n ajrcčji ilovenski dnevnik
I* Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
list slovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Isscdd every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Headers.
TELEFON: COBTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: COBTLANDT 2876.
KO 174. — ŠTEV. 174.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 26. 1923. — ČETRTEK, 2G. J HLIJA. 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
STALIŠČE FRANCIJE NEIZPREMENJENO ODLOČEN NASTOP
PROTI KOMUNISTOM
NA ČAST-PREDSEDNIKU HAUDINGU.
SKLENITEV MIROVNE POBODBE V SV1CI
Zavezniki in Turki so podpisali mirovno pogodbo. — Švicarski predsednik je predsedoval preprosti ceremoniji, ki se je vršila y poslopju vseučilišča v Lausannu. Pomenja konec dvanajstletne vojne. — Jugoslavija ni hotela podpisati pogodbe, ker bi to škodovalo njenim interesom.
Lausanne, Švica, 24. julija. —- Lausarmska mirovna pogodba, ki je nanovo Uveljavila mir med evropskimi silami in Turčijo, je bila podpisana danes popoldne v glavni dvorani vseučilišča v Lausannu. Ceremonija je bila kaj pri prosta. Pooblaščenci so sedeli v skupi<nnli na obeli straneh predsednikovega sedeža, zavezniški na desni in Turki na levi, in poleg njih tudi Joseph Grew, ameriški poslanik v Švici.
Predsednik švicarske republike, Schuerer, je stopil v dvorano ter takoj naprosil delegate, naj podpišejo splošno mirovno pogodbo ter ostale dokumente. Ismid paša je prvi-podpisal za Turčijo, in ko so podpisali vsi zavezniški pooblaščenci, je imel švicarski predsednik kratek nagovor, v katerem se je zavzemal za mirno sodelovanje med narodi sveta.
Splošno pogodbo, katera formalno končuje vojno sta-fije, so podpisale Anglija, Francija, Italija, Japonska, Grška, Romunska in Turčija. Jugoslavija ni hotela podpisati z izjavo, da bi bilo to škodljivo njenim narodnim intere-1 som. Pogodba namreč razdeljuje otomanski dolg med dežele kot je Jugoslavija, ki so se polastile delov prejšnjega otomanskega cesarstva.
Lausannski mirovni pogodbi je dodana posebna kon-I vencija glede ožin, v kateri se glasi, da so vodna pota, ki spajajo Sredozemsko in Črno morje, odprta bojnim in trgovskim ladjam vseh narodov.
Ker je dobila nazaj iztočno Tracijo, je postala Turčija sedaj most-med iztokom in zapadom. Pridružila se je Ligi narodov ter stopila v družino evropskih narodov kot enakopraven član. Nekatere podrobne točke mirovne po-'godbe so:
— Carigrad postane definitivna last Turčije; vse inozemske čete bodo umaknjene; uveljavljen je mir med Tur-Ičijo in Grško; patriarhu grške pravoslavne cerkve je do-; voljeno ostati v Carigradu.
Pogodba spravlja tudi v tek eno najbolj presenetiji-| vili in v nekaterih ozirih najbolj krutih gibanj v zgodovi-;ni človeštva, namreč prisiljeno zamenjavo prebivalstva. Grki v Turčiji se bodo vrnili na Grško, Turki na Grškem pa bodo odšli nazaj v Turčijo.
Pogodba pa ne rešuje armenskega problema. Armenci so prisiljeni iskati pribežališča v sosednih deželah, kot j v Siriji ali pa v južni Rusiji. Pogodba je skrčila obseg j Turčije, ker priznava odločene mandatarne države Sirijo, : Mezopotamijo in Palestino. Pogodba je oprostila Turčijo j pravosodnih kapitulacij, kar je Kitajska zaman skušala • doseči v Washington!! in kar si je pridobila Japonska še-I \e.?° dveh desetletjih boja. V enem pogledu pa se je s Turčijo drugače postopalo v tem oziru kot z drugimi narodi, j Inozemski juridični svetovalci bodo imeli polnomoč sprejemati pritožbe glede aretacij ter kaznovanja inozemcev.
Turčija je bila v vojni celih dvanajst let in zaključe-nje pogajanj v Lausannu ji nudi nujno potrebno priliko za dobo narodne rekonstrukcije in narodnega razvoja.
Ismid paša in poslanik Grew sta se danes posvetova-I la glede težavnih točk v aineriško-turških mirovnih pogajanjih. Neki turški zastopnik je rekel, da se bodo pogajanja kmalu obrnila na boljšo stran.	• | Te težkoče so obstojale v glavnem v tem, da so zahtevali Amerikanci večja pravosodno jamstva za Ameri-i karjee v Turčiji kot jih je dovolila Turčija ostalim ino-zemcem.
.. .-i;
Pre<l Seattlom se je zbralo vse ameriško pacifično brodovje, da dostojno pozdravi predsedni ka Hardinga, ko se bo vrnil iz _A laske. Slika nam predstavlja drednot "Oklahoma"'.
DOJENČKI. KI POSTANEJO AMERIKANCL
KITAJSKI BANDITI UJELi ANGLEŠKEGA INŽENIRJA.
Peking, Kitajska. 24. julija. — Kitajski bandit i so ujeli angl. rudniškega inženirja Wetherbee-ja v provinci Yunnan. Francoski po-danik je vložil pri kitajski vladi odločen protest.
COL. HASKELL V BERLINU.
Barlin, Nemčija, 24. julija — Col. Wiiliam N. Haskell, ki je v<h 1 i 1 tt-k« tu velike ruske lakottr a m »Tinko po močno administracijo, je dospel danes sem iz Moskve. Tukaj bo par dni, nakar bo odpotoval preko Švice v Ameriko.
»I ust i«'ii i department jt» mnenja, j da 'n otroci, rojeni na parnikih ki , vozijo proti Ameriki, Amerikan-j ei, kakorhitro so njih stariši pri-j
pi mreni.
-
KITAJSKI BANDITI SO OBSTRELJEVALI AMERIŠKI KA-' NONSKI ČOLN.
London, Anglija. 24. julija. — | Kitajski band rt i so oddali vec j strelov na ameriški kanonski čoln Monocacy, ko je pilil po reki I •Tankt.srkjang. Ameriški mornarji: so vrnili par strelov.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naie banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po
• cenah:
▼taral ae bile nfa em aMefe?
Jogoelavija:
lUspcfttlja ua za d n j« poŠte ln Upl*£oJ« "Kr. poStnt CekornJ vrad" In "Jadranska banka" ▼ l.jubljani. Zagreba. Beogradu. Kranja, Celju, Mariboru. Dubrovniku. Splitu. Sara Je tu ali drugod, kjer Je pač sa hitro bplaeuo najugodneje.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 6000 Din. .. $67.50 .. K 20,000
Pri ntkatllln. hI anaAat* manj kot *n U*oi dinar)«« radunlma paaabaj m It ccntpv za Mtnln* In aru o* atra*k«.
Italija in	wed ena	ozemlje:
RaspoailJa na sadnje pošta ln IsplaCoje	"Jadranska banka" ▼ Trata.
Opatiji la Kadim.
200 lir ................$ 9.90
300 lir ................$14.55
500 lir ................$23.75
1000 lir ................$46.50
Pri nakazili n, M znaftaja manj at 80S lir ratunlme |ill>U ae ti can«a«
ca poAtnin« In aru pa atreitaa.
Vrednost dinarjem ln Uram sedaj ni stalna, menja aa večkrat Sa neprl-hkortno; la tesn razloga nam nI mogoče podati natančna tem vnaprej. Računamo pa ceni onega dne. ko nam doepe poalanl denar t roka.
Izplačil e nawMka šolarjih glejte if ^w	e tem Hafca.
Denar nam Je poalati	pa Humi lir Manej Order alt pa Htm
York Bank Draft.
FRANK HA1C8KR STATE BANK •2 Oortlandt Stmt	Haw Ytrt. V. T.
Olivno zartopntttvo Jadramka Banka._
Vse parade in vsi sestanki so prepovedani po umom državnega pravdnika v Frankfurtu. Preizkušnja sile bo prihodnjo nedeljo.
Berlin, Nemčija, 2.1. julija. — Berlinski listi so <lanes probčil' ve*t, da je nemška policija aretirali! nekrga francoskega kurirja, pripadajočega francoskemu ]w>-slaništvu v Berlinu, na nekem ek-spresnem vlaku v bližini Ilagge-na, na robu Ruhr ozemlja. Zaplenila je baje važne dokumente, naslovljene na poveljnika francoske armade v Ruhr okraju.
Poskus Nemcev, da napravijo proti-fašist ovske demonstracije določene za prihodnjo nedeljo, za nekako preizkušnjo sile, je one mogočen v sled strogih odredb zvezne in pruske vlade in dejstva, da so združeni s<K'ijalisti in organizirani delavci, javno izjavili, da ne zasledujejo ni'kakih komunističnih ciljev.
Ta dva zadnja faktorja sta važna radi poskusa efcstremIstov, da ]K)ženejo delavske razrede na cesto. posebno izza izbruha v Frankfurtu, tekem katerega je bil umorjen dr. Haas. državni tajnik na naravnost onegaven način.
Socijalistični Yorwaerst sporni- i nja svoje pristaše in somišljenike, j da je dogodek v Frankfurtu varnosten signal, ki mora naučiti delavce zmernih nazorov, kaka be-dastoča je slediti ekstremistm koi sto storili to v Frankfurtu v zvezi z javnim protestom proti vedno slabšim ekonomskim pogojem ter vedno naraščajočim cenam živil.
Zvezni minister za notranje zadeve ter njegov pruski tovariš sta dala raznim državnim in krajevnim oblastim polnomoč, da smejo razgnati vsa javna zborovanja it. vse parade. Odlok se obrača' pro-ti nacionalističnim in ekstremi-stičnim paradam in zborovanjem
Ko so izbrali nedeljo za tako-, zvani anti-fašistovski protest soj imeli komunisti najbrž a- mislih rekrutiranje velikega števila delavcev v splošnem razburjenju, j katero so hoteli ustvarite.
Frankfurt, Nemčija, 2o. julija.1 Avtopsija trupla dr. Haasa, dr-! žaVnega pravdnika. ki je bil ubit tekom komunističnih izgredov v' nedeljo, je pokazala, da je bila žrtev pobita, zabodena in* kame- j nana do smrti.
Umor se je završil pred hišo. v kateri je stanoval državni prav-dnik. Pozneje je drhal oplenila! stanovanje. Demonstrant je so nosili plakat z napisom: — Nobene pravice brez krvi.
Policija je aretirala več osumljenih, a dosedaj ni še mogla ugotoviti identičnostu morilcev in si- j cer raditega, ker je bil dotični o kraj ob času umora le slabo policijsko zastražen.
POSVETOVANJE HTT6HESA Z NEM&KIM DIPLOMATOM.
Washington, D. C., 24. julija. Državni tajnik Hughes .se je danes posvetoval glede nemških razmer z nemškim poslanikom dr. Otonom Wiedfeklom. Pri posvetovanju je bil navzoč tudi dr. Ilenrv Kessler, nemški poslanik za Poljsko, ki sedaj poučuje ekonomijo na Williams nniverai. —r-—
KRALJEVA JAHTA NASEDLA.
Sonthead-on-see, Anglija. 25. julija. — Kraljevo jahto Britania, ki je nasedla pri Shoebury-Sands so po velikem prizadevanja zopet spravili na odprto morje.
Jahta je precej poškodovana.
BOUSEVIKI BI RADI
TEKMOVALI Z AMERIKO
Sovjeti priznavajo, da bodo aktivno tekmovali z Združenimi državami in da bodo imeli štiri milijone ton žita za eksport.
Pariz, Francija, 24. julija. — Sovjetski zastopniki v Parizu so izjavili, da je bilo sedaj aktivno obnovljeno tekmovanje med Z&r. državami in sovjetsko Rusijo glede zakladanja svetovnega pšenie-nega trga s pšenico in tla bo ostalo to tekmovanje od sedaj naprej aktivno. Pridelek pšenice po celi Evropi je bil ali bo v tekočem letu izvanredno velik.
Kusija objavlja, da bo imela najbrž 8.000,000 ton prebitka v pšenici in polovico* tega pridelkr bo reservirana za eksport tekora zimskih mesecev. Iz vseh delo\ Francije pa prihajajo poročila, da bo letošnja letina tako obilna kot že dolgo vrsto let ne.
Francija namerava v prihod njem letu posejati še bo,lj obširne ozemlje s pšenico in v ta namen hoče uporabiti ozemlja, ki so bih dosedaj reservirana za vinogra- ' i :le. Ker se ne morejo iznebiti veli-( kih zalog vina. posebno ra<li pro-: hib ic i je, ter neugodnega stanja valute v drugih državah, hočejo francoski poljedelci opustiti pn (delovanja vina ter posejati ozem-' Ija s pšenico, tako da bo v bodoče Francija popolnoma neodvisna | od importa žita iz drugih dežel. V ' številnih krajih so žito že poželi Številke, katere je dobil neofi-cijelni sovjetski poslanik Skobe-I Ijev, iz Rusije, kažejo, da bo sedanja letina le malo zaostajala za letinami preti vojno, ker je bila epidemija lakote popolnoma premagana.
— Izvoz žrta, — je rekel, — ; vedno ovira vsled pomanjkanja : transportacijskih sredstev, posta-i ja vedno bolj živahen. To je razvidno iz dejstva, da so rcogli te kom sedanjega leta .sovjeti ek-sportirati 300.000 ton pšenice iz zalog lanskega leta v glavnem v Nemčijo, na Ilolandsko in a Skandinavske dežele. Finsko ter j tudi nekaj v Anglijo in Francijo.
J -
EOJAXX NASOČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ment^arp DEŽAVASP
ko težko debatirati. Tudi PW>nar J Law je izvanredno težko oral i. njim. Poincare ima izvanredno čudno navado, namreč preobračati moje besede ter jim zadajati drugačen zmisel. Prepričan sem, da bo Anglija vztrajala na svojem stališču ter ne bo ničesar storila, kar bi ogrožalo mir, prosperite-.thon, napredek in zadovoljstvo narodov.
LLOYD GEORGE JE I PROTI POINCAREJU
; Bivši angleški ministrski predsednik je javno obdolžil Poincare-ja. da še vedno neti plamen sovraštva.
_
Bristol, Anglija, 25. julija. — Tukaj je imel bivši angleški ministrski predsednik Woyd Georg* značilen govor, v katerem je o-stro napadel francoskega ministrskega predsednika Poincareja.
Po^njegovem mnenju nima Poincare prav, ker ima svoje govore ob nedeljah.
—	Ta dan je posvečen ljubezni do bližnjega — jo rekel Lloyd George — in ob nedeljah bi se ne smelo odpirati zatovornic skrbno destiliranega sovraštva ter spuščati jezo med narode.
Z oziram na prejšnja pogajanja je rekel LJoyd George:
—	S Poincarejem se nisem spri, toda povdarjam, da je 2 njim ja-
Kadilna tekma v Parizu.
Iz Pariza poročajo: Letne pariške tekme kadilcev so uveljavile nove rekorde za vse vrste kajenja. To je tembolj značilno, če človek pomisli, kako malo vreden je francoski tobak.
Rekord glede cigarete je dosegel neki vojak, ki jo je kadil 50 sekund Neki čevljar pa se je poteza 1 za rekord v počasnem kajenju ter rabil več kot 36 minut, da A pokadil cigareto. Rekord glede smodke je dosegel neki železniški kurjač, ki ni še nikdar preje k a« dil smodke.	^ ^
Poslali bosta skupen odgovor. — Zahtevali bosta, da preneha Nemčija s pasivnim odporom, kar naj bi bilo temelj pogajanj. — Kabinet je odobril stališče Poincareja ter poklical Focha in St. Aulaire a. — Anglija
bo storila vse v namenu, da dovede do sprave.
• "
Pariz, Franrija. 24. julija. — Francoski kabinet jo na svojrni tlanaš: j**in sestanku o«l<>t»ril stališče Pomcavrja irledi' angleškima «xtjjfovora na nemško poslanico. ^ir«»f Si. Auiaire. francoski poslanik v Angliji, ter maršal Foeh sta bila poklicana na posvetovanj*4, in objavljeno je bilo. <ia ho dobil angleški ministrski predsednik Baldwin skupni odgovor F i aneije in Helgije v prieetku prihodnjega tedna.	\
Pogovori med belgijskim ministrskim predsednikom Tlieunisom. zunanjim ministreun Jas]>erjeni ter francoskim poslanikom v Bruselju so prepričali Francoze, da so osnove v razlikah mnenja med Francijo in Belgijo malenkostne in <la bo mogoče skupno odgovoriti. Zahtevalo se }>«► prenehanje pasivnega odpora ter povratek Nemčije t a status quo pred 32. januarjem kot temelj za katerakoli pogajanja z Nemčijo glede reparaeijskih vprašanj. Fran-roška vlada smatra svoje stališče glede okupacije Porur-ja za upravičeno s postavnega, moralnega in ekonomskega stališč ji.	1 Poincare ne soglaša s predlogom, naj se odloži plačevanje francoskega dolga-v Ameriki za "petnajst let pod pogojem,.<la se za isfo dobo prekine plačevanje Nemčije v gotovini; Soglaša pa v marsikaterih, posameznostih s predlogi. o katerih je znano, da so prišli pred več tedni od predsednika Milleranda. '
London, Anglija. 24. julija. — Ministrski predsednik Baldwin je imel na banketu, katerega je priredil londonski lord-župan bankirjem in trgovcem mesta, govor, v ka-! tereni je izjavil, "da je angleška vlada ravnokar stavila svojim zaveznikom poivudbo, ki predlaga prve korake za uravnavo reparaeijskega problema. Ponudba je sestavljena v takem duhu. da upamo, da bo uspeh končno kronal naša prizadevanja".
Dostavni je, da ne bo pustila angleška vlada ničesar nestorjenega, da dovede do uravnave, 44če je to v naši moči".
V političnih krogih je bilo razširjeno danes zvečer poročilo, da je Poineare i.amignil. da bo francoski vladi najbrž mogočo do sobote pojasniti svoje definitivno stališče.
KRVAVI PRIZORI PO NEMŠKIH MESTIH
Do krvnih prizorov je prišlo, ko je 100,000 ljudi protestiralo proti veriženju s kruhom._Težki
izgredi v Frankfurtu.
