Zgodnja Eatoližk cerkven list. Danica izhaia vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr, za ¿etert leta 1 gld.,30 kr. Vtis^arnid emana z a *eto 4 gold., za pol leta 2 gld., zaeetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan prazn.k, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXTT. V Ijubljani 13. rožnika 1879. List 24. izgledi bogolfubnih otrok, iz vsih časov kersanstva. MM. 8. Zveličani Krispin Viterbski. Viterbo je laško mesto, papeževa lastina. Tam je bil rojen Krispin 13. listopada 1668 in je pri sv. kersti dobil ime Peter; Krispin se je imenoval, ko je postal redovnik. . Dobri Btarši so kmali hvaležno spoznali izverstne lastnosti in zmožnosti ljubeznjivega Peterčka, in so se prav zgodaj z veliko skerbjo prizadevali zasejati dobro seme v rodovitna tla tega od Boga tako obilno obdaro-vanega otročjega serca. Ker niso bili premožni, da bi mu preskerbeli svetnega premoženja, dajali so mu v tem veči meri nebeških darov. Skerbno so ga podučevali v keršanskem nauku, privajali ga natančne pokorščine in vbogljivosti; kazali so mu pot proti nebesom s priserč-nimi besedami, še bolj pa z lastnim lepim izgledom. Zlasti se je od matere navzel priserčnega češenja in ljubezni do Matere Božje. Ko je 5 lčt star, ga peljejo mati na praznik Marijnega oznanjenja v Marijno cerkev, kake pol ure od mesta, ter tam klečč darujejo ljubega sinka vzvišeni Kraljici nebeški. Potem se ober-nejo k malemu Petru, mu pokažejo Marijno podobo in pravijo z ginjenim glasom: „Glej sem, ta je tvoja mati! Njej te zdaj darujem. Ljubi jo zmiraj s pravim sercem in časti jo kot svojo Gospo!" Te materine besede so se globoko vtisnile v voljno dečkovo serce in so v njem ostale tako živo zapisane, da je Marijo pri vsaki priložnosti imenoval svojo „Mater" in „Gospo" svojo. Ko je že znal razločevati, kaj je dobro in Bogu dopadljivo, se je začel, kakor imajo prav pobožni navado, pred praznikom neomadežnega Spočetja M. D. postiti ob kruhu in vodi. To navado je ohranil vse svoje življenje. Že bolj spodrastel, je tako delal tudi vsako soboto in vselej tisti dan pred Marijnim praznikom. Tudi v tem je materin nauk spolnjeval, da je v vsaki nesreči pribežal k Mariji in se Njeni priprošnji priporočil. Nekega dne je bil splezal z dvema dečkoma na veliko drevo. Ravno ko so bili vsi trije na eni veji, se veja ulomi in vsi padejo na tla. Peterček berž pervi trenutek zakliče Marijo, in kar nič žalega se mu ne zgodi; una dva si noge močno ranita. Drugi pot ga splašeni konj podere in še tako silovito s kopiti proti njemu vdeluje, da vsi navzoči me- nijo, da ga bode ubil. Peter spet zdaj Marijo zakliče in se nepoškodovan zopet na noge spravi. Njegova mati so hodili v samostan „sv. Rože'* delat, pa so včr.sih tudi Peterčeka seboj pripeljali. Pri tacih priložnostih je šel blagi deček v cerkev, posebno, ko je že bolj k pameti prišel, in je pred naj Svetejšim pobožno molil, dokler niso mati svojih opravil zgotovili. Nekaj časa se je to skrivaj godilo; enkrat pa ga nune zapazijo in se ne morejo načuditi toliki pobožnosti tako majhnega dečka. \ g^* pride- na^j v sobo, ki je za pogovor s tujimi, vcfeo nAg®79rij°> rekoč: „Oj, naš tnali svetnik! ZdaVeč imenovali Peterčka, marveč z novim pristavkom ti bomo rekle „dobri Peterček". Ponižni deček ne odgovori na to nobene besede, ampak, kakor bi bil zelo osramoten, se začne jokati in mater za obleko vleči, češ, pojdiva berž domu. Nune so to povedale g. kanoniku Zozzi ju. Ta ga drugi dan slučajno srečajo, pa mu precej zakličejo: „Bog te sprimi, dobri Peterček!" Peterček zarudi, in kakor bi sam ne vedil, od kod mu pride toliko serč-nosti, odgovori: „Zdaj mi pač lahko nagajate; pa Bog utegne storiti, da se bo to še kdaj vresničilo.J* Peter je bil zmiraj rad sam. Naj rajše je hodil v razne cerkve po mesti k maši streč. Po 6 do 7 ur je stregel, pa ni hotel nikakoršnega plačila ali darila zato, čeravno je bil rčven. Drugo polovico dneva je doma kaj pomagal, in se učil brati in pisati. Enajst let star, je začel k jezuitom v šolo hoditi. Ker je bil dobre glave, priden, vbogljiv in lepega, blagega vedenja, so ga bili učitelji zelo veseli. Njegova prijaznost, pohlevnost in odkritoserčnost mu je pridobila spoštovanje in ljubezen tudi pri součencih. Tudi zdaj je še zmiraj rad pri maši stregel, koh-korkrat je le utegnil, in pa zmir zastonj. Neka grofinja je 1. 1679 naročila svojemu oskerb-niku, naj poravnd za vse maše, ki se bodo v praznik sv. rožnivenca opravile v imenovani Marijni cerkvi, pa obdaruje tudi strežnike. Peter je ministriral od zgodnjega jutra do poldne. Ko mu hoče oskerbnik plačati, pravi: „Moja Gospa mi je že plačala." Uni je res menil, da mu je gospa grofinja sama plačala. Vendar je pozneje le poprašal in zvedel, da ni nikomur plačevala. Zdaj pokliče dečka in vpraša, zakaj je rekel, da mu je že plačano. Deček smehljaje odgovori: „Moja Gospa in Kraljica je v nebesih, ne pa gospa grofinja Maldacchim. Tudi zdaj noče nič sprejeti. Neki dan je iel po Koli v frančiškansko cerkev, da bi tamošnjenra aakristanu pomagal; knjige in avezke dene pod klop v stranski kapeli. Neki nudoben deček je to vidil, in med tem ko je Peter ves zamišljen v sveto opravilo, mu vse skap ukrade. Peter videč, da je okraden, gre ves preplašen in objokan pred oltar sv. Antona in sakliče: „O sv. Anton! Glej! jas ti v zakristiji delam in drugi me v cerkvi oropajo; pomagaj mi vendar in daj, da svoje knjige nazaj dobim." Molitev je bila uslišana. Mladi tatič je bil komaj domu prišel t svojim plenom, kar ga strese huda huda meralica. Iz strahu pred smertjo razodene svojo tatvino materi, ter hitro nese ukradeno nazaj. Peter zverši latinske Šole, ali starši ga niso hoteli dati v više šole. Zdelo se jim je učenje predolgo in sploh ne primčrno za njihov ubožni stan. Sklenejo tedaj, naj se uči rokodelstva, da se bo mogel kmali preži vi ti. Ker je bil očetov brat za čevljarja, ga dajo k njemu v nauk. Sploh vajen pokoršine, je tudi zdaj vbogal in se brez ugovora lotil čevljarstva. Stricu se je v kratkem tako prikupil, da so mu dali vsako soboto nekaj denaria, naj ga oberne, za kar sam hoče. v Mladeneč si ni dolgo premišljeval, kaj bi a denarjem. Šel je na terg in si je nakupil cvetic, kar je najlepših mogel dobiti. S tem zakladom je potem hitel v cerkev ter prosil cerkovnika, naj podobo