KATOLISK LIST« »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velji po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni-V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za «/s leta 3 krone, za */4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej- Tečaj LV. V Ljubljani, 25. aprilja 1902. List 17. MIHAEL, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez-škof Lavantinski, prisednik prestolu Njihove svetosti, velikokrižnik cesarskega-avstrijskega Fran Josipovega reda, doktor bogoslovja, sporoča mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in t se dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti svetega Duha! (Dalje.) Y Srcu Jezusovem ljubljeni verniki! Ko smo doslej občudovali naglo razširjenje in velikanski razvoj blagonosne pobožnosti do Srca Jezusovega, kateri je Ukazal Gospod Bog vzvišeno nalogo, izboljševati versko življenje v katoliški cerkvi, odstranjati mrzloto in malomarnost do Krista in do njegovega rešilnega dela, hočemo odslej preudarjati še nagibe, iz katerih namreč sveta cerkev poleg ljubezni Jezusove časti in da častiti obenem njegovo Srce. Srce Jezusovo je, kakor vsa njegova človeška natora: telo in duša, hipostatično zedi-njeno z drugo božjo osebo in je zato resnično in pravo Srce Sinu božjega. Gre mu torej najvišje češčenje, moljenje, kakršno gre njegovi z Besedo osebno zedinjenji človeški naravi. Potem je to Srce vir, iz katerega je tekla do zadnje kaplje predraga kri kot cena našega odrešenja in posvečenja. Ta kri je odrešila človeški rod greha in je dala zakramentom svete cerkve skrivnostno moč, da onim, ki jih prejemajo, delijo nadnaravno življenje milosti. Z ozirom na neskončno ceno svete krvi je sveta cerkev, i vodjena od svetega Duha, vpeljala praznik predrage krvi našega gospoda Jezusa Krista — fes tu m pretiosissimi sanguinis I). N. I. ('lir. — ki se obhaja navadno prvo nedeljo meseca julija. Po duši Kristovi oživijano Srre je bilo nadalje napolnjeno z notranjim trpljenjem Jezusovim: to pa je bilo večje od njegovega vun a njega trpljenja in nas torej spominja globokih, neizrekljivih srčnih bolečin našega Gospoda in Izveličarja. Vrhu tega je prav to Srce, v katerem se ljubezen Jezusova razodeva telesno čutno in dejansko: zato je po pravici sedež ljubezni. V litanijah Srca Jezusovega, potrjenih za vso cerkcv po svetem očetu papežu dne 2. aprilja 1899, se imenuje Srce Jezusovo: žareče ognjišče ljubezni, dobrote in ljubezni polno. I)a, Srce je altar, na katerem daruje Jezus svojo neskončno ljubezen za nas grešne ljudi. Srce je torej podoba požrtvovalne ljubezni do nas, in ž njim častimo neskončno ljubezen Jezusovo. Gospod Bog se pozivlje tudi pred vsem do našega srca, ko zahteva ljubezen,: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca! (Devt. 0, f>: Mat. 22, 37). Združite, krščanske matere, ljubezen svojih src v enem srcu, in to srce je le senca one neizmerne ljubezni, ki plamti iz najsvetejšega Srca Jezusovega1). Predstavljava božjega Srca Jezusovega je starejša, nego je podoba, ki jo je dala blažena Marjeta Marija Alakok leta 1685 narediti od ene svojih novinek. Seveda, v začetku so bili glavni predmeti takim podobam: stranska rana. ali petere rane Gospodove, ali Srce z orodjem trpljenja, pa tudi Srce samo. Prva podoba Srca Jezusovega se je oskrbela, kakor pravijo, ») P. Franz Hattler S. I., Die bildliche Darstellung des gottlichen Herzens Jesu und der llerz Jesu-ldee. Innsbruck. leta 1139 po naročilu Alfonza Enrikeds i Henriijtiez;, vstanovitelja portugalskega k ral j es t v a. Znaki, s katerimi se predstavlja Srce Jezusovo sem od časov blažene Marjete Marije, pomenijo neskončno ljubezen včlovečenega Sinu božjega in Odrešenika. Plameni iz njega švigajoči, značijo žar neizmerne ljubezni, v kateri vedno gori do nas Srce Odrešenikovo. Spominjajo ognja ljubezni, ki je gorelo v Srcu Jezusovem in o katerem je želel, da se vname in da gori v človeških srcih. Ogenj sem prišel prinest na z e m 1 j o in kaj hočem, kakor da se vname? (Luk. 12, 49). Križ nad Srcem spominja bridkega trpljenja in umiranja, zlasti pa mučne smrti Jezusove na križu, s katero je posebno razodel na zemlji svojo požrtvovalno ljubezen in s katero zdaj vse vleče k sebi. Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo s v oje življenje da za svoje prijatelje. Jan. 15, Kil. Tako je ljubil Jezus. — Trnjeva krona, ovita krog srca, kaže na nebva-ležnost, s katero ljudje povračajo to največjo ljubezen. Kaplje krvi. doli tekoče, značijo predrago ceno. s katero smo bili odkupljeni. Veste, da niste odrešeni strobljivimi rečmi, zlatom ali srebrom . . . temveč drago krvjo Krista. kakor n eom a dežan ega in nedolžnega Jagnjeta. (I. Petr. 1, IS. 19). Žarki, izhajajoči iz tega srca, predstavljajo milosti. ki nam neprenehoma pritekajo po najdo-brotljivšem Srcu. Ko je bil slavni rimski vojskovodij* Man-lij po krivem gnan pred sodnike, razkril je v svoji globoki žalosti pred njimi svoje prsi ter je, kažoč s prstom na rane. ki so mu bile zadane v raznih bojih, zaklical: „Te rane govorijo za me, te pričajo, kar sem storil za Rim in Rimljane!- Kratki pa krepki zagovor je tako prevzel sodnike, da so zavrgli obtožbo in so zaslužnemu vodiju vrnili vse poprejšnje časti in pravice. Kaj je pač tega Rimljana zasluga za rimske državljane napram Jezusovi ljubezni do človeškega rodu? Zato lahko kaže Jezus na svoje odprte prsi z ranjenim srcem, da nas (»pomni podeljenih nam neštetih dobrot in milostij. Iz navedenih razlogov častimo čutno ali meseno Srce učlovečenega Sinu božjega. Vpraša se pa. na kaj dovaja sveta cerkev svojo posebno pozornost pri češčenju nadčutnega ali duhovnega Srca. to je pri češčenju ljubezni Jezusove? Pred vsem hoče opozarjati na dva dogodka, in sicer na vstanovitev najsvetejšega zakramenta altarja, tega večnega spominja radodarne ljubezni našega Gospoda in Izveličarja, o katerem sem govoril obširno v svojem postnem pastirskem listu z dne 20. januvarija 1895; potem pa hoče spominjati bridkega trpljenja in smrti našega Odrešenika, v katere vedni spominj in vedno obnavljanje je postavljena sveta maša, ki je torej neprestana razodeva božjega Srca Jezusovega.1) Najsvetejši zakrament altarja in krvava daritev na križu je dvoje največjih del ljubezni Jezusa Krista, je dvoje najvišjih dobrot njegove neskončne ljubezni. Zatorej moramo, predragi, v pobožnosti Srca Jeusovega moliti in častiti najsvetejše Srce, kakor v prečudežnem zakramentu živi in bije v ljubezni do nas in moramo premišljevati ljubezen Jezusovo na križu in na altarju, moramo Gospoda za to hvaliti in ga zagotavljati svoje povratne ljubezni. Nadalje moramo zadoščevati za razžalitve in oskrunitve, ki se godijo zakramentu ljubezni, moramo posnemati in izvrševati čednosti Srca Jezusovega, brezdna vseh čednosti, zlasti ljubezen do Boga in do bližnjega, potrpežljivost, krotkost in ponižnost, pravičnost in svetost. K njegovemu usmiljenemu Srcu se moramo zatekati v vseh težavah in stiskali. Gospod ne odvrača in : ne zametuje od svojega Srca človeških otrok. (Žal. pes. 3, 33). Saj nas vedno vabi sam, prijazno klicaje: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas poživim. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotek in ponižen iz srca, in bote našli mir svojim dušam. (Mat. 11, 28. 29.) Ni čudo, da prvak apostolov sv. Peter živo opominja kristijane: Christum sanctificate in cor-dibus vestris! Krista posvečujte v svojih srcih! (I. Petr. 3. 15). Potem bo mir božji varoval vaša srca, kakor dostavlja sveti apostol Pavel, katerega srce je bilo vžgano ognja ljubezni. (Filipij. 4. ?)._ \ češčenje in poveličanje vse hvale najvrednejšega Srca Jezusovega so bile oskrbljene globokoumne posvetilne in z odpustki obdarovane molitve, najnovejša z apostolskim pismom od dne 13. marcija 1901: uvedene so bile duha in srce povzdigujoče litanije dnevnice z določbo svete kongregacije za obrede z dne 26. februvarija 1901, nadalje tridnevnice, častne straže. 1» P. Franz Hattler S. I.. Das hocliheilige Messopfer, eint bleibende Offenbarung des gottlichen Herzens Jesu. Innsbruck. 190». Pobožnost, v postnem in vsakem drugem času ljubemu Vzveličarju gotovo prijetna, je sveti rožni venec, ker tistega, ki ga moli, seznanja prav s skrivnostmi najsvetej-šega Srca Jezusovega. Sveti rožni venec nam kaže ljubezen Jezusovo v delu odrešenja in sprave, in nas uči spoznovati ljubezni plameneče Srce Jezusovo. Rožni venec je poučna knjiga Srca Jezusovega. Deviška mati božja Marija nam kaže v rožnem vencu Srce svojega božjega Sina in navdaja naša srca z ljubeznijo do njega. Poleg tega pa nam razodeva tudi svoje ljubezni polno srce. In tako se kristijan, ki govori o Srcu Jezusovem, ne more ogniti srca Marijinega, kar njegovo srce le še močneje vnema k vdani ljubezni do Jezusa. Da bolje umejemo, kakšna je širokost in dolgost, visokost in globočina vse presegajoče ljubezni Kristove, da bolje spoznamo preusmi-Ijeno Srce Jezusovo, hočemo se v duhu