London, Anglija, 24. julija. —
V nekem poročilu na Central News iz Berlina se glasi, da je bil v Frankfurtu tekom tamošnjih komunističnih nemirov in izgredov na eesti umorjen državni pravdnik dr. Ilaar. Xato je bilo njegovo stanovanje oplenjeno in demolirano. Izgredniki so pretepali tudi njegovega očeta in njegovo ženo.
Reuterjeva brzojavka sporoča nadalje, (la se je zbralo včeraj sto tisoč ljudi k velikemu zborovanju. ki je protestiralo proti »rofitirstvu in fašizmu. Zborovanje se je vršila na poziv socijall-•tov. komunistov in delavskih organizacij. Po tem velikem zborovanju je prišlo v številnih delih nesta do spopadov s policijo.
V po. očilu se glasi nadalje, da so vse prodajalne v mestu zaprte.
Kar je položaj v Ilanovnu strašno resen, je prepovedal tamošnji nadpredsednik Noske, prejšnji berlinski policijski načelnik, vsa zborovanja na prostem dne 29. julija. Na ta dan se bodo vršile po -Hi Nemčiji demonstracije proti fašistom.
PREDSEDNIK BO DOBIL PO-ŠTO Z AE&OPLANOM.
Chicago, 111.. 24. julija. — Sem je dospela iz Bele Hiše pošta za predsednika Hardmga. Poslali jc bolo s posebnim aeroplanom v ("hoyenne. Wye., kjer jo bodo oddali na vlak. ki bo dospel 26. julija v Seattle, Wash. Istega dm bo tudi predsednik vrnil h Alaske v Washington.
DUHO VNIKBUTLEOAB AftB TIRAN.
Denver, Colo., 2§. julija. — Tu kaj so zaprli Rev. A. Grace, kei je s ponarejenimi permiti dobiva iz državnega skladišča žganje tei , ga prodajal.
Pred sodnikom je rekel: — Bof | i-edi drugače kot ljudje. ■ Postava določa za tak pregre j sek kazen od enega do petih le i ječe.
Peter Zgaga



Smrtna kosa.
DOBRODOŠEL V NAŠEM KROGU
Mirovna pogrni ha med zavezniki in Turčijo je podpirana.
Po dvanajstih letih vojne uživa Turčija prvič zopet ji ur. Ta vojna m- je pričela s prvo balkansko vojno, ko so balkanski zavezniki navalili na Turka v zadnjem silnem i ;iiH»ru. da j:a vržejo za vedno iz Evrope. Turki so bili porazni, a zrnata njih premagaU-ev se je izpremenila v poraz v s led zločina druge balkanske vojne.
Prišla je svetovna vojna. Nemški kajzer, ki je skušal raztepiiti -voj imperij do Bagdada, je znal pridobiti Turke zase, in Turčija je stopila v vojno na strani centralnih! zaveznikov.
S centralnimi zavezniki vred pa je bila poražena tudi
ona.
Slabo je taki at kazalo.	\
Zavezniki so zasedli Carigrad, vsilili Turkom pogo-,j< premirja ter uveljavili mandate v turških ozemljih Sirije, Mezopotamije in Palestine.
Stara Turčija je bila na robu propada.
Vlada sultana je bila prisiljena podpisati mirovno j»ogodbo z zavezniki, a ta pogodba je ostala le na papirjuj kot vc-čina vseh pogodb, katere so zvarile skupaj "naj-, boljše glave'' vsega sveta.
<"'asi pa so se medtem izprenienili.
<iiki. ki bi radi vso Malo Azijo, so se spustili v nov! boj s Turki, in sicer s turškimi k4ustaši'\ ki so imeli pod. vodstvom Kejnal paše v Angori svojo lastno vlado/ne-: odvisno od Carigrada.
P<» par prvotnih uspehih so doživeli Grki v Mali Aziji velikanski poraz, in tedaj je tudi napočila za Turke ura odločitve.
Treba je bilo ugotoviti nov status Turčije.
Zavezniki so prišli do sebičnega spoznanja, da imajo opravka s še vedno upoštevanja vrednim nasprotnikom, ki jim bo dajal še dosti opravka, če ne popuste.
Sklieana je bila nova mirovna konferenca, in sicer v Lausannu.*
Na tej konferenci so nastopili Turki kot zmagovalci! 1er takoj stavili svoje obširne zahteve, s katerimi so tudi prodrli, z izjemo par malenkosti.
Turkom je bil vrnjen Carigrad brezpogojno. Preje bo razpadla katedrala svete Sofije, p redu o bo izginil z nje pol ume sec.
Turčija je dobila iztočno Tracijo ter bo od sedaj na-prej predstavljala "most" med iztokom in zapadom.
Pravosodna oblast bo z majhnimi omejitvami poverjena izključno domačim sodnikom, da bodo sodili tudi ino-' zenice.
Grškemu patriarhu je bilo milostno dovoljeno ostati v Carigradu, a vzdržati se mora vsake politične agitacije.
Dardanele in Bospor so proste za bojne in trgovske ladje vseh narodov.
Otomanski dolg. to je dolg, ki ga je napravila -stara Turčija pri francoskih rentirjili, so naprtili takim bednim državam kot je Jugoslavija, in slednja vsled tega tudi ni hotela podpisati pogodbe.
Res krasni sadovi velike zmage!
< igave zmage Zmage Turkov nad medsebojno zavistjo zaveznikov, kojih trgovinski interesi si vsepovsod nasprotujejo, čeprav izjavljajo, da so dobri prijatelji, tovariši in zavezniki.
* * *
Turčija je zopet vzpostavljena.
Vse se je lepo in redno skomandirala v njen prid.
Na evropski tehtnici je Turčija znova postala jeziček. Kdor bo hotel ta jeziček premikati v to ali 0110 stran, bo imel fmravka t vojno na Bližnjem iztoku.
Pogodba, ki bila v torek podpisana v Lausanne, je uničila določbe pogodbe, sklenjene v ^evres. Armenci bodo z« »pet na milost in nemilost izročeni turški krvoločnosti. —
A ko bi bili Grki premagali Turke, in Lloyd George je bil prepiiean, da iih bodo, bi bil danes položaj povsem drugačen.
Ker se pa to ni v.ar-.vnlo, je izginilo zadnje uparje modernih časov, da bi bili Turki v bližnji bodočnosti izgnani iz Evrope.
Koneern svetovne vojne so bili Turki unrrajoc narod. Njihov spor z Grki, boji v Anatoliji Traeiji so pa prerokovali spor med zavezniki, ki niso mogli ničesar napraviti niti tu Grško i-iti za Armensko.
Sklicana je bila t Mej konferenca v Lausanne. Ko so
'Indijanske matere so se
čudile mojemu otroku"
g REDI Pine Ridge indijanske reservacije v Južni Dakoti živi krepak in vesel majhen bel deček, Bunns po imenu. Njegovo dobro zdravje je v živem nasprotju z malimi indijanskimi otroci krog njega. Edini Bunnsovi soigralci so indijanski otroci. Indijanski otroci niso zdravi, ker ponavadi niso pravilno hranjeni—umrljivost otrok med Indijanci je strašna.
Ob rojstvu je imel Bunns slabo priliko za življenje, kajti rcjen je bil potom cesarske operacije. Toda hranjen je bil z Eagle Brand mlekom, slavno hrano za otroika in "ni bil nikdar bolan izza dne, ko je prišel na svet," pravi njegova mati. "Ko sem prinesla Bunnsa iz bolnišnice, so bile indijanske matere moje dnevne obiskovalke. Mojemu otroku so se čudile. Potem so izvedele mojo zgodbo. Izza onega časa so večkrat prišle k meni po svet, in jaz sem jim vedno priporočila Eagle Brand. V znak njegovih redilnih vrednosti sem jim pokazala svojega lastnega otroka."
Kot Mrs. Lincoln, ki je uspesno zredila ž njim svojega lastnega otroka, uči indijanske matere, naj dajejo svojim otrokom Eagle Mleko, priporoča na tisoče mater Eagle Mleko svojim prijateljicam. Zdravniki ga priporočajo materam, ki ne morejo dojiti svojih otrok.
Neki newyorski dnevnik objavlja že dolgo časa razprave, če naj bo zaroka dolga ali kratka.
Nekateri zavzemajo stališče, naj se zaročenca, čimprej mogoče i>o-roeita. ilrugi pa pravijo, naj zaročni .stan traja čiimlalj mogoče in da je za poroko Še vedno ilosti časa.
Značilna je naslednja izjava nekega zakonskega moža: Zaročni sta ti a.i traja leta in l^ta. Cimdalj-ši je zaročni stan. temkrajli "je
zakonski.	^ ,
• *
*
Združene države .so kupile pml leti o<l earske Rusije Alasko. Men-la so plačale zanjo krog petdeset 1 milijonov rubJjev.
Tedaj gotovo niso sedeli-v ameriškem kabinetu dalekovklm možje.
Sedaj v tem času naj bi sklenili dotično kupčijo, j Z dvema ali tremi dolarji bi bila tozadevna kupčija opravljena. —
* * *
Perzijski šah je poklical k sebi največjega modrijana svojega earst va.
1 Naročil nm je.'naj mu na v*- j lik kos papirja napiše imena vseh I norcev, kar jih spada jkhI njego-I vo krono.	|
\ Modrijan Je napisal najprej 1 šahovo ime.
Suh se je razsrdil.
—	Kaj mene smatraš največ-, jim norcem v deželi?"
—	Da tebe. visokost.
—	jZakaj pa 0
—	Zato. ker si dal dve mošnji i cekinov najbolj prebrisanemu i konjskemu mešetarju ter mu na-: ročil, naj kupi zate par konj.
j — No, in če bo mešatar res dal j dve mošnji cekinov za lep pat konj ?
—	Potem bom izbrisal tvoje J ime in zapisal ime mešetarja nh
papir.	- '
r w	* * *
Harding se vrača iz Alaske. j Pri nas d«Kina je v veljavi pri-sloviea: Janez v Zagreb, Janez i/. Zagreba.
* * *
Zdravnik dr. William Forbush je svečano izjavil: Poročeni (noski so šestkrat bolj pošteni kot pa same i.
Ko Imdo poročene ženske to či-tale, bodo neverno zmajale glavo.
* * *
Ni ko nema. št o Srb in ima de. Ima ministrskega predsednika.
ki nr^si tri pedi dolgo brado.
* ♦ • *
Voditelju newvorske antisalon-ske lige so dokazali, da je slepa ril.
Zaprli ga. pa ne bodo. kajri \ dobrobit prohibiciji je tudi slepa rstvo dovoljeno.
* * •
Dva Amerikanca sta se srečala.
—	Kje si bil toliko časa?
—	V Evropi. V Parizu sem bil par tednov.
—	Ali -znaiš francoski?
—	Ni potreba. Ko prideš v Pariz. sedi v prvi avtomobil ter re<-šoferju: "American". Brez vsakega nadaljnega vprašanja te lw
peljal k prvi bari.
* * *
Jugoslovanska vlada ga je 11 dni končno od poklicala.
Baš cincarji .so prokletstvo vsi naše nesreče.
Cincarji naj gredo v pokoj ir naj stopijo Radniki na njihove mesto.
Potem bo vse drugače v n:iši .Tu goslaviji.
Dosedanji jugoslovanski konzu v Trstu se j*» pisal Pincar-Mar , kovic.
ČLANEK XXX.
-- K U M	ON""" —'
Označite, kakino	knjižico hočete.
1 NAVODILA ZA i HRANJETJJE	OBEDI ZA OTROKE
KNJIGA ZA	OTROKE.
IME	
NASLOV .......... i	(Slovenian)
^adeMark of The Bobden CasO***
ir.£fU Ot- —
mmk
Pkkekved MILK
addition*}
^urc ***1'10"- each label
Za poletno hranjenje je F.u«le Mleko prava pot.- Poletne pritožbe med otroci so skoraj vedno posledica slabega hranjenja. Eagle .Mleko ni samo izbomo prebavljivo, pač je pa tudi popolnoma čisto in svoje vrsti*. Mi smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako pripravljati Eagle Mleko za otroke vseli starostu C'e hočete ta navodila, izpolnite kupon ter ga nam pošljite danes.
THE BORDEN COMPANY
Borden Building, New York
i'turški dek-piti sedeli \jd isti mizi z xavezuL&iuii diplomati, so kmnlu Fj»o7i.aii svoje prednostno stalile.
Lsmed pasa je poii-.il lorda Ourzona, I11 r- iu/11 bi i;a bil. ee bi imel Curzon magari vse Bismarekov«.' vse Mv-i-ternic liove s^nožnofti.	1
Turek bo sedaj stopil kot <"i:*tokrven brat krščanskih ! narodov v Ligo Zavezniki so dali Turčiji vzhodno Traer-jio, katere Grki niso mogli obdržati in braniti. Ta provin-, ca je most med Evropo in Levantom.
S polnim pravom lahko pokajo v Carigradu top*»vi, mesto se lahko odene v praznično obleko. Kajti v Lausan-ne je bila podpisana pogodba.
Iz te pogodbe je jasno razvzidno, da je Turčija izvo-jevala leta 1923 vojno, ki jo je začela proti zaveznikom le-|ta 1914.	DH.K I Hi
Ko je Keinal paša premagal Grško, je poslal v Lau-sane Ismid pažo, ki je odločno porazil vse zavezniške1 »li-
•nlnm.'i
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam Jedilne dišave, Knajpo-vo jsčmercvo kavo iri importirana domača zdravita, katera priporoča mor.
Knajp v knjigi
DOMAČI ZDSAVNU
Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kai se rabi.
PRISTNI STAROKRAJ-SKI RIBEŽEN ZA REPO
z dvema noiema ................ $1.10
VSAK LAHKO SAM TISKA.
Priprava za tiskanje, —
z "i»'.» gumnastimi velikimi in malimi t.Ictmi. držaj in črnilo .......... $2.50
PIŠITE BO BREZPLAČNI CENIK.
Kranjske kose
Kosa s rinfkom iz najboljšega, jekla, C5. TO in 75 centimetrov
dolge ........................ $1.79
6 kos s rinf-ki ________......
Brusni kamen, najboljše vrste —.5 Klt-pilno orodje ....................1.25
Suho grozdje in drugo.
MuSjcatel. z«*lo sladko KTOZdj«,
baksa 50 funtov ............ $5.75
Malo črno KTSko grozdje, baksa 50 funtov _______..-........ 7.7%
Brinjeve jagode, vreča 132 funtov ..........................T.—
Fige v kraneelnih, baksa. 110 funtov ....................... $.10
Naveden 3 blago poSiljam poltnlne prosto, samo pri grozdju nI Express vraču njen.
MATH. PfiZDIS
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
Detroit, Mich.
Društvo Slovenski Xar. Dom bo priredilo velik piknik v nedeljo 5. avgusta na Trampu-sheva farmi na 9 Mile Road blizu John K. St. Na t<»m prkmku so bo izžrebala washing machine, vredna $140.00. Ti-keti za žrebanje so po 50^. Vsak, ki kupi en tiket, ima prost vstop. Na programu bodo tudi razne druge točke, ki bodo zelo zanimive. Za pijačo bo vse dobro priskrbel rojak 3. Klanenik.
Društvo SI ca'. Nar. Dom želo dohro napreduje. Dozdraj ,se je l>rodalo za okoli .$4,000.00 dehiie.
Z delom v Detroitu gre še precej dobro. Letos «e je veliko Slovencev iz drufrih krajev Animke naselilo in želeti je. da bi se jili se
več. Za Slovence je to mesto po mojem mnenju jako ugodno. Dela so snažna, ne nevarna ali pretežka. Plača je še precej dobra. Podnebje je jako ugodno.. Poletu ni preveč vročine, ker je v bližini ve-
likih jezer. Za majhen denar se lahko peljete .< parnikom direktno iz mesta po vseh velikih jezer h, ki »o vsa polna otokov in mikavnih krajev. 25 milj zahodno je Oakland County, kjer je polno majhnih jezer. V j»**eniT <"e koga vtseli na lov na race, je od tukaj samo 35 milj .severovzhodno do St.
Flats, kjer v tamkajšnjem plitvem St. Clair jezeuu kar mrgoli rac.
Industrija zelo leno napreduje.
Posrd Motor (Vwnpanv gradi velike tvarniee iu tudi dnijre motorne družbe, Stanovanja je pa težko tukaj dobiti.
Vreme imamo letos lepo.
Pevsko društvo "Ljubljanski Vrli je priredilo piknik 1. julija. Polovieo čistega dobička je podarilo društ\"u Slov. Nar. Dom, za kar se tem potom lepo zahvalim, ftstetra dobička ^e bilo ,$113.09.
S pozdravom
A. Janesieh. 7375 Kern Ave.
ppRPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
! V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka -od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz I Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polko vem uporu ter njega zaklet vi. f
Knjigi je trdo Tesana, vsebuje 270 ■trasi« te 25 slik is vojne. "OIA8 NAHODA" 82 Cortlandt Street, H«w York, 9. Y.
"GLAS NARODA"
OaflM and P i. boshed by
Pihali PiMisklng nmi| inj
IA CMMrttlM)
nUNI IMItli P iiiibu	___________________tMmm iinu^ tm«
Pimm * ■MIIMII m HM CarptfMM Mi AMnon •» A»t»t 0»n—i
m coHUMt mumm, mormu0* ■> Miiii«Mm my, v«* Cttm. m. k.
k A • NARODAf (Vatan af MM PliM>___________
~	D»{f K»Mm	mmA MtHOy«.__
K« nt t tata *at» Hat M Aa*fito	'Za Naw Yark sa aata laaa „ —
■a J." - - **nje Za Imi—hi«* za mu lata imi ff* Ca kM laaa ................ 9\M__m M —
||	»ubacHpOoa Vaafty >U»	____
Mv*ni«Mn«nt on AgrMfflMt_______
lin	vuki dan lzvsam4J wa4al| ta >iiH>l»._
~ 11 ff r - T T~ aa«bnoatl m aa frioMoMOL DtMU Mfl M	N-
UM ae Rom; Or«aa. Pri iprtatmM kraja BaroCaflwa. Bi "M*II, fla a mm mm in—Ji MrtliK« naacanL d* hltr«J« aajd—a lMl»Wl>fc
L A • NAROD A*_____
0 PfPM	•orau«» af Manftattaa. HVt VMb
▼ataehofia: Carttantft MT» _ ____
Dopis.
GLAS NARODA. 26. JT7L. 1923.
I »oba življenja, ki slo«li otroški, je ^Lrajuo važm«sti, k«-r t:ikr:it p.>l:ijr:i t -'iu'lj /a moštvo :ili ž»»nstvo. >h*«l »h>-c1o!hi tt-r >t>l>ki> starostjo utrokii lahko (K.iuaira položiti tvun-lj ah zdravo življt-nji* It'lt'sno in ilušt>vno, ali pa se um oiienio^«W*i ta razvoj ter zavleče il.'W>vo rast.
