva je zelo pomembna pri širših akcijah splošno slovenskega pomena, npr. pri vprašanju narodnih parkov ali naravo- varstvene zakonodaje. Od leta 1949 do smrti je pokojnica prizadevno in uspešno opravljala funkcijo referentke za varstvo narave pri Prirodoslovnem društvu Slovenije. Ko je leta 1948 začelo izhajati »Varstvo spomenikov«, je v njem dobilo svoj prostor tudi varstvo narave. Vendar je dr. Piskernikova kmalu spoznala, da je za široko delovno območje varstva narave ta okvir preozek. Tako je leta 1962 izšel prvi zvezek novega glasila »Varstvo narave«, v katerem je to področje seveda tako po obsegu kot v širini obravnavanih tem veliko moč- nejše. Že v L letniku je izšlo več člankov in razprav, ki se ukvarjajo s Tri- glavskim narodnim parkom, predvsem z njegovo naravo. Prav dr. Piskernikovi gre zasluga, da je spodbudila znanstvene raziskave v našem edinem narodnem parku. Doslej je bilo objavljenih 12 razprav, ki prinašajo izsledke teh raz- iskav, nekatere kar kot monografije. Žal pokojnica ni dočakala sprejetja samostojnega slovenskega zakona o varstvu narave, čeprav se je zanj mnogo trudila. Morda je ravno to značilno za razvoj, ki ga je varstvo narave prehodilo v času njenega delovanja. Najbrž bi bil zakon o varovanju naravnih znamenitosti ze davno sprejet, ker bi obravnaval pač le posamezne bolj ali manj splošno priznane primere. Slika L Dr. Angela Pi- skernik za svojo delov- no mizo v nekdanjih prostorih Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije (19. okt. 1961) zakon o varstvu narave pa je mnogo širši, saj naj bi odločilno po- segal v vsakršno človekovo delovanje v naravi in je zaradi raznovrstnih interesov pot do njega seveda daljša in naporne j ša. L aprila 1963 je dr. Piskernikova prenehala z delom na Zavodu za spome- niško varstvo. Za njo je bilo 8 let poklicnega udejstvovanja pri varstvu narave, ki pa se je začelo ze 9 let poprej in se mu tudi po dokončni upokojitvi ni odpovedala. Začela je priobčevati članke v tujem naravovarstvenem tisku. Opisala je rezervat v Martuljku pa botanični rezervat na Notranjskem Snežniku in Tri- glavski narodni park. Njeni zgoščeni, a natančni opisi seznanjajo tujega bralca z naštetimi objekti, pa tudi s prizadevanji slovenskega varstva narave in lepotami slovenske zemlje nasploh. Zelo temeljita je razprava o »Varstvu narave v Jugoslaviji«, v kateri sledi splošnemu uvodu opis te dejavnosti in najznačilnejših zavarovanih objektov v Sloveniji. \Resnično je škoda, da avtorici ni bilo dano napisati še poročil za druge republike. S članki in sodelovanjem v mednarodni alpski komisiji je postala dr. Pi- skernikova znana tudi v tujini. Še več: za zasluge, ki si jih je pridobila z vztrajnim prizadevanjem za ustanovitev Triglavskega narodnega parka in s pospeševanjem varstva narave, je bila odlikovana z Van Tienhovenovo nagrado za leto 1967. Dosedanjim nagrajencem, Nemcem, Poljaku, Angležu, Nizozemcu in Francozu se je tako kot enajsta nosilka tega pomembnega mednarodnega priznanja pridružila še Slovenka, z njo pa je bilo odlikovano tudi slovensko varstvo narave. Priznanje pa je dobila tudi v domovini. Ob osemdesetletnici je bila za življenjsko delo odlikovana z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Proti