podati na kraje, kjer se je najjasneje razodela ta ljubezen. V Betlehemu je večno znamenito mesto, kjer je Srce Jezusovo začelo biti v ljubezni do nas, kjer je opravilo za nas prvi dar svoje ljubezni. Tu je trepetalo mraza in se treslo v uboštvu; tu se je Jezus ponižal, kakor se ni ponižal noben človeški otrok, da bomo mi povišani. Izvolil si je hlev, da je za-dobil nam nebesa. Od tod kliče vsakemu izmed nas: Moj sin, moja hči, daj mi svoje srce! (Preg. 23, 26). Pobožen romar, kateri je v Betlehemu na srebrni zvezdi, ki se sveti prav na rojstnem mestu Kristovem, bral napis: Tukaj je bil rojen Sin božji iz Device, je bil tako ganjen v srcu, da se je zgrudil na tla in je umrl. V Nazaretu je bilo Srce Jezusovo stari še m podložno v sveti pokorščini. V Jeruzalemu se je kazalo na učljiv o v šoli pismarjev, v templju goreče za čast božjo. Ko je Jezus začel javno učiti, razodel je vso ljubezen svojega Srca. Ze beseda: Nolite soli iciti esse! Ne skrbite (Mat. 6, 31), že ta beseda spričuje njegovo ljubezen do ljudi, ki si delajo z boječo skrbjo mnogo težav in križev. Kako krasno se razodeva do-brotljivost Srca Jezusovega v tolažljivi besedi, ki jo je spregovoril žalujoči vdovi v Najmu: Noli flere! Ne jokaj (Luk. 7, 13), žalujočim gostom v hiši Jajrovi in žalostnim Jeruzalemskim ženam: Nolite flere! Ne jokajte! (Luk. H, 52: 23, 28). Ganljiva je Jezusova skrb za gladno množico ljudstva: Misereor super turbam. Množica se mi smili: ker glejte, tri dni so že pri meni in nimajo kaj jesti. In ako jih lačne pustim na njih dom, omagajo na potu: nekaj namreč jih je prišlo od daleč. (Mark. 8, 2. 3). O ljubeče Srce! — Kako milosrčen je bil Jezus do svojih učencev, kako sočuten z nesrečnimi, kako usmiljen do trpečih, kako prizanesljiv in blagosrčen do grešnikov! Zlasti pa razodevajo čuvstva Jezusovega Srca solze, ki jih je točil sočutno za svojega prijatelja Lazarja in za pomiloščeno ali tako nehva ležno in nespokorno Jeruzalemsko mesto. I)a, skrivnosten čar je v premišljevanju dobrot-ljivosti včlovečenega Sinu božjega v njegovem Srcu. Ljubezen rodi ljubezen. Modrosti polni apostol sveta, sv. Pavel, je dal otročičem v Kristu mleka piti, ne jedi d. kor. 3. 1. 2), in jih je tako pridobil Kristu. Tako vzve-ličalno mleko daje slabovernira in mrzlosrčnim naša sladka pobožnost do Srca Jezusovega. Toda hitimo še na druge kraje, kjer se je posebno kazala ljubezen Srca Jezusovega. N a Oljski gori je trpelo in trepetalo sveto Srce tako, da je silila kri skozi znoj-nice iz telesa in je v debelih kapljah tekla na zemljo iz oči. iz ušes in iz ust, od rok in od nog. Tu je mogel klicati s krvjo obliti Vzve-ličar: Sin, hči, glej, kaj trpi moje Srce zavoljo tebe: daj mi zato h v ij e srce! (Preg. 23, 26). Kdo pove. kaj je trpelo ljubeče Srce, ko je Jezus na svojem k riževem potu srečal svojo ljubljeno mater? Najstrašnejšo bolečino pa je pretrpelo presveto Srce Jezusovo na Golgoti, k jer je Gospod tri dolge mučne ure visel na križu. Pa tudi v tej bridki muki je ostalo ljubezni in milosti polno. Križani je molil za svoje sovražnike: Gospod, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo! (Luk. 23. 34). Desnemu razbojniku je naznanil pomilosčenje: Resnično ti povem, danes boš z menoj v raju! (Luk. 23, 431. Za svojo ljubljeno mater je skrbel, izroči vsi jo v varstvo svojemu ljubljenemu učencu. Tega pa je tolažil z milo besedo: Sin, glej tvoja mati! (Jan. 10, 27). Tako je visel Jezus na križu, izkazovaje dela ljubezni, da je mogel konečno reči: Dopolnjeno je! In je nagnil glavo in izdihnil svojo dušo. (Jan. l!». 30). In ko je prestal božji trpinec, pristopi vojak s sulico in o d p re njegovo stran, in zdajci je tekla iz nje kri in voda. (Jan. 1!», 341. S sulico je bilo prebodeno in odprto Sne, da je grešnikom odprto kot varno zavetje1). Srce našega Gospoda in Izveličarja je na križu počilo ljubezni in je umrlo in omrzlelo. Pa mrtvo in mrzlo je ostalo le tri dni; potem je zopet oživelo in začelo biti v obnovljeni ljubezni, da ne neba nikdar več biti. Ta ljubezen je bila tolika in tako mogočna, da ni mogla zapustiti ljudi. Izumila je, česar noben človek ni mogel izmisliti: najsvetejši zakrament altarja. V tem zakramentu vseh zakramentov bije zopet v ljubezni za nas prav tisto Srce, ki je v Betlehemskem hlevu iz ljubezni do nas trepetalo mraza, ki se je na Oljski gori treslo v smrtni bridkosti, ki je na gori Kalvariji izkrvavelo. To je tisto Srce, ki nas enkrat, kakor upamo, usmiljeno sodi in