Sluha prehrana iirrn v;iy.uo ulogo v Tii < In je oinenjenili sluOajih. Nepriiner-nii prehrana iti vwluo )M>sletlit*a jmi-iiianjkauja živil, kajti opaziti jo j»* tn-
•	11 iuihI bogatini. <Mri»k s«- lahko rotil v razkošju, a fe um manjka navad-i.e^a kruha, mleka, oranžnega soka. 'vežejra s«K*ivja. svežejra zraka. st»lneiie lu«», spanja iu telesnih kret»*nj. Ih> lir»*7. iKuiua sledila liolezen. Siruj mora Im.^ti premo«, r-e hoee delovati, in isto-tako mora imeti čh»veški mehanizem primerno kurivo, da zadosti svojim na-lfi^r.uu.
Cotova živila so neobhodho potrebna za rast. in ni^l temi je najbolj bistveno mlek.t. Pomanjkanje mleka jmjv-zri V-a veO slabe prehrane kot katerikoli dr iH>san».*zid f-initelj, k»-r vsehtije mleko vse elemente, potrebne za rast. Po otroški diibi pa mleka ne nadomestilo. temveč le izpo]Ht!nijo dru^ra živila, kajti tako je razre<ieeno. da bi bilo treba velikanskih množin, ee bi hotelo in.uiti primerno potrebno hrano. Nor-n>ale^ra otroka je treba naučiti zavživa-nja vseh navadnih jedil. Ne suit* se 'ra strašiti in ne sme se mu dovoliti, la bi sledil svojim lastnim željam. To
•	loywlc v številnih slučajih tlo slabe .prehrane. Potrebe rastočega otroka se i tH>wera razlikujejo o«l potreb o'lrnsle-
•.'a. ki le vzilržuje svoje telo. medtem, ko otroško telo šele razvija svoje stalne kakovosti.
Slabil prehrana vpliva pa zol»e. noh-jte. ktxti iti minerali k« t naprimer. ze-lezo špinače. kaleij in fosft>r mleka da-I jejo življenje in trdnost. < Hmk |n»tre-1 rje |»'tkrar toliko kab-ija na kilo telesne teže kot pa odrasli, številne ! nevarnosti takozvanih mehkih aob. jk:'.jii v takih slučajih se zbira jniili materijal med zobovjem, in imsletlica te__a je razpadanje zob. Emajl. ki kritje zobe. je razžrt in gniloba iw»stane j vedno obširnejšii. Strufjena snov tetra j propadanja zob priile v sistem, in s tem je nuden tmli prost dostop raz-■ ličnih bacilov bolezni. Dnevno snaže-nj*1 prvih zob otroka je skrajne važnosti. kajti, če S4» prvih zob ne varuje, ne morejo biti stalni zobje nikdar taki kot bi la'hko bili.
I Bordenovo Eaele Brand Mleko se je izkazalo kot drauf>cen činitelj v boju proti slabi i-r«Jirani. kajti vsi vitamini in minerali so ohranjeni v njem v jsvoji prvotni m<>či.
Že več generacij je na tisoče slovenskih mater vzpajalo svoie otroke z Bordenovim Eatrle Mlekom. To so storile vsledtesra. ker so jim Eajrle Mle-'ko priporočili njih prijatelji in ker so ' ca našle skrajno zadovoljivim. Žali-[bop pa je dosti sloven'skih mater, ki ni-
•	so bile v polni meri informirane, kako izvrstne uspehe je mog«*"-c doseči na ta način. Eai:le Mleko je najfinejše in
1 najčistejše sveže, sladko 1*«;ato mleko ter najboljši in skrbno presejani sladkor. Oba sta primerno zmešana, da ustvarita hrano za otroka, ki je naj-:b*iljša'stvar, ki mu je jo morete dati. če ni materino mleko zadostno, ali Če ie prehrana dru^aee pomanjkljiva. I»a
bi slovenske matere izvedele, kako uporabljati Boruenovo FlaKle Mleko, je dala Borden Company natiskati v slovenskem jeziku popolna navodila, ki pripovedujejo. kako pripravljati Borde-1 no\o Eajrle Mleko za dojenčke in otro-
' ke razlir-ne starosti. <'*e ho^te kopijo teh navodil, vam ni treba drunepa kot izpolniti kniM>n. ki ca boste zapazili v
enem naših nslasov v tem listu, ter jra poslati kompaniji. ki vam bo z veseljem
Ll^slala brezplačno ta navodila obenem
z lepo knjižico plede otroka.
j kitajte te članke vsak teden skrbno
» ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
V Xasdeaii v Slavoniji je nmrl ^.-»in bivšega hrvatskega baiia grof
.Marko Pejače^ie.. Ptfbrala ^a jo ! skilatk'a, na kateri mo oixileli tudi njegovi otroci in vev trrajskili ! uslužbencev.
u M
iblitatn OHkrfa« bkoimfe
wo> u ni lo n n ni i liti. Zmf w
BAB fitt Ttdoo prioa*
ktf poijwlM to poinb-MpajialUttaptd*
\ If 0VA ZANIMIVA KNTOA
NA KRVAVIH POLJANAH'
Spisal Ivin Matic*
Cena • poitaiao
- $l.so -
GLAS NA1K>I>X 96. TUJI 1923.
Gasile Jugoslovanske © -Katoliške Jedi®te
V stanovi j ena leta 1898.	Glavni urad Ely, Minnesota.	__Inkorporirana leta 1901.__
Otavnl odborniki.
r-vdMdntk: RUDOLP PERDAN, MS E. ItSth Bt.. Cl*T«l»nd. O
d»lk. LOUIS BALAM, Bok !H	Aro.. Lorala. O.
Tajnik: JOSEPH PISHL.ER. Ely. M<nn. Blagajnik: GEO.	BROZICH. Ely. Mina.
Blagajnik a*lapU«aitlli amrtnia: JOHN MOVERS. «11 — 12th At«u ■»»!
Ouluta. Minn
Vrhovni idrivnlk •
Dr. JOP V. RRAHRK. J</3 American Stat* Bank BIJ*. 6v0 Orant St. at Blxtb Ave.. PittJaurfh. Pa..
AKTOM IBAiNTK. Room tM BakowoU Wd«. oor. Dianoo* an« Oraat fltmta, PtttatHurh. Pa.
MOHOR MLADIČ, llU W. 11 Stroot. Chlcaco. DL FRANK SKRABEC. 4»22 Waablncton Stroot. L>ootot. Colo.
Porotni odbor.
LBORARD B LA BOD NI E. Boa 4M. Ely. Minn. GREGO K J. I »O HE. .NT A. Black Diamond. Waab. FRANK ZOK1CH. ««T Bt. Clair avo,. Oovaland. O.
Zdrulovalnl odbor.
TALE NTT M PTKC. TM London Rd. K. E-. Cloool&nd. O. PAULINE ERMENC. HI — Ird Btreot. La Sail«, 1U.
JO H11- HTKRLK. W4 K. Mom. At.du«. Puoblo. Colo.
ANTON CEJLARC. t S3 Market Btrtat. Waukecan. I1L
.	jodnottno uradno flMUo: "GJm Naroda**.	—
v„ stvari t!kojo«o M u rod nib tadoo kakor tudi denarna podlUatra Bal •Tp^U.Jo na vUmega tajnika.	prttotb« n-j ao poiUJa n* vr£-
HSr^o^orotn^. SdborT Pro*«Jo «a mpr^m north danoo 1« bolnt«k* apltovala naj »o podllja na Trbovnoffa adravnlka.
Juaoolovanaka KatoUika Jodnota oo prlporo«* ▼•cm Ju»ookrranon» oa oblUn prl-tor Kdor 'oh pootatl Clan t. or*ani*aelJa. naj *o Wlaai Ujalku bHtn Jrdrultn J 8 K j. 3*a u.tono-rlteT novtb druliov »o pa obrnlto na ^^tajnlka^ Noro druitro bo lahko v.tanorl . • «anl aH dlanlcamL
0 združenj <l
Dozdaj se je še malo članov udeležilo razprave o zdmženju, katera pa kljub temu podaja vedno z&nimivej ml
Namenil s»*m se izraaiti mnenje, pri č«ner hočem 4*dgo>v*jriti posebno na ono, na kar se opozarja, | da nI bilo dozdaj.
Na prvi dopis naj omenim le toliko : 7. dopisom se strinjam v tem, da je .JSKJ. zmožna samostojnega obstoja. Ni mi znano, da. bi kdaj kdo trdil, da naj se Jednota združi vsled slabega stanja. S tem, da je Jed noti ua dobrin stališču, pa *e ni rečeno, da bi ne bilo zdru-^ žen je koristno za članstvo JSKJ. Dosedaj se je izvršilo že več združenj a v nobenem slučaju se ni izvršilo vsled tega, da bi bila katera izmed prizadetih vsled slabega stanja prisiljena v združenje. Združenja so se izvršila, ker je članstvo prizadetih organizacij prišlo do spoznanja, da je združenje koristno.
Drugi kritik se dotakne gotovih določb pravil organizacije, s katero naj bi se združili. S temi določbami se dela razliko med umrlimi v lan i vsled razlike obredov. Katnro organizacijo ima v mislih, je vsakermi lahko uganiti. Ako se ne motim, ima i?sta organizacija točko v pravilih, ki določa, da se ne more nobenega člana siLiti pri-<x .*rrvovuti cerkvenemu pogrebu proti nj<n"ovemu prepričaaiju. V vsej tozadevni točki se izraža, naj bi se vsi elan i pogrebov udeleževali. V nnbetiem slučaju ni pri&i-Ijenosti. militi koga prisostvovati cerkvenim obredom je pa izrecno zubra njeno.
V zapi»ufika seje glavnega odigra JSKJ.. ki se je vršila meseca julija	e*t»mo med drugim:
Društvo apelira ua glavni odbor, da bi Tiabavilo nove obmlaiike za vodstvo sej in obredov pri pogrebih, ker sedmiji ©bredniki po-vsetn ne odgovarjajo sedanjim pravilom. Oklene se, da ostane pri pr^jMiijali *k\epih. Odbor društva ima ]>ravico izpustiti iz obrednlka vsako t>es«*dilo, ki se nanaša na relini<irno*»t, s*anio da se ne na»do-no>*»ti l^esedlla, katea-o bi nasprotovalo pravilom."
Kna organizacija torej določuje, da se ne more nikogar siliti prisostvovati cci^kveiienui pogre-Iju proti njegovemu prepričanju; pravila druge pa določajo, da se .mora društvo podvreč-i obredniku, ki vsebuje religioznosti, katerega pa niso društva pnsiljena (glasom odloka gl. odbora) v vsem v pošt ©vati, ako jim ni ljubo.
Kako strogo ae take in »lične določbe izvajajo pri društvih, bi zainogel navesdi vsakovrstne, nasprotujoče si slučaje. Omenim naj le, da je način obredov največ odvisen od sorodnikov pokejnika ali oaobja, ki Jtkrbi za pogreb, in v drugi vrati od nazorov društva (ne Jednote), kateremu je pokojni pripadal.
Ako ne bodo imeli združevalni odbori večjih zaprek kot to in slično, bodo s lahkoto prišli do sporazuma.
Se v«*je zlo bi se nam, po mnenju kritika, izvršilo, ako bi z združenjem spremenili glasilo in mogoče dobili list, ki piSe v drugač-

Dopisi in naznanila.
mena in naslovi krajevnih organizatoijev JSKJ.
-- - ■	4 tt k_d
1.	Joseph J. Peshell, Box 165, Ely, 'Minn.
2.	Joseph Kolenz, Box 737, Ely, Minn.
3.	Jonh Pelko, 1216 — 7th St. La Salle, HI.
4.	John Dejnshar, Box 237, Burdine, Pa.
5.	John Draggvan, Box 663, Soudan, Minn.
6.	John Kumse, 1735 East 33rd St. Lorain, Ohio. 9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich.
1L Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
12.	Vincent Arch, No. 1, Rickenbach St. N S. Pittsburgh, Pa.
13.	Joseph Zabkar, R. F. D. 1, Box 137, Latrobe, Pa.
14.	Michael Nemanich, Box 157, Crockett, CaL
15.	John Petric, 2045 Pine St., Pueblo, Colo.
16.	Frank Rovan, Box 279, Johnstown, Pa. 18. Louis Taucher, Box 835, Rock Springs, Wyo.
20.	Joseph Novak, Box 611, Gilbert, Minn.
21.	John ^chutte, 4751 Baldwin Court, Denver, Colo.
22.	Anthony Motz, 9641 Ave M, So. Chieago, I1L 25. Louis Govže, 613 Adams Ave., Eveleth, Minn.
. 26. Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pitsburgh, Pa.
27.	Z. A. Arko, Box 172, Diamondv ille, "Wyo.
28.	John Jamsek, Box 126, Sublet, Wyo.
29.	Aloiz Tolar, Box 242, Imperial, Pa.
30.	Joseph Sterle, 212 W. Maple St. Chisholm, Minn.
31.	John A. Germ, 507 Cherry Way, Braddock, Pa.
32.	G. J. Porenta, Biack Diamond, Wash.
33.	Frank Schifrar, Box 263, Unity Station, Pa.
35.-Andrew	Maloverh, Box 151, Lloydell, Pa.
36.	Joseph Dremelj, 303 Main St. Conemaugh, Pa.
37.	Frank Kačar, 1231 Addison Rd. Cleveland, Ohio.
39.	Anton Chop, Box 440, Roslyn, Wash.
40.	Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa.
41.	Anton Brelich, 477 E. Martin St. East. Palestine, Ohio.
42.	Primož Knafelc, 1240, So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
43.	Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont.
44.	Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barbertou, Ohio.
45.	Louis Komlanc, 732 N. Warman Ave., Indianapalis, Ind. , 47. Louis Grohar, Box 162, Aspen, Colo.
49.	Joe Derchar, Jr. 514 Ohio Ave., Kansas City, Kans.
50.	Jakob Slabie, 218 Lynch St. Brooklyn, N. Y. t 51. Joseph Kastelic, 86 W. 53 So. Murray, Utah.
52. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. i	53. Ivan Purnat, 26 Douglas St. Little Falls, N. V.
54. John Pousha, Box 732, 614 3rd Ave., Hibbing, Minn. ►	55. Louis Gramc, Box 78, Republic, Pa.
57.	Anton Martinšek, Box 125, Export, Pa.
58.	Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont.
60.	Joseph Bovetz, 108 W. Spruce St. Chisholm, Minn.
61.	John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Joseph Mukavec, Box 86, Baltic, Mich.	^ 66. Anton Barbie, 119 Rauch St. Joliet, 111. *
68.	Anton Smrekar, 1045 Shoonmaker Ave., Monessen, Pa.
69.	Frank Erpich, Box 301, Thomas, W. Va.
70.	John Jurečič, 2226 Blue Island Ave., Chicago, HI.
71.	Frank Trepal, 15716 Holmes Ave., Collinw.ood, Ohio.
72.	Andy Gorjup, Box 41, Taylor, Wash.
75.	John Koprivšek, Box 214, Meadow Lands, Pa.
76.	Frank Vitežnik, 1505 Madison St. Oregon City, Ore.
77.	Anton Koss, R. F. D. No. 7, Box 125, Greensburg, Pa.
78.	Jakob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo.
79.	Frank in Aniela Lvstarszyk, Heilwood, Pa.
81.	Anton A. Verbic, 635 Aurora Ave., Aurora, 111.
82.	John Mervar, 514 N. 9th St. Sheboygan, Wis.
83.	Louis Jerasha, Box 141, Superior, Wyo.
85.	John Petrich, Box 238, Aurora, Minn.
86.	Dan Sadar, Box 252, Midvale, Utah.
87.	Frank Kodelja, 2316. S. 9th St. St. Louis, Mo.*
88.	Gregor jZobec, Box 14, Klein, Mont.
89.	Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y.
90.	Valentin Orehek, 183 Maujer St., Brooklyn, N. Y. 92. John Shetina, 100 Canal Ave., Rockdale - Joliet. III. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, 111. 99. Frank Podmišek, Box 222, Moon Run, Pa.
100.	Anton Her vat in, 154 Pike St. Monongah, W. Va.
101.	Frank Wodenick, Box 91, Walsen, Colo.
103.	Ana Pierce, 686 E. 157th St. Cleveland, Ohio.
104.	Joseph Blish, 1850 W. 22nd St. Chicago, 111.
105.	John Petritz, 2216 Wolliw Ave., Butte, Mont.
106.	Leopold Jeran, Box 487, Davis, W. Va.
107.	Frank Lovshin, 310l/a W. 4th St. Duluth, Minn.
108.	Anton Nagode, R. F. D. 2y2 Avon Park, Girard, Ohio.
109.	Anton Lunder, Box 151, Keratin, Minn.
110.	Frank Boitz, Box 112, Eleor, Minn.
111.	Anton Koroshetz, 206 — 12 W. Chestnut St. Leadville, Colo.
112.	Frank Shega, Box 784, So. Hibbing, Minn. 114. John B. Smrekar, Box 355, Ely, Minn.
116.	Alex. Škerlj, Box 256, Export, Pa.
117.	Matt Razinger, Box 103, Sartfrll, Minn.
118.	Štefan Jengich, Box 238, Cokedale, Colo.
119.	Jcsephine Vesel, R. D. No. 1, Box 220, Aurora, 111.
120.	Rose Svetich, Box 1013, Ely, Minn.
121.	Frank Vodopivc, Box 443, Kitaniller, Md.
122.	Frank Farenchak, Box 377, Homer City, Pa.
123.	Louis Volk, Box 108, Ironton, Minn.
124.	Frank Ravnikar, 1228 — 3rd St. La Salic, 111. 1£6. John Jurmanovich, Millwood, Pa.
127.	F. S. Germ, 82 N. 11th St. Kenmore, Ohio.
128.	Anton Cher»ich, 9721 McCuen St., New Duluth, Minn.
129.	Frances A. Vider,^ox 673, Ely, Minn.
130.	John Slatner, De Pue, 111.
131.	John Predovich, 1918—8. Ave. North, Great Falls Mont.
132.	John Korencich, 20927 E. Miller Ave., Euclid, Ohio.
133.	Angela Klancher, Box 581, Gilbert, Minn.
134.	Cecilia Ferlic, c. o. Amer. M. Market, Bock Springs, Wyo.
136.	Anton Taužeij, Box 193, Dunlo, Pa.
137.	Karolina Urbas, 1099 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
138.	Alex. Skerlj, Box 256, Export, Pa.
139.	Job. P. Grahek, Box 233, Cadillac, Mich.
140.	Joe Smith, Box 137, Morley, Colorado.
• Ely, Minn.