kraju življenja je pokojnica izdelovala načrt za slovenski del skup- nega slovensko-avstrijskega parka v Kamniških Alpah in v Karavankah. Kom- pleksnemu varstvu se v tem načrtu pridruži še mednarodno sodelovanje v prizadevanju za čim uspešnejše varstvo. O tem parku je poročala tudi na zasedanju Mednarodne alpske komisije L 1966 v Ljubljani. Še za življenja je dr. Angela Piskernik doživljala zadoščenje ob uveljav- ljanju slovenskega varstva narave. Iz »honorarne« službe se je razvilo v strokovno zasedeno delovno področje, ki je doseglo svoj dosedanji vrh npr. v razglasitvi Triglavskega narodnega parka leta 1961, v ustanovitvi glasila »Varstvo narave« leta 1962, v zgodovinski razpravi o gradnji soških elektrarn leta 1965 in pa v tednu varstva narave leta 1967. Dr. Angele Piskernikove ni več med nami. Uspehi našega varstva narave, ki smo jih mogli navesti le nepopolno in na kratko, so potrdilo velikega dela, ki ga je opravila pokojnica. Vsi, ki smo jo poznali, pa tudi vsi, ki s srcem hodijo po slovenski deželi, bomo dr. Angelo Piskernikovo ohranili v hvaležnem spominu. NARAVOVARSTVENA BIBLIOGRAFIJA DR. ANGELE PISKERNIK Iz raznovrstne publicistične dejavno- knjižne ocene in poročila, razen nekaj sti dr. Angele Piskernikove smo izbrali redkih večjih, ki obravnavajo dela o samo tiste prispevke, ki se nanašajo na zavarovanih objektih. Nekatera poročila, varstvo narave. Ker so članki precej zlasti tista v Naših razgledih, ob doga- raztreseni, bibliografija kljub prizadeva- j an jih v tujini obravnavajo tudi vpra- nju najbrž ni kompletna. Izpustili smo sanja slovenskega varstva narave. 1.1 članki in razprave Iz katerih vzrokov izumirajo živali. Naša zena 6: 59--61, 1947 O varstvu prirode. Varstvo spomenikov 2: 20—21, 1949 Zaščita živali in rastlin. Varstvo spome- nikov 2: 37, 1949 Zaščiteni park v Sežani. Proteus 12: 10 do 13, 1949 Zaščitena Rakova kotlina. Varstvo spo- menikov 3: 59—63, 1950 Blejsko jezero in Blejski otok. Varstvo spomenikov 3: 156—163, 1950 Zaščiteni drevesni park Hotemež. Var- stvo spomenikov 3: 170—172, 1950 Albert Bois de Chesne in alpinet »Juli- jana«. Proteus 14: 345—349, 1952 Robanov kot in solčavska tisa. Planin- ski vestnik 53: 415—423, 1953 Gorska straža. Tabor 3: 8, 1954 Zaščita prirode na Danskem. Proteus 17. 93—94. 1954 Addo — rezervat za slone v Južni Afriki. Proteus 17: 131—132, 1954 Za varstvo prirode — stolica na uni- verzi. Proteus 17: 131, 1954 Problemi in naloge prirodnega varstva. Varstvo spomenikov 5: 163—170, 1955 Po zaščitenih predelih Danske. Proteus 17: 149—153, 1955 Po polotoku Jutland. Proteus 17: 216 do 220, 1955 Bohinj. Planinski vestnik 55: 456—459, 1955 Priroda in urbanizem. Zaštita prirode 8: 13—14, 1956 Nevarno je uvajati tuje rasthne. Pro- teus 18: 226, 1956 Biološki parki. Proteus 18: 197—198,1956 Kaj pravite k temu? Slovenski poroče- valec 17, štev. 43: 4, 21. IL 1956 (iz- voz ptic pevk) Ali bomo res dopustili uničenje redkih rastlin? Slovenski poročevalec 18, štev. 50: 4, 2. III. 1957, štev. 51: 5, 3. III. 1957 Ali hortikultura lahko pomaga pri za- ščiti planinskega cvetja? Hortikul- turni razgledi 1957—1958: 30—36, 1958 Značaj zaštite prirode. Zaštita prirode 