nas milostno povabi, da se ž njim, ki je veselje vseh svetnikov, večno združimo v nebeškem kraljestvu. Ljubezen tega Srca je neomahljiva, njegova zvestoba je neizpremenljiva. Zato na vsej zemlji ni lepše, ni srečnejše zveze, nego je prijateljska vez z najsvetejšim Srcem Jezusovim. «Kon*c prihodnjič. i Posvečeno rokodelstvo. Sv. Maksim, trgovec. (Kamenjan HO. aprilja. Ko je hotel rimski cesar Decij svoj peklenski načrt izpeljati in krščansko vero iz zemlje iztrebiti in uničiti, velel je postavo po vsem cesarstvu razglasiti da naj se kristijani silijo darovati malikom. Med prvimi, ki so se branili izpolniti to povelje, je bil Maksim, trgovec, doma v Aziji. Ktr je brez strahu spoznal svojo krščansko vero, zaprejo ga v ječo in potem peljejo pred oblastnika Optima. Ta ga tako-le zaslišuje: Oblastnik: „Kako ti je ime. in kakšnega stanu si ti?** Maksim: „Prostorojen sem, a Kristov služabnik.** Oblastnik: „Ti si tedaj kristijan?" Maksim: „I>a, akopram grešnik." Oblastnik: ..Ali ti niso znani pred kratkim razglašeni cesarski ukazi?*' 1 Dr Kr. Krank. Das bittere Leiden des heiligsten Herzens Je*u Krotim? I.%>ununden und kranken Tagen. Kegensbur^. 1^99-lH<>0. 27 zvezkov, v S . ri"»7 strani Maksim: „Kateri ukazi?" — Kaj zapo-vedu j o?" Oblastnik: „Da se morajo odreči vsi kristijani svojemu krščanskemu praznoverstvu, spoznati cesarja kakor svojega pravega gospoda in zapovednika ter darovati bogovom." Maksim: „Ti Boga sramotilni ukazi so mi znani, in prav to me je nagnilo, da očitno spoznavam svojo vero." Oblastnik: »Ker so ti ukazi znani, zato daruj bogovom." Maksim: „Darujem le enemu pa resničnemu Bogu. in štejem si v srečo, da mu darujem že od svoje mladosti." Oblastnik: „Daruj bogovom, da rešiš življenje. ako ne, ti povem, da te izročim trinogom." Maksim: „Oj, prav to je, kar sem si vedno želel. Prav zato sem spoznal se za kristijana, da imam priložnost to revno minljivo življenje kmalo zapustiti in iti v večno življenje." Na to ga veli oblastnik tepsti s palicami, in prigovarja mu, naj daruje, in se s tem oprosti trpljenja. A Maksim mu odvrne: »Kar se trpi v Jezusovemu imenu, to ni nobeno trpljenje, nego radost. Ko bi pa odstopil od tega, kar zapoveduje evangelij, ne odšel bi večnemu trpljenju." Na te besede ga veli oblastnik dejati na tezalnico. In ko ga beriči mučijo, upije: „Ne-srečnež, ne bodi trdovraten, daruj bogovom, da si s tem rešiš življenje!,, A Maksim govori: »Prav s tem bi izgubil življenje, ako bi daroval bogovom, in ker si hočem življenje ohraniti, jim ne darujem. Vaše palice, vaši železni drogovi in kremplji in ogenj mi ne bodo storili hudo, ker v meni milost božja stanuje. Ona me reši iz vaših rok in me popelje v večno izveličanje, katero vživa že toliko svetnikov, ki so v boju za vero premagali vašo grozovitost." Oblastnik, uvidevši. da ne more pregovorit' viteškega bojevalca Jezusovega, izreče sodbo: »Ukazujem, da Maksima, ki se brani ubogati cesarjevo povelje, peljete ven in ga kamenjate, da bo drugim kristijanom v strašljivo svarilo. Nato zgrabijo beriči Maksima in ga peljejo iz mesta, kjer ga kamenjajo dne 30. aprilja 251. Sveti Gvallard, sedlar. (l*mrl 30. aprilja.i Sveti Gvalfard je bil rojen v jednajstem stoletji v mestu Avgsburg na Nemškem. V svoji mladosti se je izučil sedlarskega rokodelstva, j moči božje; križ jim je bil izveličalno sredstvo, Dobro doraščen potuje s svojim rokodelskim to- zato v veliki časti. varišem Sikardom in nekaterimi trgovci iz Avgs- Križevo znamenje nas oživlja v burga leta 1096. v Verono na Laškem. Ko J veri. previdi, da ie v tem mestu lepa prilika za nie- « . . .m ... . govo rokodelstvo kakor tudi za" njegovo kr- *-.1 teM ščansko izobrazbo, ostane tu. Ker je bil v svoji stroki vrlo izvežban a tudi priden delalec, imel oziru ni se nobene izpremembe. Nevernim sovražnikom cerkve je še dandanes križ v spod- je dober zaslužek. A mehkega srca, kakor je t,k°' ZDamenAe -espamet.. Kristijanom pa je to bil, ohrani le najpotrebnejše za sebe, vse drugo znamenJe ™J^tne,e vseh znarnen, Zasramovani razdeli ubožcem. Ljudje p kmalu to opazijo, in 80 T' kak°r P^ kr.st.jan, rad. tega od ne- začnejo ga glasno hvaliti kakor svetnika. Gval- T ' t . k , govor, s sv. Pavlom, fard se posvetne hvale zboji, in v skrbi za svoje ' "rB°g f da|- dar bl " hvah raze,n 8 knžen' izveličanje sklene iti v samoten kraj, kjer bi za- G°8P°da Da8Cga JeZU8a Kr,8ta" (GaL "•) mogel služiti samo Bogu. Ko se o tem posve- i»Ta je postavljen v padec in