Dne 21. in 22. julija 1923., je bil za Ely veličasten dan, poseb-jio pa še za našo slavno Jugoslovansko Katoliško Jednoto; ta dva dneva sta namreč proslavljala 25-letnico obstanka naše JSKJ.
Bratje SloA-enei, delegatje in organizatorji »so prihiteli na Elv iz bližnjih in daljnih krajev širne ameriške Unije, da dostojno pro-lavijo petindvajsetletnieo JSKJ.
Da; se ta proslava čim veličast-nejše praznuje in da se naredi na udeležnike nepozabni vtis 25-letnega jubileja slavne Jednote. je bil v to svrho ustanovljen na Ely poseben pripravljalni odbor, ki je za vse izbomo preskrbel. tako da bo imel vsak udeleženec te proslave neizbrisen spomin na to slavi je.
Dne 21. julija je predsednik pripravljalnega odbora, Josip Mantel, ob osmih zvečer, odpel vrata šolskega poslopja, kjer se je vršil banket.
Nadvse lepo in ginljivo je bilo, ko je stopil v krasno dvorano g. Rudolf Perdan, glavni predsednik Jednote, na čelu glavnega odbora in ustanoviteljev Jednote. Sloven-skg. godbai je zasvirala veselo koračnico na čast došleeem.
Mr. Mantel, predsednik pripravljalnega odbora, je došlece lepo pozdravil ter jim odkazal sedeže. Nato se je vršil banket.
Ne sme se pozabiti omeniti Mr. Pogorelca, ki je preskrbel prekrasno cvetje, s katerim so bile o-kvašene mize ter oder za pevce. Na banket je privedel tudi najstarejšega Slovenca z Ely, očeta Luzarja. Ginljiv je bil pogled na častitljivega starčka z dolgo brado. Oče Luzar so stari že blizu devetdeset let, pa; so rekli, da kaj tako lepega in veličastnega niso še nikdar videli. Starček imajo še dober vid in sluh.
Po večerji je g. Josip Mantel še enkrat pozdravil gl. odbor ter dal besedo predsedniku JSKJ, Mr. R. Perdanu. Po njegovem govoru so govorili še drugi udeleženci. Program je bil sledeč: O pomenu 25-letniee JSK.J, — govoril predsednik Mr. Perdan.
2.	Nazaj v planinski raj, — pel zbor.
3.	O ustanovitvi Jednote — govoril Mr. John Gouže.
4.	O razmerah in stališču JSKJ — govoril Mr. Jos Pishler.
5.	Naša zvezda. —Pevski zbor.
6.	O 251etni proslavi, — govoril Mr. Geo. Brozich.
7.	Slišala sem ptičko pet, •— so-lospev, pela Miss Brine.
8.	Naša nova domovina: — Govoril Mr. Jos. Movern.
9.	Hišica očetova. — Pevski zbor.
10.	O gospodarstvu Jednote. — Govoril Mr. Anton Zba.šnik.
11.	Solospev. — Pela Mrs. Louise Markovič.
12.	O agitaciji. — Govoril Mr. Mohor Mladič.
13.	Slovenska dežela. — Pevski zbor.
14.	O naši mladini. — Govoril Mr. Frank Skrabec. *
15.	Rožica. — Pevski zbor.
16.	O eizpremenitvi Jednotine-ga imena. — Govoril Mr. Koce.
17.	Govoril Mr. Frank Sakser Gospod Sakser je govoril zelc
ginljivo in stvartio o slogi in mo Jednote, ter se je hkrati zahva lil vsem, ki so pripomogli, da se j« banket tako častno vršil. . Nato je zapel pevski zbor pesem Le enkrat bi videl. . . Zbor je pel pod vodstvom pevovodje Mr. Jo sipa Šmalcel.	Poročevalec
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo "Stude nec pod skalo'> št. 138 JSKJ. \ Expo rtu. Pa., dn« 28. julija n i farmi pri Franku Kužniku. Zače tek ob 2. uri popoldne. Povabljen so vsi bližnji rojaki Za dobro po strefbo bo skrbel odbor.
Frank Kužnik, tajnik.
ZAHVALA.
Društvo sv. Jožefa štev. 110 JSKJ. v Morley, Colo., se zahvaljuje vsem znancem m prijateljem za obilno udeležbo na veselici dne 17. junija. V prvi vrsti se zahvaljujemo društvu sv. Jurija št. 118 v Cokedale. C<»lo., katero nas je-poseiilo pobu-številno. Kadar boste vi priredili kakšno veselico, ls>mo tudi "mi priskočili na pomoč. Tu«ki se lepo zahvaljujemo sabra-tuma M. Kalčiču Ln John Kmeu, članoma društva št. 84 JSKJ.
Anton Marinčič, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Jožefa ^t. 53 JSKJ. v Little Falls, X. V., bo imelo svojo letno veselico v soboto 28. julija. Kot večletni član in predsednik vabim vsa tukajšnja društva in posamezne rojake in far-merje iz bližnjega Fly Creeka in Hosebooina. Za poskočnice ho skrbela naša Slovenska narodna godba, za mokra grla in prigrizek pa društveni odl»or. Xa svidenje 28. julija na 36 Danube St.!
Joe Homovec.
Iz Slovenije.
Vlom v posojilnico.
Iz Maribora poročajo: Mojstrsko izvršen vlom v .Sipodnještajer-sko ljudsko posojilnico v Mariboru kaže, da pravi vlomilci še niso ikhI ključem in da so glavni voditelji zelo dobro poučeni o hišnih razmerah tam, kjer "operirajo". Ker je bila posojilnica preko obeh praznikov (Vidov dan in Petro-Pavlovo) zaprta, se ne ve natanko, kdaj se je izvršil vlom. Lahko se je to zgodilo tudi podne-vr. Storilec ni pravzaprav vlomil; rabil je le dobro ponarejene ključe in sicer je šel skozi vežo, kjer je s posebno pripravo potisnil od znotraj vtaknjene ključe do posojil niške pisarne, da so padli na tla, nakar je vrata od zunaj odprl s ponarejenim ključem. Ključe od blagajne je moral dobro poznati, zakaj tudi blagajno je od-pi 1 s svojim ključem in ga pustiL notri, najbrž ni poznal mehanizma, kako se takozvani ' 'Stečker'' vzame ven. Plen je bil manjši kakor ji* najbrže pričakoval. Samo 6000 dinarjev denarja. Zato pa se je tem bolj odiikodoval z zlatnino, deponirano v blagajni, s srebrnimi kronami (340), 50 zlatniki in 42 angleških funtov sterlingov. Operacija s ponarejenimi ključi ,se mu je dobro i/plačala.
Obsojen tat.
211etni samski delavec^ Jurij Kores v Dobovau j^ veLLk prijatelj svinjine in perutnine, kadar si jo lahko privošči brezplačno. V mesecih marcu hi aprilu je obiskal več tamošnjih posestnikov ter kradel svinjino, klobasa, 'perutnino pa tudi p<4*i!o. Kon«*no pa je bil 2asat"en nekoč, ko je ravno kuram rezal glave. Okrožno f^dišče eeljsrtO je pri razpravi zašilo na 16 mesecev poostrenega zapora.
Bitka v Razvanjih.
Iz Mariborra poročajo :	ja
naj bi bila 44treznostni dan". Popoldne je bil v mestnih gostilnah res treznofitni dan, bile so večinoma -prazne, ker je zopet vse romalo ven v vinotoče in v Raz vanje, kjer je imela požarna hramba svojo veselico. Ker so Raz van je še zelo nemško razpoložene, je prišlo do pretepa. Pri tem so bili tepeni tudi kmetski fantje, ki so mariborske Slovence smatrali za Orjunaše. Pozneje so se fantje zbrali oboroženi s ko-lmi in vilami ter napadali posamezne Slovence. Enega so nevarno poškodovanega pobili na tla.
Ponesrečen vojak v Celju.
Na železniškem mostu pod kolodvorom je stražif most neki vojak. Stal je v sredi med železniškima tiroma. V tem hipu sta vs?k od svoje strani privozila dva vlaka ter vojaka podrla na tla. Pri padcu si je razbil glavo. Spravili so ga okrvavljenega in težko poškodovanega v vojaško bolnico.
nem duhu kot sedanje. Tako glasilo bi vzdrževali z Tedno m»*s*ač-nino. Kaj pa zdaj! Ali nismo prisiljeni plačevati naročnino glasila? Sedaj plačujemo naročnino privatnemu lLstu, pri katerem nimamo nobene druge pravice, kot plačati gU?a>m tozadevne pogodbe, za kar prejemamo glasilo, v katerem dobimo poleg jednot'mih zadev nekaj tako briljantnega čti-va, da ga nikakor ne moremo nadomestiti. Izven Jednote se tika-jočega čtiva nimamo nobene pravice določati, v kakšnem duhu naj j list piše, a ker je privatna last-; nma, je vse dobro — vsaj vzeti I moramo za dobro.
Ako dobimo lastno gladilo, nimamo le pravice določati, kaj sme list priobčati na strani, ki je določena za ofieijeln.i naznanila ill poročila, temveč v splošnem, ker !hi r.aša — in taka sprememba naj bi nam bila škodljiva?
SOsestra Ermenc ima popolnoma prav, ko poživlja o«tale ztlru-ževahie od*>ornike na delo. Potrebno je, da se resneje poprime dela. ako hoče imeti kaj izvršenega do prihodnje konvencije.
Prepričan sem, da je združevalnim odltorom mogoče odpravit i zapreke v njih delu in pknti do izvedljivih zaključkov, ako se resno (•primejo dela. Ako bodo združevalni odbori izvršili svojo nalogo, bo članstvo preskrbelo ostalo.
Da združenje ne ugaja slednjemu članu, je popolnoma naravno, pa naj si bo iz kakoršnihkoJi razlogov hoče, kajti vsako še tako koristno delo ima nasprotnike. Potrebno je. da se obzorje mišljenja v tem oziru med članstvom izčlsti.
Večkratni dopisnik proti združenju sflkje posebno v glasilu z dne 21. jirmja dobro predstavil.
Ko smo bili še v stari domo-vini. siuo p°(?osto sliSali: *'Kaj nam je potreha ve"-je šole — za pastirja, hlapca ali kmeta zadostuje, da se moliti nauči."
V tej deželi pa potrebujemo le pouk od vrhovnega zdravnika. Kako čudno, da je še ta pouk po-treb«»n. ee verujemo )© v gmotno podpiranje.
Ako prav razumem 2. člen jed-notinih pravil, ima tudi naša Jed-nota namen izobraževati članstvo v smislu naprednih principov. Da <«pada le pouk o zdravljenju raznih navadnih bolezni xn kako se . obvarovati gotovih bolezni v izobraževanje v smislu naprednih principov, sem zdaj prvikrat čital. Po mojem mnenju je v tem raz-! umeti splošno izobrazbo v smislu i naprt-dnih principov. Tudi poučevanje o evolucijah je koristno in i potrebno. Evolucije so se in se bodo vršile, o čemer seznaniti se i ne Škodnje nikomur. Za naše or-> panizaeije, kjer »mo elani do ma-i lih izjean delavei, je tudi zeilo važ-- no. da se poučujemo, kako delavski položaj izboljšati, da se orne-i jijo nesreče in bolezni, katerim i smo izpostavljeni, kar je v direkt-» no korist članom in nabira potomcem. kakor tudi organizaciji » tr-
■	gov&ega stališča.*
Glasilo organizacije piše v du-
■	hu, kakoršnega mišljenja je večina članstva (ako je last organi-
zacije), ker članstvo določa pred- g pise glasila.
Kritik nehote priznava, da za-more dati gmotno pomoč v slučaju bolezni ali poškodbe vsaka organizacija, ne glede-na to, če je katoliška, socialistična, radikalna ali katerekoli stranke; v drugem stavku pa se zanima le za gmotno podporo. Ne vem, čemu potem bo-; jazen o event ucbii spremembi mišljenja pri glasilu. To pmenjaan le vsled odgovora na argument, kajti dozdaj ne vem, da bi ioneJi Slovenci podi»orno organizacijo, ki bi pripadala kakšni politični stran-ki. —
Ali zamore kdo trditi, da ugaja vsu vsebina lutšega sedanjega glasila vsem našim članom? Ali je
sploh glasilo kakšne organizacije na svetu, ako prinaša poleg direktne organizacije se tikajoče zadeve tudi drugo čtivo? Ali izhaja kater«o, ki brani mišljenje posa-' liieznih članov v vseh ozirih, ne glede na versko, politično in filo-zofično mišljenje pofiameznika?
Kritik se izraža, da je dolžnofet z<hnževalnega odbora, gledati na to, da se združimo z organizacijami, ki ne smrde (''diše" bi bilo lepše izraženo) jkj radikalizmu. Ako nride vpoštev duh radikaliz-ma pri naših organizacijah, bd se dalo o duhu, ki ga ima (oeir. kar ima) kritik v msslih, mnogo pisati. Omenim naj le to, da so radikalnejši elementi v naši dična Ju-goslov. Kat. Jednot.i največ pripomogli k temu, kar je danes — z uvedenjeni radikalnih sprememb tekoni obstanka.
Kje pa ni strankarstva? Stran-karstvo obstoji tud: med našim člankom, torej v naši organizaciji. Vse, kar brat Okoliš piše, ni nič nepristranskega, vse je v prilog gotove stranke, ki ima gotovo nekaj privržencev. Koliko, bo pokazala bodočnost.
V	večletnem delovanju v organizacijah. ki so se že združile, sem imel priliko se prepričati, da je združenje slov. podpornih organizacij koristno za članstvo v splošnem, za kar se pridružujem stranki, ki je za združenje.
Z bratom Okolišem se popolnoma strinjam v tem, da bo končno le članstvo odločevalo, o katerem tudi jaz sodim, da ni tako nezavedno, da .bi ne vedelo, kaj dela. ko pride čas od ločevanj a.
Blaž Novak, član društva št. 104 JSKJ-
Naznanila.
POPRAVEK.
V	slavnostni številki se je v poročilo društva sv. Janeza Krsrtni-ka št. 37 JSKJ. vrinila po krivdi stavca neljuba pomota. Odstavek v drugi koloni zgoraj, ki se začne z bes<»do "potrebno" ter se kon-ča z besedami "kmaio se je'*, spada za štirinajsto vrsto v začetku poročila. Pisec Frank Kačar, ki je izbomo sestavil zgodovino svojega društva, naj nam
blagohotno oprosti to neljubo tehnično po^resko.
POZOR, KKAJKVNI TAJNIKI!
Zastran boljše kontrole pošiljajte vse izjpretnembe pri članstvu naravnost glavnemu tajniku, n« pa upravni&tvu Glasila. Glavni tajnik bo vsako izpremembo sporočil upravni št vu, ki bo uredilo vse potrebno.
Večina tajnikov .se že tega drži, kljub temu jih je pa še vodno nekaj, ki sporočajo izpremembe u-pravi namesto glavnemu tajniku.
Prepričani smo, da bo v bodoče vsak krajevni tajnik to upošteval.
Upravništvo Glasilo.
VABILO.
Društvo sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Little Falls, N. Y.. priredi plašno veselico v soboto S3, julija, na . katero vljudno vabimo člane iu članice tukajšnjih slovenskih društev, kakor tudi vse posajnozne , Slo vem c e in Slovenke, da nas iz-volite pose tit i pri tej prireditvi
•	Začetek vesrfice ob 7. uri zvečer.
•	Za obilno udeležbo _ se. pnpovoči
(2x 19&26—.7)	Odbor.
_«
GTjAS ■ NARODA. 96. JUT- 1923.
Izkoriščevanje priseljencev.
Knjigarna "Glas Naroda
Molitveniki:
Duša popotna......................1.— j
Marija Varhinja:
v platno vezano ..........-70
v usnje vezano ........................1-50
Kaj ski glasovi:
v platno vezano ............
v usnje vezano	. • •	1-30
v fino usnje vezano .............1.60
v usnje vezano ..........................1.3® I
Skrbi za dušo:
v platno vezano ..............80
v.usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ........	1.80
Poučne knjige: _
5 ngi-ešk o-slovenski slovar
(Dr. Kern) .............. Ui i
\ngeljska sinite ali nauk Itak«
naj se k sv. maši streže .... JO
Vomaii živlnozdravnifc .......... 1.25
Dva sestavljena plesa: Cetvorka in
beseda spisano in narisano.......35 ^
■ovedoreja .................... .'5
Hitri raiunar ................ .60
'iigoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 !
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezano .............. 1-00 •
Knjiga o dostojnem vedenju .. J0 , Mlekarstvo s Črticami sa Hvi-
norejo ............................M <
Nemško angleški tolmač .........60 ;
Največji spisovnik ljubavnih pica JO 1
Nnoifint brez nfitdji
1.	dol ...4«........„....«. JO
2,	del ........».....*...•• JO j
*ravila sa oliko......................M
Perotninar
1.	letnik	....................................JO ]
2.	letnik	..........................J® J
3.	letni!	...............................>30 ]
~*raktični račnnar ............. 1
Slovensko-angleška slovnica,
s slovarjem, tsdo vezana ...... 1.50
Sveto pismo stare in nove zaveze,
vsebuje 3040 strani............3.00
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 Slovensko-italjanski in ItalJ.-slov.
slovar ........................ 1J0 .
'lovensko-nemški in nemško-cloven-
ski slovar................... -5®
Slovenska Narodna mladina .... 1.—
Spretna kuharica ................1.25 <
Spretna kuharica, trdo vezano 1.50
1'mni čebelar .................. I-50
o? lina knjižica .............. J* ,
Veliki slovenski spisovnik raznih
raznih pisepi. trdo vezano 1.50
Zgodbe sv. pisma ...............30
Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slo-lenfCT
1.	zvezek ...................
2.	* zvezek ................ -M
Razne povesti in romani:
Amerika in Amerikanei, trd. vez. 4.00
Andrej Hofer ................ J®
Beneška vedežeValka ..........