14: 33—35, 1958 Triglavski narodni park. Varstvo spo- menikov 6: 5—11, 1959 Narodni parki. Varstvo spomenikov 7: 359—366, 1960 Zaščita planinskega cvetja. Varstvo spo- menikov 7: 366—369, 1960 Mednarodna klasifikacija in nomenkla- tura za varovanje naravnih objektov. Varstvo spomenikov 7: 369—374, 1960 Po narodnih parkih in rezervatih Švice in Francije. Proteus 22: 240—246, 1960 Planinsko polje — zbirno jezero. Pro- teus 23: 89—90, 1960 Grbinasti travniki. Proteus 23: 187—188, 1961 Triglavski narodni park. Naši razgledi 10, štev. 16 (231): 383—384, 26. VIII. 1961 Zgodovina prizadevanj za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Var- stvo narave 1: 9—20, 1962 Zaščiteni in zaščite vredni naravni ob- jekti Slovenije. Varstvo narave 1: 159—163, 1962 (skupaj s S. Peterli- nom) Varstvo narave — narodni parki. Horti- kulturni razgledi 1963: 83—88 Der Triglav-Nationalpark in den Juli- schen Alpen. Naturschutzparke 34: 1—6, 1964 Iz zgodovine slovenskega varstva na- rave. Varstvo narave 2—3: 59—74, 1965 Jugoslovansko - avstrijski visokogorski park (predlog za zavarovanje). V ar- stvo narave 4: 7—15, 1966 Naturpark Martuljek in Jugoslawien. Naturschutz- und Naturparke 41: 35—37, 1966 Das botanische Reservat Snežnik in Ju- goslawien. Naturschutz- und Natur- parke 46: 37—39, 1967 Naturschutz in Jugoslawien. Jahrbuch des Vereins zum Schutze der Alpen- pflanzen und -Tiere 32: 118—131, 1967 Jahrzehnte dauernde Bemühungen um den Triglav-Nationalpark. Stiftung F. V. S. zu Hamburg — Van Tienhoven- Preis 1967: 33—45 1.2 Poročila Delo referata za varstvo prirode v letih 1951 in 1952. Varstvo spomenikov 4: 115—121, 1953 (avtorstvo dr. Pisker- nikove je ugotovljeno v Varstvu spo- menikov 5: 178!) Kongres internacionalne unije za var- stvo prirode. Naši razgledi 2, štev. 23: 8—9, 21. XI. 1953 Zapiski z zasedanja Alpske komisije. Naši razgledi 3, štev. 22: 8—9, 20. XL 1954 Kongres Internacionalne unije za var- stvo prirode. Naši razgledi 3, štev. 23: 8—9, 4. XIL 1954 Gorska straža. Varstvo spomenikov 5: 170, 1955 Zasedanje Internacionalne alpske komi- sije v Innsbrucku. Varstvo spome- nikov 5: 170—171, 1955 Zasedanje Internacionalne unije za var- stvo narave v Köbenhavnu (23. VIII. do 3. IX. 1954). Varstvo spomenikov 5: 171—172, 1955 Gorska straža tudi pri nas. Slovenski poročevalec 16, štev. 36: 4, 13. II. 1955 Seminarji gorske straže po Sloveniji. Slovenski poročevalec 16, štev. 66: 7, 20. III. 1955 Zborovanje nemškega društva »Natur- schutzpark« v Bonnu meseca junija 1955. Zaščita prirode 8: 29—31, 1956 Mednarodna unija za varstvo prirode. Proteus 18: 197, 1956 Arboretum Volčji potok. Naši razgledi 6, štev. 3 (122): 55, 9. II. 1957 (poro- čilo o knjigi inž. C. Jegliča) IV. zasedanje Internacionalne alpske komisije. Naši razgledi 6, štev. 12 (131): 279—280, 22. VI. 1957 in štev. 13 (132): 304—305, 6. VII. 1957 IV. zasedanje Mednarodne alpske komi- sije v Bolzanu. Slovenski poročevalec 18, štev. 105: 5, 6. V. 1957 Konservatorska poročila za leta 1955 do 1957. d/Varstvo prirode. Varstvo spo- menikov 6: 139—145, 1959 Mednarodna alpska komisija. Proteus 23: 92—94, 1960 Delokrog Mednarodne alpske komisije. Naši razgledi 9, štev. 8 (199): 182—183, 30. IV. 1960 Makedonija in narodni parki. Naši raz- gledi 11, štev. 29, 27. II. 1962 Znanstvena raziskovanja Triglavskega narodnega parka. Varstvo narave 1: 164—165, 1962 Zasedanje Mednarodne alpske komisije (Commission Internationale pour la Protection des Regions alpines) od 7. do 11. 