vstajenje tuje s svojim izpovednikom, razdeli vse svoje mnogim v Izraelu in v znamenje, kateremu se denarje med uboge in se napoti onostran Aniže 1)0 nasprotovalo". (Luk. 2, 34.) Tako je proro- v neki gozd. Tu si v samoti postavi malo hišico koval starček Simeon detetu Jezusu, tako pa se in ogradi mal vrt. je godilo tudi s križem: »znamenjem sinu člo- Po dnevi je delal in premišljeval, po noči pa je Neunu' A K0 na!,l0Pa.J° sovražniki kriza, molil in mrtvičil svoje tdo. Tako je preživel .nast0Pai° kot sovražniki Kristovi. Katoliki pa tukaj dvajset let, oddaljen od ljudi. Slednjič ga imaio to znamenJe vedno v časti, ter kažejo s zapazijo neki čolnarji, ko je zajemal vodo iz tem' da 80 res llčenci Križanega: vsak kdor se reke. Ti stopijo na suho ter ga silijo, naj se njegoveSa križa ne sramuje, je njegov učenec: povrne z njimi v Verono. Tu so mu dali zraven kažfj°> da 80 »čenči apostolov, ki so se hvalili cerkve sv. Petra v samostanu malo stanovanje. z Gospodovim križem in niso hoteli slišati o Ko je bila leta 1117 reka Aniža stopila iz ničemer drugem, nego o križu. (I. Kor. 2: Gal. struge, moral je zapustiti Gvalfard svoje stano- Priznajo, da so verni nasledniki prvih vanje ter se preseliti zunaj mesta k cerkvi sv. kristijanov, ki so bili »častilci križa". (Tertu- Trojice. Slednjič so mu dali pri cerkvi svetega IiJan)' ~~ Xe 8ra*nuj se imena „častilec križa'4, Odrešenika ozko celico, kjer je kot mož molitve kakor 8e Jezus ni sramoval umreti za nas na in kot čudodelnik sklenil dne 30. aprilja 1127 I križlK Kdor mene «P0ZDa P™d ljudmi, tega svoje sveto življenje. spoznam tudi jaz pred nebeškim Očetom. Poka- c i. , i T x. x A žimo vedno, pri vsaki priliki, pred vsakim člo- Sedlarske zadruge na Laškem časte sv. , a * • i •• • » Gvalfarda kakor svoiega pomočnika. - Ko je vekom' da častilci kriza in kazimo s tem bilo nekaj njegovih svetih ostankov leta 1602 8V°je trdn° Versk° PreP™'a^ prepeljanih v rojstno mu mesto Avgsburg, bil je Kriza znamenje nas potrjuje tudi ta dan posebno % praznovan po avgsburški škofiji v na8e.ra llPanj», saj je to znamenje našega in po vsem Bavarskem. odrešenja. Je sicer znamenje bolečin in sramote, Nad učitelj Peter Gros.<. k* j° )e trPe^ Krist, a spominja nas tudi slavne zmage Krista nad satanom, na slavo, ki jo je pridobil sebi in njegovim. Skušauega mora ta . .v , spomin j potrditi, padlega osrčevati. vsem pa daNa praznik „Najdbe SV. kriza,jati up večnega življenja. mainika-) i Ko je Konstantin Veliki šel v boj zoper Ko so apostoli po Gospodovem povelju šli krščanskega sovražnika Maksencija, videl je oznanovat vsemu svetu Jezusove nauke: pohuj- v prikazni znamenje sv. Križa in slišal besede: sevali so so ljudje zlasti nad vstanoviteljem nove „V tem znamenju zmagaš". Isti glas naj čujemo vere, nad Križanim. Bog-človek je končal kot vedno tudi mi, kadar zagledamo to znamenje, hudodelec na križu — Judom v spodtiko, Hudobni duh se boji križa, ker na njem ga jene ver ni ko m nespamet. Vernim pa je bila premagal Krist in zdrobil njegovo moč. Ako pa beseda o križu znamenje modrosti, dobrote in je kdo že padel, pogled na križ mu daje upanje: saj se je na tem križu darovala spravna daritev za nase grehe. Kakor je pogled na bronasto kačo v puščavi ozdravil rane kačjega pika, tako nas pogled na križ ozdravi ran greha, pikov hudobne peklenske kače. V križu imamo slednjič vsi upanje večnega življenja. Tisti, ki je visel na križu je sedaj v nebesih, na desnici božji. Tje pridemo tudi mi, ako sledimo Kristu in ako vstrajamo pod križem in bremenom nadlog do konca. Tako torej vzbuja v nas križ veseli up boljšega življenja: kdor pa zaupa v Boga. ta ne bo osramočen. Križ pa vžiga v 11 a s tudi ljubezen. Kdor opazuje križ. ta mora nehote priti do zavesti. da je Krist visel na križu iz ljubezni (lo 1 as. Kdo pa naj premišljuje to ljubezen, brez da bi se vnela tudi v njem protiljubezen do tistega, ki umira z ljubezni d»> njega. Kdo naj bi ostal mrztl pri pogledu gorečega plamena Jezusove ljubezni":' Zato so resnične besede: ..Ko bom povišan od zemlje, vse nase potegnem. I Iv. 12, 31.) In že v dan križanja so se spolnile te njegove besede. Sovražniki njegovi, ki so ga križali, so >e spreobrnili, trkali se na prsi in govorili: Resnično, ta je Sin božji!" Ce se je "im.MiI tedaj kamen, kaj naj mislimo o vosku! Sv. Fran išek Pavlanski je zato pri pogledu Križaiirga nehote vskliknil: „0 ljubezen, moja ijubez.n! Tu glejte m«-jo ljubezen!" Zares, če pokale skale, če so se odpirali grobovi ob smrti .kzusovi. kak" naj se ne bi omečilo človeški* arre! < M katerekoli strani torej opazujem" sv. križ. povsod jc lep. vodno koristen. Zat" ljubimo loseni križ. da budi v nas izveličalne čednosti vere. upania in ljubezni. Ljubimo pa tudi križ. ki ni lesen, ki je križ nadlog, trpljenje. ,,Kdor b"i*e za ii:eii"j priti, naj zataji samega sebe. naj zadene vsak dan križ na svoje rame in hodi za menoj." — Zadcnimo na svoje rame vsak križ. ki ga nam posije Bog: — z njim. po njem pridem" v dežel" ve ne radosti. L. P. Na čast sv. Florijanu. 