Ddgrajski Biser ............ ^
Curke in porednosti .......... 40
Bdi rojaki, trdo vezano................LOO
Boj", roman, trdo vezano ......	.95
Božja pot na Bleda........................-25
Božja pot na Šmarno Gora .....	.25
Balkanska Turška vojaka............JO
Čarovnica starega grada........ J»
Cvetke ............................................JJ
Tiganova ©sveta ................J®
Čas je zlato ..................	J®
Vetina Borograjska ....................Jf
Doli z orožjem .........................J®
Dre sliki — Njiva, Starka —
<Me>ko) ..........••••....	JO
i Dolga roka ..............................Ji
Devica Orleanska.............. J®
Mm in svet Letnik 1906 .... rJO
iDohovni Boj ................ J®
Elizabeta ....................
Fran Baron Trenk ............ J5
Fra Diavolo .................. JO
Gezdevnk (2 zvezka) ..........
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .15
Gočevski kateldzeas .......... »
Grada umira .................. JO
lledvika ...................... J5
Humoreske. Groteske in Satire ' JO
] 7 dobe punta in bojev ........ JO
j z1 zapeške globeli .............. Ut
i craiee .........................U0
I los. Jurčič spisi:
zv. Cvet in sad. HH titMp
sodnika. BroSirano ........
Trdo vezano .............. U0
. zv. Sosedov sin. Sin Ififlim
cesarja itd. Broširano ...... .75
Trdo vezano .............. Ut
. zv. Dr. Zeber, roman. Tngom* . .er. tragedija v 5. dejanjih.
Trdo vezano .............. 1 JO
Kraljevič in berai............ JS
\raljica Mučeni ca, trdo vezano JO
Sleparije, izvršene na račun priseljencev, »o v zadnjem času po-vz^udile zanimanje poklicanih faktorjev za bol ješ*- zakone v varstvo noTodoSeeer. A ko naj se vede uspela TiKurba jnoti izkoriščanju priseljencev, je prtxl vsem važno, da se ta borim vodi v glavnem pristanišču prihoda, t. j. v New Yorku, kjer se izkrcava velika večina }>risel.jeneev in kjer mnogo izrivti njih »»stane za stalno.
V svojem zadnjem zasedanju je leg i sl at ura države New York naložila »kupnemu nd^ru obeh zakonodajnih zbornic (Joint legislative Committee), naj preiskuje »korisčevanje novodošlih priseljencev potom goljufivega: prodajanja voznih listkov (Sifkart), denarnih nakaznic (money orders), zemljišč freal estat«) in druge vrste zvijač in prevar. Predsednik t»*ga odbora je državni senator S. A. Cotillo, ki je sam preseljene« in poznavalec razrarr, ki jih odbor mora preiskovati.
Preiskovalni odbor poziva na sodelovanja vse činiteJje, ki se zanimajo za holj«e varstvo priseljencev pred raznimi pijavkami. Na nekem shodu, katerega so se udeležili zastopniki raznih dru-«tev za varstvo prišeljeiu-ev in narodnostnih organizacij, uredniki tu je jezičnih časopisov in konzuli inozemskih držav, je senator Cotillo povedal o nekaterih izikuš-njah, ki jih je sam imel glede izkoriščanja priseljencev.	dan poprej mu je neki it.aJjan.sJci priseljenec povedal, da so mu zaračunali $10 za prenočevanje v ne-j keni prenočišču na Ea.st Side, kjer je moral spati s štirimi di igvmi v isti- sob'. r>runi priseljenec je stavil svoj piidpis pod izjavo, s katero se je odpovedal lastnini v vrednosti $1000, meneč, da se zahteva njegov podpis za nakup »ifkarte. Govornik je rekel, da prt-zna nmogo ljudi, ki so vhr/iili «»voj j denar pri kakem dozdevnem bankirju in kasneje našli, da jo je *"bankit" kam popih nil. Poveda je tudi o zemljiških agentih, ki so j>rodali priseljencem močvirja v Floridi, in '» javnih notarjih, ki izkorišča jo novodoele priseljence svoje lastne na.rodnosti z ogromno pretiranimi pristojbinami. Mnogo izmed teh žrtev p itane ogorčenih proti tej zemlji, ker j«* kaka pijavka izkoristila njihovo neznanje j.-zika Ln navad.
Drujri govorniki sn omenili izkoriščanje s strani hotelskih pri-»ranjačev (runnera) in voznikov taksijev; tile dostikrat prežijo na novodošhi-e, ko se izkrcajo iz KUN Majidu, in jih peljejo dolgo
okoli, dostikrat veC-krat okolo istt-jra *"l>l«r!ia'\ v kraj, ki je m<»rda le pur korakov dale"-. Zastopnik n«ke delavske organizacije je pt*ročal o brezsrčnem izkoriščanju s strani agentov neke posredovalnice za delo, ki so pošiljali naj-t»* iieiavce v neko restavracijo in j-j delili dobiček z gostilničar jem. 1'rednik nekega tnjejezičnega časopis je poudarjal potrebo lndjšega zakonitega nadzorovanja ekspresnih kompa-nij in njihovih agentov.
Gdlx>r bo zacei z javnimi zasli-nanji v jewimi. Medtem je smator Cotillo imenoval ponve taval n i svet (advisory council), ki naj pomaga v tej preiskavi.
V zadnji seji je izvršilni odbor tega posvetovalnega sveta sklenil ustanovitev pododborov za preiskovanje nekih posebnih vrst izkoriščanja. IT stan ovij eni bodo pododbori, ki naj se b a vi jo vsak posebej z vprašanjem pošiljanja denarja, šifkartašnie, javnih notarjev, prodajanja zemljišč, sodnih tolmačev, profesijooaleev, naturalizacije, poftredQvabiic za delo, posojilnih oderuhov, ug?aao\ in patentnih lokov.
Tekom prihodnjih treh mescem se bo odbor prizadeval dobivati čim več mogoče podatkov o iz vestnih slučajih izkoriščanja. Po edini podt*dbori bodo pretresoval podatke, spadajoče v niiltov delo krog.
Društva ali posamezniki, k imajo podatke v tem pogledu, sto rt jo le dobro ddu, arko oi>ve*staj< Cotmcil of Immigrant Education 244 Madison Avenue. New Yori City, kjer ima ta pre-tskovalni od bor svoj sedež. Vsakdo, ki imj kaj opraviti s priseljenci, zna zj slučaje »koriecanja, ali, ako nkw ti slučaji ZabcJažemj črno na be
lew, nič koristnega ne more i
..... k. ■
njih priti za preprečitev na^alj-nega izkoriščevanja.
Priporoča se, da se navedejo nekateri podatki glede osebe, ki je b;hi žrtev izkoriščanja, kot na-primer rojstni kraj, narodnost, j veia, koliko č-asa je v tej deželi, da-li zna govoriti, čitati in i>isati angleški, starost, spol, poklic, kakor tudi podatki« glede prevare,; kot na primer kako je žrtev prišla v dotiko z izkoriščevateljem. i popis transakcije, za koliko je bil dotienik oškodovan, njegov trud za o d,š k od bo itd.
Najboljše je, da IkkU vsak slu-' čaj naveden v posebni poli in dat se pošljejo tri strojepisne kopije.! _ti—
lj> • .	I
Podzemeljska palača na Dunaju. • \
Dunaj, Avstrija, 24. j lilija. — Komaj kak inozemec in le par A v-j vtrijcev je vedelo, da s? nahajajo! pod cesarsko palačo velike podze-j meljske galerije, ki vodijo prav do |Klosterneuburga, znanega mesta j izven Dunaja. Te galerije so bile zgrajene v srednjem veku ter yv'i-bežališče za djror v času nevarnosti. Večina teh galerij je sedaj j zaprta, a del teh galerij, ki je še j vedno dostopen, je dosti zanimiv,| da opravičuje obisk pod vodstvom I enega starih uslužbencev prejšnjega cesarskega dvora.
Ako gre človek v k; katakombe, z Josephsplatza, v bliživ.i prejšnje Dvorne knjižnice, pride najprvoj v veliko duplino z dolgimi stran-j skimi galerijami. To je skladišče! knjižnice, ki vsebuje 3,500.000; zvezkov, kojili številni so vezani v dragocene platnice iz svinjske j kože. Vsi klasični in moderni jeziki so zastopani, in dva predala vsebujeta dragoceno zbirko starih kitajskih in japonskih knjig. Ni-j so le polni vsi predali, temveč leže i knjige tudi kar v kupih na tleh. i lz prve kleti pride človek v drugo, ležečo pod prvo, in od tam v tretjo, ki je pod drugo. V tej naj-i nižji galeriji je zrak zadohel in. i vlažen in knjige so pokrite s ple-snobo, ki jih bo sploh uničila, če >e jih ne bo preneslo na kak zra--,čen in suh prostor. Komaj je mo-jgt>če dobiti natančno oceno zakladov, ki bodo tukaj brez upanja-j razpadli, če se jih pravočasno ne r«ši. Pomanjkanje denarja za po-: kritje stroškov odstranjenja je baje odgovorno za to. I Neka stranska galerija iz kleti: iza knjige vodi v cesarske vinske| kli-ri. ki so pa boljše ohranjene.! I)a*i se ni stare zalopre že dolgo j obnovilo, je v kleteli še vedno t i-i soč hektolitrov dragocenih starih: vin, večinoma v steklenicah. — Stari kletar, ki načeluje tej sek-leiji, ni posebno dobre volje. Prepričan je, da bo njegova zMoga razprodana v približno dveh letih |negletje na visoke cene v avstrijskih kronah, ki pa se krčijo, izpre-1 men jene v dolarje, v približno — l$2.20 za steklenico najboljše vrste j vina.
; Teh delov podzemeljskega Dunaja nikdar ne obiskujejo inozemski turisti, a tembolj znana je pa j grobnica cesarske družine v Kapucinski cerkvi, katero Amerikanei kaj radi obiskujejo ter nikdar ne« zamude obiska, kadar še mu-de na Dunaju.
Neka mlada Amerikanka je ime-ia skrajno neprijeten položaj v J tej grobnici. Ko je hotela zapustili klet, je našla, da so vrata zaklenjena in šele po trkanju, ki je ti-ajalo pol ure, so jo slišali ter o-' prost ili.
L
----- \
%
. Smrt znanega nasilneža*.
Pod lem naslovom srno že svoj čas poročali, da je ustrelil tekom i priipira posestnik Franc Novak v . (jrorjanah v kozjanskem okraju » znanega nasilneža Maksa Kelhar-, ja, ki je bil radi telesne poškodbe l in sličmih deliktov že opetovanc -'kaznovan ter se ga je bala cela i okolica. Ker pa je Novadc s svo-i jim činom prekoračil sHobran f i tem. da je streljal še za bežeč in - Kelharjem, ga je okrožno ,sodišč< e obsodilo na 14 dni zapora.
tannen, trdo vezano.............40
ljudske povesti, — Od hiSe do hi-Se, — Sin .................. JO
Ljudska knjižnica:
1.	zv. /nameniš itirib ...... JO
2.	sv. Darovana. Zgodovinska povest ...................... ..JO
3.	zv. Jenurf Zmagovat. — Med Plazovi .................... -50
4.	zv. Malo življenje ........ .r»5
5.	zv. Zadnja kmečka vojska .79 6 zv, Gozdarjev, sin ........ JO
7.	sv. Prihajat ...............60
8.	z/v. Pasjeglavfi .............75
9.	xv. Kako sem se jaz likal,
< Brencel j > *....................60
19. zv. Kako sem se jaz lika*,
(Brencel j) ....................60
IL sv. Kak« sem se jas likal,
(Brencel j) ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega po-
redneža. trdo vezano ............60
14. zv. Ljubljanske st&e. —
• Brencel j) ....................60
5.	zv. J.:an Miserla. Povest ls španskega življenja ...........60
6.	zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dosodtyh ................ .60
Mali ljudje. Vsebuje 0 povesti.
BroSirano .................. M
Trdo vezano ................ 1JU
Mimo življenja, ti van Cankar) ^0
Mrtvi Gost si ................. 55
Materina irter ................ ^0
lusoftno ...................... .40
Malt Klatel ...................70
seeeeeeeeeeeeeeeeeeeee «30
>Iiriw Poštenjakov!«...........30
Mitva srca. Povesti. (I. Tavčar) L50 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-rovestt (No v« fan) —
Vezano ...................... 1.S0
BroSirano .................... 1.00
NaSa Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... lit
BroSirano .................... 1.00
Na Indijskih otokih .......... .50
Naseljenci .................... i0
Na Preriji .................. jo
Nihilist ...................... .49
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih i>ohodov bivšega slovenskea polka .......... UO
('aiodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, domr
najboljše ..................... .40
Bera« ........................ .40
Boj s pri rod o ................ .40
Božja kazen...................40
Babica..........................1.20
Beat in dnevnik................70
Črtica iz življenja na kmetih -40 Grška Mytoloffija, 2 knjigi .. 1.80
General Laudan .................70
Kranjska čebelica. Poezije ... .40 Nekaj iz ruske zgodovine .... .40
Napoleon prvi .............. 1.00
Nesre&iica ......................70
Rimska Mytologija ...........70
Spisje. Vsebuje 11 povesti.....40
Svitoslav ......................40
Spisi *mlrejikovega Jožeta, —
PojK>tnl listi, nočni prehod itd .40
V Gorskem zakotjn .......... .40
Za kruhom....................40
Zaroka ob pol nofi.............40
Z ognjem in metem.......... &-50
tlost in vesHje................100
Narodna knjižnica:
1S| lll6 •••soeoosessooeeeeeaen
Bele noCl, — mali junak	M
Izbrani spisi Valentin Vodnika -38 Lahihja pri kraljici cosji noiid .60
Malenkosti .................. M
Mojo življenje. (Ivan Cankar) .40 Paberki in Boža ........... JO
Obiski. (Cankar)	1.30
»biski. (Cankar) Trdo vezano .. 1^0
Ob 50 letnici Dr. Jmieza E. Kreka	25 'ovestice, Haaindranatta Tabors,
Vsebuje 5 povesti ........	.40
Tetelinov Janez, (AleSovec) —■
Trdo vezano ..................75
BroSirano ....................................JO
Pariški zlatar .....................................35
Pasti in zanke, kriminalni roman	.40
Posljedni Mehikanec .......... JO
"ovestl Makslma Ctorkega .... .75 rod svobodnim aolneem, 2 knjigi 2-50
Pravljice H. Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstva v
pouk in zabavo ............. .35
Požigalee ...................... .25
Prapretanove povesti ........... .2(
Prapre^aoove zgodbe............ .20
Predržani Prešern in drugi svetniki v gramofonu ............ .25
Patrta, povesti lz Irske junafike
dobe	.30
Podobe Iz misijonskih dežel .... js0
Peter Zgaga .................. ^0
Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. U»0 Ptice selivke. (Rabindranatb Ta gore )
— 1.00
Razkrinkani HabsburiEanL i== Moja
preteklost .................. JO
tevolueija na Potrugalskem..... JO
Rinaldo Rinaldmi ............ JS0
Slovanska kfljiinlft. Zbrani ept-spisi, vsebuje 10 povesti .... Jt
Slovenski šaljive« .............. JO
Salomonovi rudniki .............L50
SuneSkl invalid................ ^0
Skozi filme Indijo .............. JO
gpake, satire In humsfe*s .... JO
Sanjska knjiga .............. JO
Saajrica knjiga, vetta .........1.00
Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00
* e o o e o o ago • e • o e e m • • e m m a	JM
Sv. Genovefa ......... ......... 40
Sosedov sin, (Jurfii) .......... .30
Stezodedee .«................... ^0
Igre:
belina Solz. 3 enodejanke: D?a
svetova, dedi^ina. trpini .... U0 taevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih JO iaudramns. Komedija v 4 dejanjih ........................ JU
Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ £0
Revizor; Komedija v 5 deJai 1lh 1.00 Ton&ove sanje na Miklavžev veter. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. .60
<birka ljubkih Iger.
. snopič. Kmet Herod, VedežeValka. Župan, Sardamsld, Jeaa
nad petelinom In kes ........ JO
. snopič. Mlin pod zeasljo, Sv. Neža, Sanje ................ JO
. in 8. snopič. Sinove maščevanja, -Za Irtovi&e, OWfinsk tepček, Dve materi, Neža z Bleda, Najdena Ml .................. ju
. snopič. Na Betlebemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašiea kave ____ JO
1.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev. Preperljiva soseda JO \
2.	snopi«. Izgubljen sin, V ježi,
* pasttriel ln kralji, Ljudmila, _ I
PianSarica .................. M
3.	snopič. Vestaika, Smrt 'Mariji Pevice, Marijin otrok ...... Jf 1
4.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO
5.	snopič. Turki pred Dunajem, 1 Fabjola in Neža ........ ' .8» ,
7.	snopič. Dlmež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen 3 stan je zaničevan.............g*
8.	ln 19. snopič. Pijavka, Skriven < zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška	< Blejke .................M '
0 snopič. Sv. Jnst; Ljnbezen Ma-rijlnega otroka .............. jm
Pesmi in poezije:
Godee; poleg narodnih pravijie • Vrbskem jezeru. (A. Funtek)
Trdo vezano...................
Moje obzorje. Eng. G angel. Poezije :
Trdo vezano ................ 1JW ,
balade in romance. (A. ASkerc)
Trdo vezano ................ 1.25
BroSirsno ..................... j
Pesmi. (Simon Jenko) .........45
Pesmi Ivan Zormana. K 1 Originalne slovenske pesmi in pre- J vodi znanih slovenskih pesmi v angleSčinl........................................I
*oezlje. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano .................. j.oo
'Ilolica. Pesmi za mladost.....00 J
lovenska Narodna lirika. Poezije fete ugank. (Oton Supančlč). — '
Poezije ..................................jre
..... 1
Pesmi z notami: 5
Ameriška, slovenska lira — Kon- ' certeie pesmi za moške in mešane zbore......................... ]
Gorski odmeri. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero 1 spevov. 1. zvezek ................
2. zvezek ......................45 !
Narodne vojaške. (FerJanCič) .... .20
Narodne pesmi (MarcJt) ....... JO '
Naši himnir Lepa naša domovina: i
Bože pravde. (Marolt).........Ig 1
Narodne pesmi Žirovnik
......................... JiO
2 «v..........................20
3• zv............................
Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt .................20
Pomladanski odmevi. Pesmi ea so-ran, alt ln bas
1. zvezek ........................
S- zvezek .... .................45
Planlnke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor in bas:
zvezek ..................... .40
zvezek..................... .40
Vojaške narodne pesmL (Kosi).?] JO Orlovske himne. (Vodopivee) ... U0 Lira, srednoSolska pesmarica;
1- zvezek .................... L2®
S. zvezek.................... U0
Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slavnostl — ......