presv. Device ž njimi okinča. Ker je na stric zapazil, da je stričnik zmiraj tako suh, in tako o led in da ne raste, ga obide žalost, pa tudi nejevolja zastran njegovega zatajevanja, posebno, da se vsako soboto posti od kruhu in vodi, kakor se je bil navadil od staršev, ki so se tadi tako postili. Vsled tega je grajal dobrega dečka in blago mater njegovo, jim nosil ob sobotah dobrih jedil in vina na dom ter silil, naj si le privošijo. Da bi ga ne žalil, je Peter jedel nekoliko več; pa zato ni bil nič čverstejši viditi, še celo po nekoliko bolehati je začel. Zdaj stric odjenja in pravi materi: „No, ga pa pusti, naj se posti; slednjič je vendar le boljše, da imamo medlega svetnika v hiši, kakor debelega hudobneža." Peter se z veseljem spet poprime svoje prejšnje navade in njegove telesne moči so od dne do dne krepke j še. Vendar se je zmiraj očitniše kazalo, da rokodelstvo ni njegov poklic. Njegovi mladostni tovariši so rau prigovarjali, da naj bo vojak. Slednjič pa mu d4 Bog jasno spoznati, kje Mu ima po Njegovi volji služiti. Bila je namreč neko leto prav velika suša; bilo je veliko obhodov, da bi od Boga dežja sprosili. S tem obhodom šli so tudi kapucinski patri. Tu je imel Peter priložnost opazovati mlajše brate tega reda, in njihova pobožnost mu je bila tako spodbudna in ginljiva, da so se mu v sercu vnele vroče želje, postati kapucin. Vsako nedeljo in vsak praznik je šel v samostan, ki je bil zelo uro od mesta, da je tam molil in se od mladih pobožnih redovnikov gorečnosti učil. Sprosil si je pravila sv. Frančiška, jih je pridno prebiral, na pamet se jih učil ter jih je vedno seboj nosil v žepu shranjene. Njegov sklep, v samostan iti, se ie še bolj vterdil, ko je bil pri slovesni obljubi dveh mladih kspucinov; njuna ponižnost in pobožnost ga je tako ginila, da je zaklical: „Tem vojščakom hočem biti prištčt. Križ sv. Frančiška čutim v sercu in ga hočem vedno v njem ohraniti." V samostagu poprosi za sprejetje, in precej ie uslišan. Vesel hiti domu naznanit staršem in sorodnikom to veliko srečo. Vsi se mu začudijo in si veliko prizadevajo, ga odverniti od takega sklepa. Celo mati ne morejo prikrivati svoje velike žalosti in se jokajo. „Zakaj se jokate?" pravi Peter. „Ali me niste že petletnega otroka darovali Bogu in Mariji? Zakai hočete zdaj priderževati to, kar sta darovali? Dar je bil is proste odločbe, brez pogojev in s mojim privoljenjem. Treba je tedaj, da se zverši, brez nadalinih pomislikov." Hvaležno poljubi svojim staršem roko, se poslovi z njimi in drusimi sorodniki in prijatelji Obilno je sols in joka, pa nobena stvar ga ne more uderžati; junaško nastopi pot proti svojemu odločenemu mestu; štirje mla-denči, bližnji sorodniki, ga spremljujejo. Na poti ga velik pes, ki je bil sicer miren, tako serdito napade, da so menili, da ga bo raztergal. Spremljevalci preplašeni odskočno; Peter pa ostane miren in kakor je bil vajen, le saUiče svojo Gospo in Mater. In glej, pes gja popusti in Peter brez nesreče dalje potuje s sorodniki in ves vesel pride v samostan, kakor bi bila to perva stopinja v nebesa. Takrat je bil star 25 lčt in v samostanu je živel 57 lčt v veliki svetosti. Papež Pij VH so ga imenovali 1. 