4. mejnika'. Sv. Florijan je bil rojen sredi tretjega s o-letja na Spodnje - Avstrijskem. Postal je voj-.k bil je kristijan in je stopil iz vojaške službe oi pričetem preganianju kristijanov za časa Dii< -kh cijana. Ko so v starem Noriku začeli loviti kristi-jane in je metati v ječe, je moriti, jel je preganjane tolažiti in jim po močeh pomagati. Na potu je srečal vojake, ki so zasledovali kristi-jane. Stopil je pred nje in jih nagovoril: „Nikar se preveč ne trudite; tu stoji pred vami kristijan, peljite ga pred svojega zapovednika/4 Peljali so ga. Zapovednik ga je silil, naj daruje malikom, a ni se dal pregovoriti, da si so ga obsipali z grožnjami. ,,Ko sem še nosil zemsko orožje,44 tako je govoril zapovedniku, „častil sem skrivaj svojega Boga, nikdar me ni mogel pregovoriti satan. Ti imaš oblast n id mojim telesom, a nad mojo dušo pa ima oblast le samo Bog. Pokoren sem, ker sem tvoj podložnik, a darovati malikom in je moliti, tega mi pa vsiliti nisi v stanu. Ne bojim se muk, le zažgi gromado, z imenom .,Jezus" na jeziku stopim na njo.44 Veliko muk je prestal Florijan, predno je v deroči Aniži koučal življenje. Po čudežu se je našlo njegovo telo in preneslo v Rim. Sv. Florijan je ostal vojak, dokler mu ni bilo potrebno očitno nastopiti. Ta čas je bil kristijan le samo v srcu. Kakor hitro pa je prišel zanj čas, očitno spozna svojo vero. To je storil brez strahu in je v viharnem času dal svoje življenje, da je prejel pravico do nebeškega zaklada. — Tako tudi mi! Bodimo verni kri-8t»jani, a ne na jeziku samo. Kadar nastopi čas, da naš molk veri škodi, očito priznajmo vsakemu kaj smo, ne bojmo se nobene nevarnosti. Zakaj, ne bojmo se onih, ki zamorejo umoriti telo, bojmo se veliko več onega, ki zamore dušo in telo pahniti v pogibelj. Če izgubimo življenje zaradi Krista, se uam vrne, če pa si ga ohranimo s tem, da njega zatajimo, vzame nam ga Krist na veke in nas pahne v kraljestvo teme. Izgled nam bodi sv. Florijan. Njega kličimo na pomoč, kadar švigne plamen izkušnjav iz pekla, pripo-ročujmo se mu, ako nas hočejo zagrniti valovi strasti. Njegove pomoči bomo deležni: zato pa tudi živimo zasebno in javno po njegovem izgledu. L. P. Šest čednosti — slovenskim dekletom za majnik. Stari poganski Egipčani so lepšali vratove svojih hčera s pomembnimi ovratnicami. Na vsaki teh ovratnic je bilo šest podobic, ki so predstavljale šestero čednosti, katere mora devica imeti. Prva podobica je bila grlica z napisom: „Tako samotna!44 —Druga golobček: „Tako čista!44 — Tretja orel: ..Tako urna!44 — Četrta štor- kija: „Tako hvaležna!" —- Peta ponočna sova: „Tako čuječa!" — Šesta škrjanček; ,,Tako pobožna!" — Torej so stari Egipčani, dasi pogani, visoko čislali sosebno deklične čednosti. — Vidite, krščanska dekleta! Kapelan A. Merkun. Častilcem lurške Matere Božje. Odkar se je 1. 1858. prikazala Marija v Lurdu srečni Bernardiki ter je tam začel izvirati čudapolui studenec, in odkar je pobožni francoski narod na povelje nebeške Kraljice zazidal v Lurdu krasno hišo božjo, zdi se, da je Marija podvojila svojo ljubezen do revnih zemeljskih otrok. Zdi se, da so se povrnili časi, ko je še njen sin božji hodil po zemlji učeč in deleč milosti in dobrote judovskemu ljudstvu Nešte-vilno čudežev se dogaja v Lurdu leto za letom in pa širom sveta po samem rabljenju lurške vode. In še obilnejše so dušne milosti, katere prejema krščanski rod iz rok brezmadežne lurške Device. Pa podvojila se je rekli bi, v zadnjih štiridesetih letih tudi ljubezen kristijanov do Marije. Povsod nahajaš med njimi v znamenje češčenja Marijinega spomenike lurške Kraljice. Ne najdeš že hiše brez lurške podobe, ne skoraj cerkve brez lurškega altarja ali saj kipa lurške Marije. Ob cestah in potih se je postavilo na tisoče lurških kapelic, pozidalo se mnogo lurških cerkva. Leta 1908 preteče 50 let, odkar je Marija osenr najstkrat zapustila nebesa in se ponižala k