(13 moSanlh ln 3 moški zbori) 1.10 Notne pesmL (Adamič)	1J5
Kupleti. (Gram) —
1.	Kranjske Sege in navade .... J5
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ J5
3.	NezadovolJneS; To zares nžit-kaml . ....................... J5
Slovenski akordL (Adamič)
Zbirke 22 meisnih in moških zborov :
1.	zvezek ,.......*...•........ »75
2.	zvezek ................... .75
MeSanl in moški zbori. (Aljai)
1 zvezek: Domovini; Nevesti: NO 1 zveni ml; Naia zve«3a; Ujetega
i ptiča tožba; So«. ............ «40
1 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; i Ne tožim; Oj planine; OJ s Bogom ti planinski svet; Solakodomski ) mladini; Na bregu............ -4i
Naročilom J« prfloiltt dfltf, bsdisi v gotovini, Momj Order tU poitno nank* 1 ali 2 ctntti Čo pofljcrU gote^ Tino, ttkoBHC&tfto yAnaow
"GLAS NARODA
(Slovenlc Publishing Company)
S3 Cortlandt Ste9 New York
99
Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika.
Knjiga pošiljamo pofteino prosto.
isto Šesto, povest ta Abrucev Jt '
»veta not .................... JS -
fetri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Papirja ......................
Slovenski pisatelji:
-. sv. Joe. Jurtii zbrani spM.
Vsebuje 7 povesti .......... Ut
zv. Dr. Ivau Tavčar zbrani spisi. Cvetje / jeseni. Tisoika kronika 2.00 Sptimanove pripovedke:
1.	zv. >iaron, krčanski deček iz Libanona .................. J5
2.	Marijina otroka, povest iz .... kavkaškik gora ............ J5
4. zv* Praski judek .............23
8. zv. Tri Indijauske povesti ......30
fi. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ JU
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, povest i................v..... Jt
12.	zv. Korejska brata. T'rtiea iz mlsjonov v Koreji ............JO
13.	s.*. Boj in zmaga, povest	30
14.	zv. Prisega Hurotiskega gin- i \arja. Povest is r^odovine kanadske .................... 29
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljsba pojest ...................... JB
16.	zv. Hat okopi. Povest...... JO
iT. zv. Prvič med Indijanci ali
voinja v Nikaraguo ........ JO
sv. Preganjanje Indijskih mis-
Jonarjcr .................... JI
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO raljivi Slovenec .............. JO
vitanje. roman, trdo vezano .... 1.00
trdo vezano .................. .55
Turki pred Dunajem.............60
Trenutki oddiha .............. .40
Umor v Sarajevu ............... .10
iftijeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J5
Vera. roman .......:........... .35
Trdo vezano.................. .55
Veliki vsevedei..................1.00
Vrtnar. Rablmlrunat Tagore, trdo
veiano ...............1.........60
Z a dni dnevi nesrečnega kralja .00
Zaklad na kozjem ectrovn ____ JO
Zadna pravda ................ JO
Zmaj lz Bosne..................1.00
Zltarjevo Zlato .................zl.20
Ženini naše koprnele.............35
Zmote in konec gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih p*v*stl:
1.	7.v. Vojnomir ali poganstvo .. .35
2.	zv. Hudo brezdno.............35
3.	zv. Vesele povesti. .......... .35
4.	7.v. Povesti in slike...........35
zr. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ JS
Z.ihavna knjižnica:
22 zv. Pe?an In Lambergar.......75
23. zv. Črna snjrt.................75
4 zv. Zločinci* .................75
'*<. zv. Mož z razrezano dnšo .... 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
fob sa mladi zob, pesmice .... JO Dedek Je pravil, pravljice .... .40 Mladim srčen	J&
Narodne pripovedke, 8. zvezek.. .40 Jarodne pripovedke, 4. svesek.. JO 'ravljice ln pripovedko n mladine:
1« ZTCZ^k eoeeoeeeoooeeoeooee	«50
2. zvezek .....................
Slavček, zbirka eolSkih pesmi J5
vončekL Zbirka pesmi sa mladino:
trdo vocano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ..................................JO
2: zv., trdo vezano. Pripovedki, in pesmi ...................... JtŠ
3.	zv., trdo vezano. Vsebnje 12 povesti ...................... JO
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-
••o«**aoooooooooooosoo
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
VWtl oo»ooooooooooeeooeoooe	JM
Jmefnttke knjige a slikami; Mlada greda; pravljica s slikami Jt Pepelka; pravljica s slikami L00 Bdeča kapica; pravljica s slika-
bli oe«oooeeoooooeoeeeeeoeea
SneguljČiea; pravljica ■ slikami L00 Trnoljčit«, pravljica s slfksuil 1.00
"njige sa ■likanjet Mladi dfloff ................ .TI
BUke lz pravljic ............ .75
njige sa slikanje ioplsnlc popolna z barvami in arvedilea: Mladi umetnft .............. Ut
Ot 1 silil vrtee L20 Za kratek taa. Ut Zaklad za «Mm ............ Ut
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat........ JS
Yerike. BazlWne, ducat .. JS Velikonočne, fcdtfn In nsulslnf
ducat •ooeeeeoeoooooeoeeeeen	JK
Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.4t Posamezne po ......JS
Naroda noia, ducat....................JO
posamezne po ••■....•.•••	.05
Planinski pozdravi, ducat.............40
posamezne pe ............	.05
Panesamo mesta New Xatfc ....	JS
Prerokevalne karte	Ut
3. zvezek/ Psalm 118; TI veselo Poj ; Na dan ; Divna noč....... JO
4 zvezek: Ujetega ptiCka tolba; Zaldpi duša; Dneva nam pripelji iar; Pri pogrebu...............40
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar: z vencem t»m
ovenčam slavo ; Triglav........ JO
0. zvezek: Opomin k vesel j n; Sva-ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............40
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: TI osrečiti jo hotl (močan zb.) ; Ti osrečit i jo hot! (no* Ski zb.) ; Prijatelj ln senca (mofikl zb.) ; Prijatelj in senca (meSaa zb. k ; Stoj, solnčice stoj ; Kmet skl M3i ..........................40
9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan : Večerni zvon ; Zdrav Ice I.; Zdralvce II.; Oče večal; Tone Solnce...............10
Cerkvene pesmi:
Domači glasL Cerkvene pesmi za
mešani zbor.................. Ut
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkrenega leta. — (Foersfcer) .................. JM
12 Tantum Ergo. (Foerster) .... .tO
12 Tantum Ergo. (Premeri) .....SO
Missa ln Honorem Caeciliae —
{Foerster* .................. Jt
MaŠne pesmi za mešan zbor. —*
(Sattner) .................. JO
Slovenska sv. ma&a, za meSan zbor
s spremljavo orgel, (Laharnar) Jt
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambn-
raikl zbor ln petje. (Bajik) .. Ut Bom šel na planince. Podpnri
slov. nar. pesmL (Bajuk) ____1.00
Na korenskem Je fletne. (BaJuk) L00
Note za citre:
Saratan, Ruska pesem .......... Js
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .7s
Note za klavir:
Ljnbavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ jO
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) -IS
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) M Posdrav z Bleda. Koračnica, m
<Jaki) .................... .00
Toidrav iz Dolenjske. Koračnica.
<J*w> .....;................. Ji
Pripoz nanje. Polka mazurka. — -	.................... JO
Primorski edmevL Fantazija, t-i
'Breznik) .................. jp
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ................ JS
Srfno veselje. Polka ............ Jt
Zmlraj zvesta. Polka .......... M
Potovanje po kranjskem — Podpnri
narodnih pesmi. (Jaki) ...... Ut
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi za klavir In gosli ..s... 2.00 Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .................... j§
Orel. Koračnica (Jaki) ..................JS
Vojaški valček. ..................................JO
Vojaška koračnica..............................Jt
Peš. Koračnica. (Jaki) .................JO
Zdrav in veseL Koračnica. (Jaki)	JO
Vitez Herz. Koračnica. (Jaki) ..	Jt
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	JO
MabeL Intermezzo. (Aletter) ....	JO
Dijaške. Iatermeezo. (Aletter) ...	JO
Harfa. Valček. (JakSlČ) ..................JO
Aditha. Intermezzo. (Aletter) ...	JO
Za naše male. (Schlla) ..................JO
Danes nam gre dobro. Koračnica.
(Jaki) ..............................................Jt
Buri pridejo. Koračnica. (Skorpin)	Jt
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki....................JO
Združenih držav, srednji................Jt
Združenih držav. Hali ................Ji
Slovenija •••.*.■■...•*•••■•••	Jt
Nova Evrepa .....'......................Jt
Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansaw, Kentucky hi
Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing- -ton, Wyoming, — vsaki po .... J5
jemljevftdt? 1 Illinois, Pennsylvania, Ml an lies ta, Michigan, CTiscoosin. West
Virginia, Ohio, New York —
vsaki po.......................40
1 Vetfta stenska mapa Kviupi .. 2.00
Sevčroi j iUf J>ild v z d r / u, j o
W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, iOvVA
GLAS NARODA, 26. JUH 1923
Zagonetno, toda resnično.
VAZNAIOLO.
Naš stari zastopnik JANKO PUBŠKO. ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Ro-| jakom ga toplo priporočamo.
Uprava Glasa Naroda, i
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Zmedeni bogatim.
Harmonike
Ako 2*l!t« I moti res dobro In trpeino slovensko, nemško ali kromatično harmoniko. cbrnite se na znano tvrdko za pojasnilo ali p» pridite osebno.
LUBASOVE
Harmonike vseh vrst imam tudi v ra-logi in sem sedaj edini zastopnik teh Piflite po cenik.
Se vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
6621 St. Clair Avenue Cleveland, O.
DR. LORENZ
642 Pena Ave., PITTSBURGH, PA. H^F
■OINI ILOVRNIK« eovouzčl ZDRAVNIK ifSCI JALIST - aoiKIM BOLEZNI. Meja atreka Jo idravljonje akutnih In kron »nI h beMntl. Jas Jl Mm to xdravim nad S3 tot ter imam skuinje v vssh boleanlh^-^T In ker tnim slovansko, »ato vaa morns popolnoma razumeti In eranaV vain bo!«*an, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi IS lot earn pridobil poeebnc akuinjp pri ozdravljenju moških boleč«. Zato se mamto
popolnoma zaneetl na mena, moja ekrb pa Ja, da vaa oooaincma -----
vim. Ne odlaiajto, ampak pridite CUnpreje,	popotnem« enare
»dravlm zastrupljam kri, maiuije In ll.« po telesu, boieanl v Brln. la. padanja las. bolečina v kosteh, stare ran«; oslabelost, živčne in bo lean I v mehu. juledfeah, tstrah, želodcu t rmonlco r«vmatlz«m. katar; z isto tile« naduha Itd Uradna ura: V ponedeljek: arodo ta petek od t. dopoldas do S. popoldxal v torek. Cstrtok ln eobota od S. dopoldne to i. aveCar: v aedalla* la praanixni od li. dopoldne «s I. popoiftaa.
Letošnji novomašniki v Gorici.
Letos sta bila v goiiškem semenišču posvečena v masni'ka samo dva Slovenca: Franc Hrovat iz Loga-4Je«soče in Viktor KossPod-melea. Ostali štirje novomasšnaki so Furlani.
POOBLASTILO
je važen dokument. ker ž njim delegirate svoje pravice ua drugo osebo. Priporočljivo je. da ste v tem oziru zelo previdni in da poverite to delo edinole izkušenemu notarju.
Za pooblastila, kakor tudi kupne pogodbe, pobotnice. < kvi-tunirei, zadolžnice. ol>veznice, testamente in 1'ROSx.IK ZA DOBAVO SVOJCEV. IZ STAREC A KRAJA se obrnite zaupno na
ANTON ZBAŠNIK,
javni, notar.
Room 206 Bakewell Bid*.,	PITTSBURGH, PA.
(Nasproti sodnije)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Titžnim srcem naznanjam, * da mi je dne 13. julija t. I. moja nepozabna soproga KATIE JEGLICH, roj. Prosen iz Na.kla pi i Kranju po kratki Ln mučni bolezni na operaciji v dobi 35 let preminula. Drago pokojui-eo sli,o položili k večnemu poč it -ku ua nemški mirodvor sv. Jožefa; pokopana je bila po katoliškem obredu dne li. julija.
Tem potom se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem za podarjene vence in : mnogoštevilno spremstvo pokoj -nice pri poslednjem potovanju. Osobito pa izrekam iskreno zahvalo ženskemu društvu »t. S128 Royal Xe:.irbbt>i-s of America, ki je opremilo pokojnino (hI hiše zaloti 18:17 Orchard St. do mrzlega jrrcba.
[Vkojnira zapušča tukaj žalu-• »jin^a. dva otroka v staliti 10 iti 7 let, enega brata in .-•-:tr<v v .starem kraju pa enega brata in -dve sestri. •
Bodi ji lahka ameriška grada!
Žalujoči ostali: Kart Jeglich, soprog.
Karl in Sylvia, otroka. Frank Prosen, brat.
Angela omož. Lepusu, sestra.
Chicago, 111., 20. julija 1923.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite aaj-boljia prenočišča in boste najbolj postreženi
Ciste sobe s eno ali dvema posteljima. Prostor sa 260 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, ©3 Greenwich St, New York
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni,
* 1 — —	-------------3 — -.,,-, _
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo . resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.M
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	,	.60
Ne v Ameriko.. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	,65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.46
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, -	.55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu mana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	,60
Jemač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki jonaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	.76
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CorUandt St, New York
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Ponesrečen carinik.
Iz Mairil)ora poročajo: Carinika Ferda Zobovnika so prepeljali v tukajšnjo bolnico, ker si je v službi zlomil kosti okoii vratu.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tndi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer ▼ teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v E ur op o ali iz Europe i	v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 CwflHtt St., j Ni« Ywk, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
i Noben predmet, zvezan s pe«tro-lejsko industrijo, ni tako zanimiv kot je učinek, katerega je napravilo nenadno bogastvo na dosedaj revne prebivalce. Ena teh povedi se tiče zelo ubogega far-merja ter njegove žene.
Dvaj*«*t let >ta se trapila ter borila proti sufci, različnim žuželkam in drugim ne pri likam, dokler ni koneT-no umrlo upanje v njih srcih. Nato pa so razkrili, petrolej. Mala, izrabljena farma se Jej nahajala sredi obširnega petrolej-J »kega pcJja in kmalu je velikanski curek bruhal na dan neskonč-na bogastva.
Več nadaljnih vrelcev so kopali. Od vseli teh operacij je dobival farmer eno osmino proizvedenega petroleja.
Prišel je dan. ko j* dobil farmer svoj prvi ček od družbe. Svo-ta je znašala več kot $100,000 in vsa znamenja si kazala, da bodo v boaocih mesecih dohodki še večji. S tem čekom v žepu je šel stari farmer k svoji ženi. Prišel je največji trenutek.
—	Marv, — ji je rekel, — sedaj imava ves denar kar ga potrebujeva na svetu. Jaz vem dobro, kaj hočem, a za tebe bi rad nekaj posebno finega. Pomisli, kaj bi imela najrajše.
—	John, — mu je odvrnila, — ali imaš res dosti deu rja? Ali misliš, da bova lahko kupila no\ ročaj za sekiro?
Človeška narava je precej ista. v petrolejskih poljih ali v mestu in nenadna bogastva spravijo človeka le v zadrego, neglede na prostor. Ubogi famierji Trxasa te:
Iržav jugozapada, ki so i le radi poljedelstva do i razkritja petroleja, so J [Ji prav kot otroci, č-e l>i I oče raztegniti Miklavža I >čen čas.
kupila ročaj za swkiro J >e nov pivi g ali traktor, 1 da ne moreta delati na *r preprečuje proizvaja->leja vsa poljedelska de- j tega sta imela'naenkrat j a. za kar tudi nista bila ena.
no slučaj nekega drugega >tern ko je dobil nekaj 1*11 miljon dolarjev, je r radi bi velik hotel, ki naj menik njemu samemu tei iu pet rcrte jajcem u denar-rekt iz Forth Wortha je | načrte za poslopje, ki
10	pol miljona. Lastnik ni j "•esar o arhitekturi ter lačrte. Kmalu po podpi-»ntrakta je odpotoval ta role j ski bogatin na obisk
likom.
je vrnil, je zapazil, da so j »ridno na delu, da je do-arjev in noealeev oj>eke. icdnjih je vprašal, koliko I a <lan in icvedei je, da pei . Stari miljonar je bit začuden. Poiskal je for-abteval delo ter ga tudi
11	pozneje pa je bil stari an, ker se je prehladil in
je komaj zabranila. da ni do. Takrat je dobival pc • dolarjev na dan kot de-otel je onih pet dolarjev dno delo, katero je razu-ehlad ni izgirwl ter je miljonarju življenje, a ►Li s« je omenilo to zade-e veselo nasmehnil, ko je a petnajst dobyjev, kate-služil v treh dneh.
sosed tega moža je bil ve-ikelj breakev. Ko je imel toliko denarja, da si lah-ofifii kar hoče, je kapil bu-jfinejaih breskev, kar jih 1 dohiti. Nekateri pravijo, se pojedel, a brez dvoma nedel toliko, da se je upr-rva in nadaljna žrtev ne-r. bcgastva je bila polože-ečtiemu počitku, dno bogastvo je »lično pi-ali spanju v poisnu, vsled s čk*vak priaaijen postopati > Poitenjaic ostane isti Mn s človek, ki je le navdaš.
r '
10	pont^n, vrže ^iroč vse pomisleke ter se pokaže v svoji pravi naravi, rn barvi.
Nekega bankirja v Brownwood, Texa*. so vprašali za svet glede zanesijiv«*rti nekega farmerja, ki je imel že dosti posla z bankirjem. Bankir je od govoril :
— Če imate z njim posla o kaki drugi stvari kot, petrolej, je dober, a če je petrolej, potem pazite.
Kadar obogate s pet role jskim denarjem dobri stari cerkveni člani, dajejo velike svote razlir-nim verskim napravam, a mož z bolj gično moralo si bo kupil velik , žganjekuh ter pričel zakladati o-okolico z fusel-oljem.
Neki star farmer v bližini Smackover. Ark. je sklenil ix>klo-n'rti t a mošnji baptistovski koiigre-gaeiji novo cerkev. To je napravilo tako malo zev v njegovi denarnici da je sklenil zgraditi novo cerkev tudi metodistom. ,Raz-ven tejra je dal tudi velike svote trem sirotišnicam.
Večina teh novih pet- olejskih bogatinov kupuje razkošne obleke, draga avtomobile, demante in razni nakit. Drugi pa zopet neprestano tožijo, da so njih farme uničene ter obžaljujejo, da so dali zemljo v najem.