1806 „zveličanega" ter rekli o njem: „Krispin je bil oče ubogim, tolažnik žalostnim, imel je čisto, priprosto serce, bil je vdan častivec presv. Device in slaven z darom čudežev in prerokovanja." Spomin na Binkoéti. Neki birmanec je bil s vitel denar, ki ga je bil dobil od svojega botra, aapil in najedel še predenj so škof odšli s tistega kraja; zapravil je bil z zanikamo družbo vse lepe kruhke in sladčice, ki mu jih je bil boter ara-ven tega nakupil; bil se je tako udelal, da ga je bilo sramota gledati. Po naključji pride njegov boter memo, in ko je vse vidil in svedil, kar se je zgodilo, je bil tako razžaljen, da od takrat ni hotel nikomur več birme zavezati. Čo pa je bil birmanec, zapeljan celó od domačih, tako nagnjusno in nehvaležno zapravil svetne in časne birmske darove; kaj neki je bilo z notranjimi darovi sv. Duha ? To je žalostno le misliti! O nespametni botri in rodovinci, ki velikrat vlačijo birmance od štacunedo štacune, pa kaj rečem? ki jih vlačijo celo od kerčme do kerčme po sv. birmi, ne da bi jih hitro po pameti obdarovali, potem pa šli s njimi tiho domú, če ne raji še enkrat v cerkev zahvalit se sv. Dahu. In naj bi jih velikrat in velikrat spominjali, kako imenitne in svete darove so prejeli od sv. Dahs, ki nsj jih vse žive dni skerbno varujejo. Kako dobro si zapomni takrat otrok, lepe nauke! Nikoli ne bom pozabil, ko sem bil prišel od sv. birme svoje dni domú in mi je neki mladene^ stareji od mene, rekel samo te le besedice: „O kako si ti danes srečen! Ko bi jas bil tako!" Kaj še le, če ti birmancu razložiš in dopovčš imenitne darove, ki jih jo od sv. Daba prejel, ako je bil v milosti Božji, in če mu to večkrat v življenji ponavljaš! Reci ma: Ljubi moj, ti si prejel od Boga sv. Duha sedem zlatih aakladov. Ti zakladi bodo vsak dan vedi in lepši, če jih boš skerbno varoval. Ti zlati zakladi so: Dar modrosti, umnosti, sveta, moti, učenosti, bogo-ljubnosti ali pobožnosti, in stnahú Božjega. O glej, da jih ne zgubiš in ne zapraviš! Zvesto moli, skerbno so greha in slabih tovaršev vari, misli na pričujočnost Božjo, priporočuj se Mariji, angelu varhu, da te sv. Duh s svojimi darovi ne aapusti. Kdaj pa zametu ješ darove sv. Duha? Is česa so spozná, da Duh božji ni yeč v tebi ? 1. Birmanec, če ti bolj maraš sa nečimerne posvetne reči, kakor pa sa Božje, če te ne veselé nauki sv. vere, Božja služba: je to snamnje, da ti sametojei dar modrosti; ti nisi moder. 2. če ti ne vel nič razločiti, kaj je aa trojo doio dobro, kaj slabo, — če v vse porednosti brea pomisli ka privolit, kar ti kak aanikarnei ali hudobnež reče: ti aametajei dar umnosti, — ti nisi umen in pameten, ampak brean men. 3. Če drugim nič dobrega ne vei svetovati, ali če mu celo hudo svetuje!: ti nimai darú svetovanja. Ti ai pravi revež in bo težko kaj prida ia tebe, ki ne anai ali pa ne m arad dragim prav svetovati, k čednosti pomagati. 4. Če ti privoliš, kadar te hudoba, zanikarnež, hudo nagnjenje k hudemu, v greh aapeljati skuša: to kaie, da ti nimai dará moči. Ta dar si tudi aavergel, če si precej nejevoljen, nepoterpežljiv, ali celó jesen in togo-ten, kadar se ti kaj nepovoljnega zgodi. 