nam zemeljskim otrokom. To leto bo, če še mogoče, pomnožilo češčenje Marijino in krščanski narodi, udani ji iz srca, bodo najslavnejše obhajali to blaženo prvo petdesetletnico. Tudi slovenski rod, ki toliko ljubi in časti Marijo, ne bo zaostajal za drugimi. Slavil bo gotovo najsijajnejše to petdesetletnico. Marij ini otroci širom mile nam slovenske zemlje, s temi vrsticami ste pa že zdaj vabljeni k delu, ki se namerava izvršiti prav v proslavo in spominj petdesetletnice Marijinih prikaznij v Lurdu. V Rajhenburgu na Savi, na Spodnjem Štajarskem, se je z dovoljenjem preč. knezškofijstva in vis. deželne vlade dne 17. majnika 1901 vstanovila cerkvena družba, ki ima namen tik trga rajhenburškega na krasnem holmiču pozidati novo župno cerkev, posvečeno Mariji lurški. Ta lurška cerkev se bo stavila v spominj petdesetletnice Marijinih prikaznij v Lurdu in posvetila brezmadeža spočeti Devici. V ta namen se že pridno pobirajo denarni prispevki. Dasi cerkvena družba deluje še-le tričetrt leta, šteje že do 2000 udov in nabralo se je 8000 kron. Da bo pa še bolj vrlo pruspevalo to Mariji lurški posvečeno delo, vabimo s tem Marijine častilce po slovenski zemlji, da v obilnem številu pristopijo k naši cerkveni družbi, ter jo po svojih močeh prav blagodušno podpirajo. S tem ne bodete omogočili samo prepotrebne nove župne cerkve v revni rajhenburški župi, nego storili bodete mnogo v čast in siavo Mari- j jino, kajti ta cerkev, prva župna lurška cerkev na slovenskih tleh, postane ob enem blagodejna romarska cerkev — slovenski Lurd. Udje družbe plačujejo po 1 krono 20 vinarjev ali 60 krajcarjev na leto, vstanovniki po 10 kron, ali za vselej 100 kron, dobrotniki pa kolikor hočejo. Želi se, da se plača, če mogoče, udnina za več let skupaj, n. pr. za 5 ali 10 let, ker se na tak način denar prej naloži na obresti. Za ude, vstanovnike in dobrotnike cerkvene družbe se obhajajo večne maše in sicer vsak prvi petek v mesecu, razun štirih mesecev, v katerih se nahajajo kvatrni tedni. V teh štirih mesecih so pa mrtvaška opravila enaka, kakor vernih duš dan in pa peta črna maša za večni mir in pokoj vseh rajnih vstanovnikov, udov in dobrotnikov cerkvene drnžbe. Tako se jim plačuje vsak dar, podeljen družbi z dušnimi darovi, s sadovi večnih maš. Marsikaterega grob bo pozabljen za vsikdar, preden ga bo obrasel prvi mah, a kdor pristopi v krog cerkvene družbe v Rajhenburgu, ne bo pozabljen v daritvah sv. maš in molitvah nikdar. Za tiste dobrotnike naše cerkvene družbe pa. ki si posebno prizadevajo za njo, druge k njej nagovarjajo, nabirajo novih udov in doneskov, se berete I vsako leto vrhu imenovanih 12 svetih maš še dva sveti maši in sicer 11. februvarija ob dnevu prve prikazni Marijine v Lurdu in pa 16. aprilja. ob j smrtnem dnevu Bernardike za srečno smrt. Imenovani sveti maši se bodeta opravljali tako dolgo, da se dozida nova cerkev. Častilci Marijini! Delo je krasno in zaslužljivo. ! ki se namerava izvršiti v čast in slavo lurške Marije. Podpirajte je in dajte se vpisati v cerkveno družbo! Denar za družbo se lahko pošilja naravnost župnemu uradu. (Naslov: rŽupni urad, pošta Rajheuburg na Savi'4). Po sprejemu denarja se vsakemu pošlje vpisna knjižnica, ki svedoči, da je dotičnik sprejet v cerkveno družbo ter da postane deležen vseh njenih duhovnih dobrot. V Rajhenburgu, obletnico prve prikazni Marijine v Lurdu, dne 11. februvarija 1902. Josip Cerjak. župnik in predsednik cerkvene družbe. Fran Avsenak, Fran Kralj. tajnik. predsedn namestnik. L Br&tovske zadeve molitvenega apostolstva. a) Glavni namen za mesec a p r i 1 j 1 9 o u: Duh mol Ure. f) Posebni nameni: 20) Sv. Klet. Slovenci v tujini in ohranitev njihove verske in narodne zavesti. Duh ponižnosti in skromnosti. 27.) Sv. Peregrln Slovenski delala in posli I stnilj^nje in radodarnost do ubogih. 23.) Sv. Pavel od Križa. Naša cesarska rodovina. Osar Frančišek Josip I. 29) Sv. Peter. Slovenski redovniki. Učitelji in katehetje. Vzgoja slovenske mladine v krščanskem duhu. Sv. Katarina Stenska. V mesecu aprilju umrli udje molitvenega apostolstva in bratovščine presv. Srca Jezusovega. a) klavni namen za mesec maj ni k 1 902: /aupanje na Marijo. h) Posebni nameni. 