Neka udova v bližini Pioneer petrolejiikepa polja je dosti slišala o bedastočah drugih in težko ji je bilo držati se svojih dobrih Fkle-pov. Agenti, ki so ji hoteli prodajati avtomobile ali irigirane fanme v Rio Grande dolini, nisn smeli niti v hišo. Kljub temu piskanju velikanskega vrelca ti'k pred vrat m i njene hiše pa ni hotela zapustiti doma.
Nekemu poročevalcu je rekla fla bi nikdar iip podpisala kon-trakta, če bi vedela, da bo uničeno njeno sadno drevje. Ves ta ča-? pa je brizgalo dvajset vrelcev te-| kočino v svinčene cevi in tijenc I premoženje je raslo z vsaltkn dnem za tisoč dolarjev.
jZnana prikiizen v Oklahomi je 1 glavar Osage Indijancev, ki S£ vo-I zi s svojo družino v črnem mrliškem vozu. v katerega so vpreže-ni črni konji. Ta glavar ima obilo I petrolej>.kega denarja in niktlo mu ne krati veselja, ki ga ima s tem mrliškim vozom.
Neka stara zamorka, ki je pred I prihodom petroleja prala za druge, je postala naenkrat lastnica •i40,000. Kupila si je Fordovo karo iz druge roke in to je rabila za pobiranje in dostavljanje perila. Rekla je. da lahko vzame se-I daj več perila kot preje.
Izkoriščanje postane kmalu na-I ravna prikazen med farmerji v j bližini petrolej-skih polja in pridelki imajo vsaki dan riovo in višjo ceno. Hrana in stanovanje, celo na večjo razdaljo, se lahko kosata glede cene z najboljšimi hoteli v New Yorku.
Kaj pa ara pravijo duhovniki s j svojim petrolejskim bogastvom T Nič, ker ga nimajo. Njih kon-gregacije postajajo vedk> manj-
11	še in v zvezi s tem hočemo navesti 1 še kratko zgodbico. *
Neki duhovnik je srečal v tej deželi člana svoje kongregacije v starem kraju.
—	No. Anton, v starem kraju I si hodil v cerkc>. trdo delal ir
» I
nikdar kršil Gospodovega dne Tukaj pa ne gre« nikdar v cerkev I m ne spoštuješ nedelje.
—	Vidite, — je odvrnil Anton j — v starem kraju sem delal, ho idil v cerkev ter molil. Nisem pi
imel ničesar. Tukaj ne grem i j cerkev, ne molim, a imam vsegi
J dosti, j
fiMiwiD nr nuroftOdiLO
** *
Cenjanin aarotoikom
Najpodi" v driavi Ohio naanani* mo, da jih bo obiskal maft paloval j al iMtiMft
j katar! H pooiAMm ubrati na Irofefn« m mS satoraj pnat Ima^roJaka, da mm Mo koUkar
Zanimivosti iz Bertini.
Berlincani so stari krompir pojedli nekaj tednov {»rod določenim časom. — Siromaštvo gre neizprosno svojo pot. — Ko razpravljajo Nemci o politiki, re o Ruhr-okraju.
Nedavno je malodane prišlo do lpora. Na trgu je zmanjkalo croeopirja. Stari krompir so letos >0 jedi i nekaj tednov pred določenim časom. In tako so začeli cd rseh strani hujskati ženske, češ rlada je kriva. Na trge je bilo reba poslati ojačene policijske »traže. Nekoč so morali z vojaško >ilo priganjati prebivalstvo, :la je sadilo krompir, sedaj pa se upira, ker ga ni. Barometer dolarja daje življenju emocijo. Dosegel je že 160 tisoč mark, t. j. kazat je burjo, potem pa je naenkrat padel na 130 tisoč. Ka'k^t vedno, kadar je marka katastrofalno padla, je bilo v trgovinah izredno živahno. Jsedaj se je marka nekoliko popravila in trgovine so popolnoma prazne, ker so irgovci že navili cene. Padec marke pa ne upliva samo na trgovine. Zadnje tedne se je povpraševanje po vagonih nenavadno pomnožilo. Dnevno se potrebuje 8 ti-stoč vagonov, in kar je najbolj zanimivo, izvoz premoga na Angleško se je povečal do 50 tiso5 ton dnevno. Stabilizacij^ marke je povzročila spanec^n zastoj. Zagonetno je polje narodnega gospodarstva v 20 stoletju! »Siroma-šavo pa gre ■ seveda svojo pot. Srednji sloji, svobodni poklici in inteligenca se izpreminja v prole-tarce. Kulturni načrti se krčijo ln polagajo v arhiv. Taka svetovna ustanova kot je berlinska knjižnica, že ne more več naročiti inozemskih izdaj. V Berlinu skoraj ni tujih knjig. Inozemski list gre iz roke v roke. V anketnem listu je vprašanje: imate-li akademičen poklic ? Ako imate, od česa tedaj živite? In res je zanimivo, od česa živi tak človek. Zdravnika kličejo k obdukciji. Priti mora. Obdukcija se vrši 7 km od stanovanja. Zdravnik se napoti peš; Rabil je 3 in pol ure. Sodišče emu jt prisodilo za trud 1 tisoč mark. Tc je bito o Božiču lanskega leta. Te daj so dajali hišni na teden 50( mark napitnine. Sedaj pa dajejf beraču po tisoč mark.
Na tablici plač za junij je do ločeno pomiivalki 518 tisoč marl mesečno. V skladu s duhom časa ki je prepojen s socijalističnimi novotarijami, se nahaja na enem koncu tablice pomivalka. na drugem pa .državni kancelar. ki mimogrede rečeno, dobiva v ^Cemčr-ji petkrat večjo plačo kakor pomivalka. Pri izpraševanju inteligence so dognali, da ima od 22 tisoč 45 odst. letno 600—1500 mark dohodkov, 41 odst. do 2000 in samo 9 odst. več kakor 10 tisoč mark. Primerjajte sedaj te številke z pravkar omenjenimi. 86 odst. Ima manj kakor 3 tisoč! mark letih dohodkov, t. j. po kur-zru manj kakor 0.43 dolarja. Od česa žive • Ni čudno, da nemški inteligent z zavistjo pripoveduje, da je berlinska kinematografska firma nedavno povabila iz zoološkega -\Vta zelo popularnega vel-bloda po imenu 'Roža"', ki dobiva na uro 100 tisoč mark. Neprimerno več kakor sami župan. Strokovnjaki v naravoslovju pri tem z bridkostjo omenjajo, da je ta sreča doletela "ladjo puščave", ki jo je priroda ustvarila zato, da trpi pomanjkanje.
Vas seveda zanima politika. Dolgočasna je in še vedno je vsa v Porurju. Porurje povsod na jeziku. Odlomek pogovora na ulici.
"No, kako je kaj*"
"Eh, slabo; z eno besedo — ruhrsko ozemlje."
Treba se je osvoboditi teh kleše, ki zanimajo ves svet. Francozi in Nemci se morajo odreči od svojih iluzij. Porurskega pasivinega odpora sedaj ni mogoče končati s potezo peresa v Berlinu. Če bi bil odpor v Porurju diktiran iz Berlina. hi bila vlada C una najmočnejša v Evropi. Prebivalstvo se ne upira samo okupaciji, marvefe tu tiči še nekaj drugega. Delavec brani svojo tovarno* železničar svojs efražnieo, ravnatelj proge svojo železniško mrežo. Ves aparat, industrijski in železniški, je
med seboj tesno zvezan m predstavlja en in in kompliciran sistem. Tisače tehnikov in strokovnjakov je izgnano. Treba se je
domeniti. Z delom je treba pričeti takoj v obeh smereh. Za antan-to in za se, za Nemčijo. Marsikaj
•
bo zahtevalo pri obnovi potrpljenja, dolgih, mesecev, predno se bo zopet kadila pogašena visoka peč. Tako govore inženirji in sploh delavni ljudje. Nemci pa morajo storiti dvoje: priznati, da so dolžni plačati in definitivno prekiniti zveze z boljŠeviki. Rapallo je pripeljal Nemčijo k Porurju. Zadnje nemire v Dresden u in Lip-skem, kjer je tekla nemška kri. je vodila sovjetska agitacijska kolegija na čelu z znanim agita-taterpera Mostovenko, ki je pripeljal svoje pomočnike preko C'e-hoslovaške. Tu je bil umesten dr-žavnui instinkt samoobrambe in naicioonalna ambicija. Sumljivi zlikovci, ki so se pregrešili doma se pojavljajo iz tuje države, postavijo vse na noge in pošljejo Nemce v smrt. In kakor da se ni ničesar zgodilo. Mogoče je domnevati, da so se Nemci zvezali v Rapallo s tajnimi obljubami, ki jih sedaj boljševiki izkoriščajo.
Atentator Rajic, j
Preiskava proti atentatorju na Pašiča, dijaku Rajiču, v Zagrebu ni piinesla na dan nobenega kom-1 promitujočega materijala, ako-ravno je bilo zaslišanih deset prič. Radikalski poizkus (ki .so ga krepko podpirali klerikalci), da bi se v Zagrebu pokreuila preiskava v pravec, da bi se kompromitirali Orjunaši ali druge jugoslovenske grupe, se je popolnmna izjalovil. Kakor dosedanji rezultat preiskave kaže. atentat ni bil izvnšen iz političnih namenov. Vendar treba počakati konca preiskave, ker se v javnosti širi verzija, da je imel atentator soudeležence in da je bil orožje inozemske protkiržavne prevratne organizacije. Ta vest je pr< aiikla tudi že v časopisje in nekateri listi že obetajo .senzacijo-nalua odkritja v tem prave u.
Atentatorja Rajiča so takoj po aretaciji fotografirali, in ko je on videl fotografijo, je ves nejevoljen rekel, da ga fotografija poka-zuje v moiyentu, ko je izgledal kot kak razbojnik in da zahteva, da se ga fotografira vnovič, v novi situaciji, ko je že pomirjen m popolnoma v redu oblečen. Pa so mu storili tudi to uslugo in atentator je zelo zadovoljim z novo fotografijo, potem pa je hitro vprašal, ako bodo priobčili njegovo sliko tudi pariški listi, kar bi mu' bilo zelo prijetno.
Aatentator govoi-i in nastopa tako. kakor da ni pri zdravi pa-, meti. Najbrž pa se tako samo de-| la, da bi bil deležen milejše sodbe.
Balzol
'prej zmtu kot Živu^oa^i BulšanO
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 50 In SS centov.
Vprašaju zanj v lekarnah.
[BT BOJAJO, NAROČAJTE 8K VA "GLAS HABODA", VA#.
m Mp aomm dwmvusk J SDS.	,
GLAS NAItePA, 26. JUL. 1923.
KAJN.
Franeonki spisal: Stanislas Meunier.
Za "Glas Naroda" priredil O. T.
I.
Mire bel je bil vajen taicih prošenj. Kodno je eital a odgovoril	^ j^, I. M A £ I
ter prorokoval mlademu pisatelju sijajno bodočnost.	^um** i„0n,i.vo^, viads.
.— Kaj naj bo ta slabi dovtip? — je rekel služabniku. — Pi- » v^E*1 sma vendar ni oddal resničen uradnik.	»^Z^S^Z^SS
Vrgel je zvezek na mizo.
—	Ne ve,m, — je rekel sulžabnik, — a tukaj je pobotnica za Vurro*o:ni CENE ^ixr
podpis.	f 130In v«C »103.50 Ram'r »130. inveč$102.60
1	.	$125 In več $ 90.00 Cherb'r fl25. in vadkSlOO.OO
Mirebel je podpisal ter zopet prijel za rokopis. Na tihem je	za*rab.......... $105.00
sklend ne le ne precitati ga temveč tudi ne odgovoriti piscu, da ga VA2m>roe »s«ubute «asa * nakupom tikato* *a
1	.»-II	. j ,	•cr Auk*» Evropi Nov* kvota prične 1 iut
kaznuje za nesramni naein. kako mu ga je znal dostaviti. -	zanavodila vpratajtePn lokalnih agentih au»ri
—	Kako s, glasi odpošiljat elj J	KL?* """ MCKT C0"M"
^	MBroadwuy	N«w York City
—	Ntncent Rousset.	----—----
-stoj,-« i.^	Zastopniki "Glas Naroda"
Spomni na eno njegovih največjih zmag se je vzbudil v njem.	r
Rousset je bil človek, katerejraje rešil ječe in mogoče celo šafota	~~ ~
in ta Rousset je po oprostitvi brez besede zahvale naenkrat izginil.	.7-"s.t0plllki^ kateri so pooblaščeni na
™ , . . . .... Tr i - j i - i-	bi:ati naročnino za dnevnik "Glas
— lem slabse zanj, si je mislil. — Hvaležnost dela vec veselja one	Naroda".
inu, ki jo izkazuje, kot onemu kateremu velja.'	Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto.
Smehljaj, ki je igral krog usten Mirebela, pa je izginil, ko je	^^r^fmo. Zast°I'nike roj*kom
čital "Zgodovino priznanja'*..	_
Kaj naj pomeni to? Ali išče Vincent Rousset mogoče kakšnega	, Karočnina M „Glag XaroiIa.. je.
založnika, kaii list, ki bi priobčil njegovo delo?	Za eno le;« $6.00; za pol leta $.1.00;
Romanu je morak) biti na vsak način priloženo pismo. Da ga	2a mesce $-.00; za četrt leta 1.50.
najde, je pesnik prelistal zvezek^ kojega strani so bile tako tesno	^ za Evropo je $7. za eno
popisane, da so izgledale kot pokrite s saj&mi. Nikjer pa ni bilo	" __
nobenega pisma. Radovednost Mirebela je postala vsled tega še	{jIji^,,^,
večja in pričel je citati prve strani.	San Fra'ncis^t Jaonb j^nsiri
jj^ (	Colorado:
IVnver. Frnnk Skrabee; I^eadvUle, ?J. Vauinik ; Pueblo, Peter Culig, John Zgodorina zločina.	<»erm. Frank Janesh; Saiida, Louls
Costello.
Visoko spoštovani go&pod!	-	Indiana:
Ko bodo prišle te vrste v vase roke, bom že zapadel velikemu	K™!££nBobkar! IndUna'
Niču, ki je pred šestnajstimi leti, ko ste se dobrohotno zavzeli za-
me, vzbujal v meni tak strah.	. „_ " T ...
' J	Aurora, J. \erbieh; Chicago, Joseph
Vi ste bili takrat žrtev iluzije, katero bom .skušal sedaj uničiti, Blish; citvro, j. Fabian; Joliet, Fr.
ne ker ravnam po nasronu slabem. človeka, ki hoče blatiti pravico, n,imWch. T^Zaletel in John Kren: I.n , ,	... , . , .f	'	,	salle, .7, SpeUeh: Mascoutah, Frank
temveč ker me sdi neki notranji nagon, da vam razodenem svoje Ausu.stin; North Chicago, Anton Kobal.
srce. Ali vsi smo stroji. Navidezno premerimo z velikim šumom SJaih Ogrln :SpringfieId, Matija Bar-
dolgo pot, a se konečno ne moremo ustavljati kolesju, ki deluje v h,'rk'h; Waukegan, Frank IVtkovSek.
nas in če se polomi, raz pad einov .prah in pepel tudi mi . , . Človek Kansas.
ni ustvarjen za. molk. Dalj č^sa sem molčal kot kak drugi, ki bi se Franklin in okolico, Anton Seijnk. nahajal v mojem položaju, a sedaj se moram umakniti mukam, ki Maryland: razjedalo mojo notranjost moram govoriti. Vi, visoko častiti go- KiLz™iUer' Fr- Vodopivec. spod, bodite moj zaupnik in pred vami hočem razgrniti svoje živ- Mi"nesota;
1 jen je od mladosti pa do konca, Predno pričnem s svojo izporvedjo, T	Frank GouJe; Ely, Josl
» ,	-	T	. .....,V .	.'J- Peshel; tveleth, Louis Gouže; Gil-
boste mogoče rekli: — Ja^ poznam vase prejšnje življenje ter m- bert, I.ouis Vessel; Hibbing, John Povsem ničesar pozabil. Jaz pa odgovarjam na to: Taikrat sle me vi- Virginia, Frank Hrvatidh. deli maskiranega. Danes pa bom nastopil pred vami brez maske. Missouri:
Res srečno sem živel d .starosti sedmih let. Moji prvi bolestni	Louis, Mike Grabrijan.
spomini datirajo iz časa, ko so me hoteli predstaviti kot pametne- Montana:
ga dečka, da me napravijo s tem bolj popustljivim. To se je zgodilo ^a«1 Helena, Frank Hrella; Klein, predvsem napram mojem bratu Pavlu, ki je bil star takrat tri le- Treogr z<>bee. ta. Rekli so mi: ti si starejši kot on, si močnejši ter mu moraš po- Xew
pustiti. Te besede sem slišal pogosto, a so me le razburjale, mesto FaUs^fnk Ssle Sternfsha: Little da me prepričajo. Nisem se sine 1 igrati s svojem konjičkom, kadar q^j^I
bi hotel. Če jo iztegnil mali Pavel svoji roki poželjivo po njem. sem Ita*rl>ertODt 0kolisb in j BarIch;
mu ga moral dati, da me ne smatrajo za egoista, zatreti sem moral Cleveland, Jauko Pleško, Jakob Res-
svoje solze, če mu je iztrgal nogo, katero je nato mati borno popra- in ^'bas. Karlinger; Collinw.ood,
vila. Hitro so me naučili spoznavati pojm kriviočnosti in ker seje	?lapnik; Lorain, Louis Balant
. u - i	■ ,	. „ ,n J> Kum.se; Niles, Frank Ko^ovšek.