9. 1960 v Ljubljani. Varstvö narave 1: 166—168, 1962 Zasedanje Mednarodne alpske komisije v Nemčiji. Varstvo narave 1: 168—171, 1962 Razmišljanja o zaščitenih rastlinah (Ob razstavi Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Naši razgledi 12, štev. 9 (272): 177, 11. V. 1963 Alpski vrt »Juliana«. Naši razgledi 12, štev. 17 (280): 346—347, 7. IX. 1963 (poročilo o knjigi inž. C. Jegliča) Zasedanje Mednarodne alpske komisije 1962 v Veveyu ob Ženevskem jezeru. Varstvo narave 2—3: 237, 1965 Zasedanje Mednarodne alpske komisije leta 1963 v Bad Ausseeju v Avstriji. Varstvo narave 2—3: 237—238, 1965 Poročilo o zasedanju Mednarodne alp- ske komisije v juniju 1965 v Italiji (Pinzolo, Trento-Alto Adige). Varstvo narave 4: 115—116, 1966 Poročilo o sestanku avstrijskih in jugo- slovanskih članov delegacij pri Med- narodni alpski komisiji in zastopni- kov uradov in zavodov za varstvo narave (6.-7. VIL 1965 Maribor). Var~ stvo narave 4: 116—117, 1966 Poročilo o protestnem zborovanju v Gmündu na Zgornjem Koroškem 16. in 17. oktobra 1965 proti zajetju reke, slapov in hudourniških potokov v do- lini Malte. Varstvo narave 4: 121 do 122, 1966 Zasedanje Mednarodne alpske komisije (Commission internationale pour la protection des regions alpines — CI- PRA) od 15. do 17. septembra 1966 v Ljubljani. Varstvo narave 5: 177—179, 1967 2. Obletnice in počastitve dr. Angele Piskernikove Dr. Angela Piskernik. Hortikulturni raz- gledi 1957—1958: 16, 1958 Jubilej dr. Angele Piskernikove. Bio- loški vestnik 6: 159, 1958 (V. Petkov- šek) Praznik dr. Angele Piskernik. Naši raz- gledi 15, štev. 16 (351): 328, 27. VIIL 1966 (S. Peterlin) Ob osemdesetletnici dr. Angele Pisker- nikove. Proteus 29: 15-—16, 1966 (M. Wraber) Dr. Angeli Piskernik ob prazniku. Var- stvo narave 5: 5—6, 1967 (V. Petkov- šek in S. Peterlin) Še na mnoga leta. Naš vrt 1: 178—179, 1966 (V. Strgar) Visoko mednarodno priznanje dr. Angeli Piskernik. Proteus 30: 51, 1967 (S. Pe- terlin) Še o mednarodnem priznanju dr. Angeli Piskernikovi. Proteus 30: 219, 1968 (L. Čermelj) Verleihung des Van Tienhoven-Preises 1967 an Frau Professor Dr. Angela Piskernik — Ljubljana (Laibach) und der . . . durch die Rheinische Fried- rich-Wilhelms-Universität Bonn. Stif- tung F. V. S. zu Hamburg — Van Tienhoven-Preis 1961, str. 1—67. Ham- burg 3. Osmrtnice za dr. Angelo Piskernik Dr. Angela Piskernik. Delo 9, 27. XIL 1967 (M. Wraber) In memoriam — Dr. Angela Piskernik. Naši razgledi 17, štev. 2, 39, 27. 1.1968 (A. Polenec) In memoriam dr. Angele Piskernik (1886 do 1967). Proteus 30: 155, 1968 (M. Kališnik) f Dr. Angela Piskernik. Biološki vestnih 16: 125—126, 1968 (M. Wraber) Vejica sleča na grob dr. Angele Pisker- nikove. Planinski vestnik 68: 98—101, 1968 (V. Petkovšek) Umrla je dr. Angela Piskernikova. Naš vrt 3: 42, 1968 (J. Strgar) Frau Dr. Angela Piskernik zum Geden- ken. Natur und Mensch 10: 248—249, 1968 (O. Kraus). TONE WRABER