1.) Sv. FUlp fta Jakob. Vneto češčenje Matere Božje v t c-111 mesecu. Udeleževanje Smarnične pobožnosti 2.i St. AtanazlJ. Gojite/ pra\ega prijateljstva. Pohlevna vdanost do predstojnikov. S. Raznoterosti. Novcmašnik in sv. razpelo. Tn pa tam se pri-jrodi, da novomašnik, ko stopa prvikrat k oltarju Gospodovem, ne nese v roki običajnega venca, nego sv. razpelo. Lep in ginljiv je pogled na novomašnika, ko koraku sredi ljudstva po cerkvi — s križem v roki. In to po pravici! Saj življenje katoliškega duhovnika res ni drugega nego posnemanje — trpečega in preganjanega Izveličarja. S. Mcška časnikarska beseda. „Pri nas v Zdtuženih državah nimamo ne ^klerikalnih** ne ».liberalnih* listov. Ce jih pa hočete glede katoličanstva deliti, morate jih deliti tako-le: v katoliške liste, indiferentne li>te iu protikatoliške liste. Odločno tudi protestujemo, •la bi časnikarji na Slovenskem lahko poučevali nas slovensko-anterikanskc časnikarje v časnikarstvu. Vsaj so se bas nekateri časniki na Slovenskem že mnogo nam ili prav od „Amerikanskega Slovenca* in se lahko še marsikaj name v smeri modernega in naprednega •'asnikarstva. J 'o , .1 trt t rii 11 n e je sploh le z Marijo. Uprav smrtni dan je sprejelo vredništvo njega labudno pesem Majnikovi Kraljici: »Premišljevanja o Srci Marije." Tudi njemu so še pred smrtijo pokazali te dotiskane šmarnice in bil je vesel. Pokopal ga je itf. t. m. kanonik Povše. Navzočevala pa sta pogrebu hvaležna mu učenca: sedanji frančiškanski provin« ijal o. Konstant I.uzar in oži mu rojak, komponist o. Augelik Hribar iz Ljubljane. Sicer pa je rakvi sledilo vse, kar ima Novomesto imenitnega in preprostega od dvornega svetnika prof. Šuklje-ga do zadnje delalske dlani. 22. t. m. je pel slovesno osminjo za njim novomeški prost dr. Sebastijan Elbert. — Saj J® sprejel milostni Sodnik v večna bivališča; slovenski narod pa v svoj neizbrisen spominj. V M. P. Škofijska kronika. Novomašniki postanejo 1. 1902. v ljubljanskem bogoslovnem semenišči sledeči gospodje bogoslovci: Iz četrtega bogoslovnega tečaja: Ivan Brce, rojen v Dražgošah 5. majnika 1876, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1898; Karol Čuk, rojen v Črnem Vrhu nad Idrijo 20. februvarija 1878, gimnazijo dovršil 1. 1898 v Ljubljani; Frančišek Seraf. Kimovec, rojen v Crkljah 21. septembra 1878, gimnazijo dovršil z odlično zrelostno izkušinjo v Ljubljani 1898; Andrej Magajna, rojen v Vremah 16. decembra 1876, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1898; Ivan Obgl. Ma-renčič, rojen v Kranji 6. avg. 1879, gimnazijo dovršil z odlično zrelostno izkušinjo v Ljubljani 1898; Alojzij Mrhar, rojen na Ježici 15. junija 1876, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1898; Frančišek Ksav. Pavšič, rojen v Ljubljani 3. novembra 1876, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1898 in prvi bogoslovski tečaj v celovškem semenišču; Ivan Krst. Prijatelj, rojen v Dobrepoljah 24. majnika 1879; gimnazijo dovršil v Ljubljani 1898; Valent Sitar, rojen na Ježici 29. avgusta 1878, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1898; Frančišek Seraf. Skulj, rojen v Vel. Lašičah 23. julija 1875, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1898; Rihard Smolej, rojen v Ljubljani 27. aprilja 1879. gimnazijo dovršil v Ljubljani 1897. — Iz tretjega bogoslovnega tečaja, po grški besedi zvani „prez-biterji": Matej Ahačič, rojen v Tržiči 10. septembra 1 >78, gimnazijo dovršil z odlično zrelostno izkušinjo v Ljubljani 1899; Martin D r o 1 e c, rojen v Krašinji 10. novembra 1877, gimnazijo dovršil v Ljubljani 1899; Mihael Kmet, rojen v Št. Lovrenci ob Temenici 29. septembra 1878, nižjo gimnazijo dovršil v Ljubljani, višjo v Mariboru 1899; Ivan Zl. Kozina, rojen v Ribnici 30. deeembra 1877, nižjo gimnazijo dovršil v Ljubljani, višjo v Rudolfovem 1899; Josip Logar, rojen v Metliki 19. februvarija 1879. I.—II. gimn. razred v Rudolfovem, III.—VIII. v Ljubljani z odlično zrelostno izkušinjo 1899; Martin Pečarič, rojen v Metliki 8. januvarija 1878. I.—III. gimn. razred v Rudolfovem, IV.—VIII. v Ljubljani lb99; Josip Pirec, rojen v Velesalem 5. majnika 1877. gimnazijo dovršil v Ljubljani 1899; Leopold Pod-logar, rojen v Škocijanu pri Turijaku 14. novembra 1*78, gimnazijo dovršil z odlično zrelostno izkušinjo v Rudolfovem 1899; Ivan Krst. Straj h ar, rojen v Šmartinu pri Kameniku 21. junija 1878. gimnazijo dovršil v Liubljani 1899; Martin Štular, v Metliki 10. novembra 187>, nižjo gimnazijo dovršil v Rudolfovem, višjo v Ljubljani 1899;—Karol Bor. Gross, četrto-letnik, rojen v Zagoriji ob Savi 2. novembra 1880, dovršil gimnazijo v Ljubljani 1898, prejme vsled njegove mladosti le subdijakonat in dijakonat. Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.