Nse to obračalo proti meni, bost? razumeli, ko4iko sem trpel. Ilotel l'oungstown, Anton Kikelj.
sem se upirati, a kaznovali so me. Nobena jeza, nobeno žaljenje v Pennsylvania:
življenju ni večje iu občutljivejše kot v mladosti Ponavadi so Aeosta, in okolieo, Martin Abram; vzroki majhni, a učinki so trajnejši kot se domneva S sedmimi leti Ambridgq. Frank Jakshe. Bes^mer,
sem bil zaljubljen v svojega Poltčinela, a še. tri in dvajset let po-	!:°uls^ribar:A Bradtiwk. J- Germ;
, . r o ,. . , . . h	H rough ton, Anton Ipavec; Bnrdine. zneje, ko je Lavra bennevov odklonila mojo roko, mi je bilo žal,	John Demshar; Conemaugh, Vid Roda se je razbil.	vauSek in J. Brezovec; Claridge, Anton
Otrok ima -a^edno domi^ijc, ki vse pretirava ter ,Uje Ste- «£*£ ££.'25;
vilnim stvarem in dogodkom izpremenjeno obliko. Kot dečku so ee rest City, Math Kamin. Farrell, Jerry
mi zdele ječe višek vsega strašnega. Vrjel sem tudi v velikega čr-	Imperial, Val. PeternelI Greens-
nega moža ki »e bo odnesel v -Tvoji vrefi, ee M bom prideV Ko TSj^rl^T^X
me je notel oce nekoč kaznovati, sem domneval, da me bo razbil na Paushek; Johnstown, John Polanc in
kose ve. Nekega dne sem videl smrt pred očmi, ko je nameril neki Martin Koroshetz; Luzerne; Anton
tovariš name svoju puško, katero je dobil za Novo leto. Oče se mi ^so,nikfJ	.rA°to,n .MaIovrh
. .	Moon Run, Frank Machek in Frank
je smejal, a jaz sem s* rekel, da bi mogoče rad videl, da bi me Pudmil.šek; i'ittsburgh, Z. Jakshe, Ig
ustrelil, ker bi dobil potem Pavel vse moje igrače.	Magister, Vine. Arh ia TJ. Jakobich:
c;i„i,_____**i* i	, ...	.	.	. Reading, J. Pezdirc: Roekwood. A
Slabo so me vzgojili, ne ker so bdi preveč strogi proti meni, Hnchevar; Steelton. Anton Hren; Turt-
temveč ker me niso razumeli. Moja nesreča, moje zmote, da celo moj j le Creek in okolieo. Frank Schifrer: zločin, — vse to je imelo vzrok v tem nesrečnem nesporazumu, vsled |UVst Nevvton- Joseph Jovan; White katerega sem moral trpeti od pričetka svojega življenja. Bil seml^J Jurij Prevhh; Willock• J" Pe nezaupen. nagle jeze in obenem zakrknjen in v mojem otroškem West yirtinia-srcu so divjali viharji, ki so se zrcalili na mojem mrkem čelu.	Coketon, Frank Koeian.
Moje čelo je bilo vedno polno gub, katere bi- roka moje matere gicfjmn|.-pogosto lahko ugladUa. Z dvajsetimi leti pa so bile za vedno tam Milwaukee. Joseph Tratnik. Racine zarisane ter večale mojo prirojeno grdo zunanjost.	n okolieo. Frank Jelene; Sheboygan
Moj oče je bil kemik. Izprva se je pečal s kemijo kot čisto zna- H Svetlin, nostjo, a pozneje je stavil svoje znanje v službo industrije ter spre- Washington:
jel v neki tvomici za parfume v Grasse dobro plačano mesto. Než- Bla<-k Diamond, Cl. J. Porenta. ni naravi moje metere je bilo tamošnje podnebje zelo ugodno. Če Wyoming: bi ostala uboga ženska zdrava, bi njen prvorojeni sin ne postal Roek Springs, Louis Taucher. morilec.	Poleg gorinavedenih so pooblaščeni
„. .	.	,	. pobirati naročnino tudi'vsi tajnik!
v ldite, kot vsi nesrečni ljudje se skušam tudi jaz potolažiti in t. s. K. J. opravičiti s priljubnim 4'če". Kdor objokuje drago bitje, pravi: Ne bi umrlo, če bi se ne storilo tega in tega, ee bi zdravnik . . . Brezkoristne besede!
Moja mati je- domnevala, da ljubi enako iskreno oba svoja sinova. Eden teh pa je bil surov, nagle jeze, trmoglav in omejen, do-čim je bil drugi nežen, ljubeznjiv, sladak in razborit. Učil se je citati ob istem času kot jaz ter znal preje. Do takrat sem poznal le srd, a sedaj sem'občutil še ponižanje, ki je povečalo moje bolečine. Da se odakodujem, sem se delal kot da me učenje ne veseli ter pričel stavljati v ospredje svojo telesno moč. Pri igrah sem bil častnik ali roparski glavar in nikdo si ni drznil nasprotovati moji avtoriteti.
Pavel je bil lep otrok, katere je ovekovecil Rafael v svojih mladih Jezusih. Njegova slika se nahaja v Louvru na sliki Sveta družina Franca I. Večkrat sem čutil potrebo iti tja ter si ogledati sliko. Včeraj sem jo zadnji krat obiskal. Ne mislite, da je imela bolest, ki me je tam prevzela, svoj izvor v kesu in obupu, da sem umoril človeka, ki je bil nekoč sličen temu mlademu Krastu. Ne, še vedno sem občutil staro sovraštvo napram temu lepemu izvoljencu, kateremu je bilo usojeno vedno žeti ljubezen in srečo. Midva oba sva spadala med one, pri katerih se od stoletja do stoletja oživi nanovo povest o Kajnu in Ablu ...
(Dalje prihodnjič.)	' *
i.
Mali dečko, ki je imel navado prinašati vsaki dan gospodu Jt< ustrtu jKitrebna živila, je našel nekega lepega spomladanskega jutra, vrata <j^raje, vodeče v njegovo hišo, prislonjena, priprta, do-rmi Mi bila sicer vedno zaklenjena. Odprl jt vrata, šel preko majhnega pred vrta, i>o treh stopnjicah navzgor ter pozvonil. Tedaj pa-je zapazil, da vj odprta tudi vrata stanovanja. Počasnih korakov je HrI sk< zi vežo do kuhinje, ki je bila pusta in prazna. Nato pa je večkrat poklical, vedno močnejše:
—	Go s poti Rousset!
Nikdo ni odgovoril.
Deček je bil *tar kakih dvanajst let. Med svojimi tovpriši je ijrral junaka. Rekel je, da ljubi vojno in ila ne veruje v strahove N..in, vspričo takih izvanrednih stvari, pa ni bil nič pogumnejši kot njegovi tovariši. Ni se mu zdelo posebno varno, ko je brez dovoljenja vdrl v stanovanje posebneža, ki je spustil preko svojega praga le tri osebe, — perico, mesarskega vajenca ter njega, sina prodajalca sadja in zelenjave. Nobenemu pa se ni posrečilo priti do prvega nadstropja. Ponavadi so se pred vratmi sestali in po iz-vi nju svojih poslov so skupno odšli ler se pogovarjali o čudnem človeku, katerega so imenovali v okolici medveda iz Rue Boileau.
Že tri leta je stanoval v tej pusti*hiši, veljal za bogatega, plačeval redno ter dajal tudi lepo napitnino, a kot vsi ljudje, ki žive osamljeno, je vzbujal nezaupanje. Razventega pa tudi ni simpatično vplivala njegova zunanjost. Bil je črno oblečen, gladko obrit, nizkega čela, živih a mrkih oči. stisnjenih ustnic in njegov nos je hil < Nter kot klina. Smatrali bi ga preje za duhovnika ali sodnika. Nikdo pa n i |M)/nal njegovega poklica. Zelo neredno je hodil ven, ./pr\a pogfwito, a nato vedno redkejše, in sosedščina si je zaman prizadevala prodreti v življenje teg-a čudaka.
Dečko je hitro položil kruh. mleko, sladkor in sočivje, kateri ;»' prinesel, na belo kuhinj ko mizo. Nato je poklical še enkrat ter odbite! skozi vrata ker ni dobil nobenega odgovora,
Vrtiček gospoda Rousset a je bil slabo negovan, a beli cveti akacije so širili prijeten duh. in ptice so pele v zimzelenu, ki se je oprijemal ograje. Akacije, ptice, majsko jutro. — vse to je pomirilo dečka ,r. še enkrat je pozvonil. Gospoda Rousset pa ni bilo od nikoder.
—	Gotovo n i daleč proč, ker je pustil vrata odprta.
S. I. ! j« ,-.a stopnjiec in njegova domišljija je pričela delovati
—	Kaj pa če «a je zadela kaj).' V tem sJučajn bi bila hiša zapita . . . Mogoče so ga umorili ter oropali . . .
R.izourjen je planil kvišku in naslonjen »a ograjo je pozorne iKOtri! hišo. Vsa okna so bila zaprta, a ne žaluzije. Umazane zavese so zagrinjale okna. Za temi pa je mogoče ležal R-ousset v svoji krvi ...
Kot znano, vesele pariškega poličnega fakina vse grozne stvari, katere si predstavlja, čita o n;ih ali pa jih vidi. V nedeljo gre v Morgo ter si ogleduje trupla utopljencev, katere so potegnili iz Seine. Edinole strahopetnost je ovirala našega fanta, da ni šel noter ter zrl smrti v oči, katero si je rnvnokar izslikal. Ni pa. se mu zdelo posebno mikavno biti v neposredni bližini človeka, ki že pripada drugemu svetu. S tihim obJalovajem je stopil na cesto. Tako lepo bi bilo, če bi mogel reči svojim prijateljem ;
—	.laz sem razkril zločin, jaz sem bil prvi . . .
Ko je tako razmišljal, je zapazil majhno mizarsko delavnico ob nasprotni hiši. šel je noter, ter povedal, kaj je doživel. Mojster je rekel:	I Bal
—	.Jaz bom že dognal to skrivnost.
Ko so odšli vsi trije. on. mojster, in vajenec na drugo stran, se je vrnil našemu prijatelju pogum.
Mizar je dolgo časa pritiskal na zvonec ter rekel nato:
—	Torej noter.
—	Noter.--je ponovil naš fant.
—	Moj Bog. ubogi mož je gotovo bolan ter ne more ven.
Ni jim bilo treba dolgo iskati. V sobi, ležeči takoj poleg stop-njic, koje vrata so bila nastežaj odprta, je visel Rousset na roze-ti, pritrjeni v strop. Fanta sta zakričala ter zbežala. Mojster, prevzet od groze, pa je stopil na stol, prerezal vrv ter držal pri tem truplo |>od pazduho. Teža bi ga skoro vrgla s stola. Izpustil ga je, in truplo je telehnilo na tla.
Mizar je hitro zapustil sobo ter si brisal rosno čelo. Zunaj so že Mali v skupinah pasantje in sosedi, ki so bili poučeni od fantov o tragediji.
Kmalu je prišla tudi policija. Komisar je našel na mizi dve pismi. Eno je bilo naslovljeno nanj ter vsebovalo besede:
—	Prosim, nikogar dolžiti umora.
Drugo pa je bilo naslovljeno na M. Jules Mirebela, člana inštituta. iu komisar se niti ni za trenutek obotavljal izročiti pismo naslovljene u.
II
r	o
Najlepša *oba odličnega stanovanja, v katerem je živel profesor Mirebel, je bila brez dvoma njegov delavni kabinet. Krasna dela šo polnila predale, in kamor se je ozrlo oko, je bilo vse polno sob. briabraka ter umetniških slik. Tako je izgledala soba, v kateri je preživljal resni pesnik, spoštovani človekoljub, svoje najljubše ure. Dobro se je tudi počutil za velikansko mi#> iz mahagonija in dal je strogo naročilo, da ga ne sme nikdo motiti. Le ob gotovih urah je sprejemal prijatelje in prosilce, a telefona, te peklenske iznajdbe. o kateri je trdil, da moti duševni mir človeka, ni trpel v svoji hiši.
Ko je bil zaposlen z nekim sonetom, je nekdo rahlo potrkal na vrata.
—	Noter, — je rekel strogo ter napravil grd obraz, da pokaže svoje razpoloženje.
Resnost pa je bila pri njem vedno v družbi dobrohotnosti. Če-prav se je bližal šestdesetim, je bil še vedno lep človek, ki si je znal ohraniti mladostno prožnost in svežost. Napravil je velik utis, celo na svojega služabnrka.
—	Milostljiivi gospod, oprostite, da motim, a to pismo je ravnokar oddal uradnik z zahtevo, da daste potrdilo.
Služabnik mu je izročil obširno pismo, 'katero so našli v sobi obešenega.
Jules Mirebel je raztrgal omot. Ko je zagledal v njem zvezek z napisom: — Zgodovina nekega zločina, — je" izprva mislil, da je to delo kakega dijaka, ki si želi ocene.	;	„
pil Kretanje parnikov - Shipping News rSj tnTi	____ bj
18. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic, Cherbourg: Orbita. Cherbourg, Hamburg: _
Leviathan. Cherbourg; Veendanm. Boulogne.
21.	avgusta:
Aquiiania, Cherbourg: Reliance. Cherbourg, Hamburg; Prt*s. Harding, Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre; T^conla, Cherbourg; Hamburg: l-apland. Cherbourg; President Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
23.	avgusta:
Minnekahda. Cherbourg. Hamburg: — WestphiUia, Hamburg; President IV'llBon, Tret.
25. avgusta*.
Homeric. Cherbourg: Oroa. Cherbourg. Hamburg: Taormtna. Cienoa; Rotterdam. Boulogne: Pres. Arthur. Cherbourg. Bra-men.
28.	avgusta:
Rous.-ollon. Havre: Mauretanla. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
29.	avgusta:
Pres. polk. Cherbourg; Seldlitz, Bra-men; Ccnte Roeso, Genou.
30.	avgusta:
Kroonland, Cherbourg, t. septembra:
La.f;ryette, Havre: Majeatl<\ Cherbourg; Volendam Boulogne; (ieurge Washington. Cfierbourg, Bremen.
4.	septembra:
P.ertngarla, Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg.
5.	septembra: Belgenland, Cherbourg.
8. septembra:
Leviathan. Cherbourg; >iart» Washington. Trst-
31. julija: Colombo. Genoa.
1.	avgusta:
Pres. Garfield. Cherbourg; York, Bremen.
George Washington. Cherbourg in Bra-men.
2.	avgusta:
Suffrente. Havre: Mandchurla. Cherbourg, Hamburg: Thurlngta. Hamburg.
avgusta:
Lafayette. Havre: Saxonla, Cherbourg; Ryndajn, Boulogne; America, Ch'bg. Bremen. Lafayette. Havra.
7.	avgusta:
Mauretanla, Cherbourg; Canoplc, — Cherbourg, Bremen.
8.	avgusta:
Tyrrhenia. Cherbourg, Hamburg: Belgenland. Cherbourg. Hamburg: Resolute. Cherbourg. Hamburg; America. Genoa; Pres. Adams, Cherbourg; Bremen. Bremen.
3.	avgusta:
Rochambean, Havre: Finland. Cherbourg; H ansa, Hamburg; Cunta Verdi. Cienoa; Argentina Trst.
11. avgusta:
La Savoie, Havre; Majestic, Cherbourg; Vew Amsterdam, Boulogne; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen. Bremen.
14.	avgusta:
Berengaria. Cherbourg: l*res. Fillmore. Bremen.
15.	avgusta:
Paris. Havre: Zeeland, CherUrtirgh. Pres. Monroe, Cherbourg.
16.	avgusta:
Mftneolia. Cherbourg. Hamburg.
[DSUUCHUHF
tiaxavnoat v Ju^oalaTjjo V
Edino direktno spomladno odplutje
Otvoritvena vožnja znanega
ARGENTINA—enoten razred—9. avg. PRESIDENTE WILSON — 23. Aug MARTHA WASHINGTON — 8. sspt. v Dubrovnik ali Trst $1U2.50 in
£eleznina v notrujcit zmerna. Nobenih vi-re4»v Vnražsite pfi bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. A CO.. 2 We«t St.. N. Y.
NAPRODAJ HARMONIKA
nu novo uglašena, jako le.pi glasovi. Katerega zanima, naj p<iše na: Francis Weber, 1260 — lind Ave., New York City.
(•2.V2G—7)
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Bmplaina poakuinja m at oda. katera mora vaak rabiti bras naprillka In izguba čas;
tmamo način, kako kontrolirati naduh« talimo, da poakuslte na nai račun. NI« i« da, ako ia to ta dolga bolazan, ali pa *a ja pojavila ta-la pred kratkkn,ako J. «aaana mrzlica ali pa kronična aaduha naročiti morata brazolačno poakutnjo natega načina. Na to aa na glada, v kaki Umi Urita, na glada a« na tUo ataroai aH opravilo, ako vas muči naduha al ■nHca, na* način vam bo takoj f^iifi'
Paaabno talimo poslati onim. ki a« na hajajo aavldas v obnpnam stanju, kjai ulao pomagala vsakovrstna vdihavanja ■»(izganja, zdravila opija. dimi. "patenti -ano kajenja** itd., talimo pokazati vsako. <nur, da J« ta novi način določan, da vata «1 vsako tetko dihanj«, vso hropanja lt /se strain« napada takoj.
Ta brasplaf na ponuCba Ja pravatna. d» bi Jo asnsnuutlL Pttlta sedaj t ar jo takoj prtčnlts. N« po« jI ta denarja. PoUjlts vupon flanaa. Niti pattulna na plaBats
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.. Room 1C0T Wiapms Md Msjfaao tis.' t|affjda M. T.
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je pil-bližno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljeuec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi poSiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa ua noro naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
SploSno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že "zgoraj omenjeno, Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi poSiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih Sele I totem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprllik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posal je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev, stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati -le. ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčujočih stroškov smo -<e morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od f25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega •tolarja.
Na nakaznici naj b« vidno označeno : Izplačali v dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna sa dolarfeka Izplačila ▼ Jugoslaviji ln Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St, New York City
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
j Naročnikom "Glas Naroda" ▼ {državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naž potovalni zastopnik
Mr. Joseph Sm&lcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas NarodaS tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
XT ELI KB važnosti sa potnika Ja, * da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lskuSnje nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najbolj 8e pa rti! k e, ki Imajo kabino t III. razredu.
Ako ste se namenili potovati v atari kraj, nam ptflt« kar »o to » VaSo korist.
Tudi anl, ki ia niso amsrtikl državljani, smejo potovati v atari kraj na oblak In |lm ja devoljano vrniti aa. Na ialjo dajemo vaakamu tozadevna pojaanla.
Kdor fell dobiti sorodnika ali znance Is starega kraja, naj nam pite aa navodila, kajti Število priseljencev Je omejeno.
Za potne stroške izplačuje po našem naroČilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
n Co rt lan dt Street	New Yert
Glavne zastopstvo Jadranska banka.
ADVERTISE IN "OLAt NARODA*.
R&THOK1E JS IZtLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
NajnovejAi flnstrovanm izdaja Vsebuje 808 atraat
ET Ona i poštnino $3.— SLOVXMIO PUBUBHma 00« 81 OortlftBdt Btml Vow York Otty. W. T.
Pra've pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Co-lunibia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Deaisr.
24 Main St., .Conemaugh, Pa
Cenike zastonj, pišite ponj.