5. Če ti išeš vse vediti in snati, Boga in božjo voljo prav spoznavati pa ti ni mar, če ne išeš v pridigah, naukih v dobrem branji verskih reči se dobro priučiti: je to znamnje, da nimaš več darú učenosti, ki ti ga je sv. Duh vcepil pri sv. birmi. 6. če ti rad ne moliš, če le mlačno moliš, če nimaš rad cerkve, službe Božje, če ti je malo mar za spoved, sv. Obhajilo, sploh za voljo Božjo in njegove zapovedi; o ubogi otrok, to kaže, da ti nisi pobožen, ti nimaš darú bognl)ubnosti. 7. Če se ti ne bojiš Boga razžaliti, njegove prijaznosti sgubiti, če te ni strah in groza pred vsskim grehom, o otrok! če je to, povém ti: ti si ves nesrečen, ker zapravil si dar strahú Božjega! Pa tudi vi, ki ste že odrašeni, in vendar ne mara niste še bili pri sv. birmi — o vi ste nesrečni, ker tako velike in tako potrebne gnade prejeti odlsšate. Silo potrebna je milost sv. birme. Zakaj sv. kerst te je očisti h grehs, in dokler je misliti, da nisi še sgubil gnade sv. Duha, moraš prejeti sv. birmo, ker ta gnada te poterjuje v skušnjavah, da bi ne sgubil milost, ki si jih prejel pri sv. kerstu. Veliko ljudi se dandanašnji sramuje sv. vere, sramuje se očitno moliti, k spovedi hoditi, pred Bogom in svetimi podobami se odkrivati in čast skasovati. Od kod je to? Milost sv. birme so a grehom zavergli, ali niso bili tega zakramenta vredno prejeli, ali pa še celo birmsni niso. Pri sv. kerstu postanemo otroci Božji, pri sv. birmi dobimo posebno pomoč, da bi mogli otroci Božji ostati, voljo Božjo vselej spolno vati. Pri sv. kerstu so nam v serce vlite: vera, upanje in ljubesen, pri sv. birmi sadobimo milostno moč, da zamoremo v veri stanovitni ostati in nebeško kraljestvo na-se potegniti. (2. Pet. 1—11.) Ali zdaj vidite, vi botri, da niste samo priče pri sv. birmi, temuč da imate tudi dolžnost s starši in kerst-nimi botri skupaj skerbeti za keršansko življenje svojih birmancev. Vsi imate tako rekoč poroki biti, da bodo birmanci kerstno obljubo spolnovali, da se bodo vsled birmskega poterjenja vselej in povsod kakor pravi kristjani skazovali, svojo vero serčno pričali in vestno po nji živeli. Zato smejo botri le taki biti, ki so temu zmožni in pripravni. Birmski boter mora sam že birman biti, pa 8tareji kot njegov birmanec. V veri mora biti dobro podučen. Boter ne more biti nekatoličsn, tudi ne kak razuzdan, brezbožen človek; ne taki, ki je od cerkve izobčen, n. pr. framason (frajmavrar) itd. Bog ne daj, da bi starši ia samopridnosti iskali tacih botrov, ki niso cerkvenega katoliškega življenja! To bi se reklo naj veči skrivnosti zlorabiti in skruniti. Dobri botri pa naj tndi vedó, da boter biti je častno opravilo in veliko duhovno delo usmiljenja. Boter je deležen vsih dobrih dél, ktere njegov birmanec ▼ življenji pozneje doveršaje. Marsikteri birmanci postanejo dehovoi, redovne osebe, ali sicer dobri in polteni kristjan je: kako veseli so jih lahko njihovi botri, botre, ia koliko dobrega se sami vdeleinjejo po njih. Verh tega ima boter ie posebno pravico do molitve svojega bir-manca. Tako častitljiv i o imeniten je ta aakraasent, d» med birmancem in njegovimi starki pa med botrom nastane duhovna sorodnost (žlahta), ki je aaderiek o siroma na zakon med takimi, kakor je tudi pri svetem kerstu. Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ternovega aa Rotraijskea Danes naj iz naših krajev aopet Vašim častitim bralcem kaj poročam ia sicer o sv. leto, kako se je pri nas obhajslo, kako so se naši ljudje posluževali milostnega časa ▼ dušni prid. Ternovska fara je v duhovnem obzira aeló slabim vplivom ispostavljena. Bliso imamo namreč dve veliki primorski mesti, kjer se širi mnogo sanikarnosti. Pogostoma ljudje tje sabajajo; marsikaj nanačneea tamkaj vidijo in slišijo. Tudi sabaja od nas vsako leto par sto moških na daljno pot, v slavonske, madjarske in celó romunske gozde. V ledenih kolibah tamkaj po 4 do 6 mescev prebivajo, derva cepijo, d :ge za sode koljejo, rasno ltse-nino žagajo, ter se po veliki noči a zaslužkom domú vračajo. „Qui saepe peregrinantur, raro sanctificantur" (Kteri mnogo popotvajo, se slabo posvečujejo), pravi cerkven pisatelj. Taka je tudi s temi reveži. Po cele me*ce nimajo prilike vdeležiti se Božje službe, prejeti svetih zakrsmentov. Nekteri hodijo včasih po več ur, da > velikim trudom do cerkve pridejo, pa reveži namesto v katoliško cerkev, aaidejo včasih v raskolniško ali pa celó v kalvinsko molišče. Tako so mi taki dervarji večkrat pripovedovali. Da se v takih okoljnostih lahko nekak „indiferentisem", verska malomarnost siri, ni čuda. — Delala se je pred neksj leti pri nas it. Petersko-Reška želesnica. Soderge is vsih dežel in vsih krajev, naj več Francosov in Lahov, je po fari mergolelo. Očitno je, da tudi taki ptujci lepemu obnašanju in pobožnemu življenju mnogo škodujejo. Razun vsega tega je bilo pa pri nas mnogo, več kot drugod, mnogo „liberalcev", ali kakor jih „Danica" rada imenuje, laži-liberalcev, libe-raluhov; takih, kteri prostost sebi, drugim pa sužnost voščijo. Ker je v njih sercih luč svete vere ugasnila, jo gledajo tudi drugim upihniti. Taki laži liberalci so imeii posebno veselje laži in obrekovanja, ktere so po lažnjivih nemških in nemikutarskih pa judovskih listih brali, med ljudstvo trositi. To in še mnogo drugega bi bilo v verskem osiru zamoglo našim faranom *) mnogo škoditi. Da se pa to ni sgodilo, da so naši ljudje v veliki večini še vedno dobri in Cerkvi vdani, je minulo sv. leto prav očitno pokazalo.* Sej ima milostni čas sv. leta tudi ta namen, da vernike ia spanja ali dušnega dremanja zbudi, da se pokaže pri obhodih, obiskovanjih cerkvi, pri prejemanju ss. aakramentov, kdo stoji ie na Btrani sv. Cerkve, kdo med malomarneži in njenimi sovražniki. Imeli smo pri nas tri procesije sa sv. leto. Pri vsaki se je toliko ljudstva vdeležilo, kakor navadno o sv. Rešnjem Telesu, in pri pervi ie več. Gotovo je več kot 2000 ljudi, polovica mož in fantov; sknpnooer-kve obiskalo. Ker so Ijadje o velikonočnem času le velikonočno spoved opravljali, je aadnjih 14 dni pred binkoitniosi praaniki vse, kar je živega, hitelo k s povedni ca m. Veselo in tolažljivo je ter slaži našim ljudém ▼ čast, *) Beseda „frrin" »e pri nas rabi namesto „farman", ki je v navadi na Gorenjskem in je čudna. Pi*> kar te amč ter d iti, da je bilo vkljub zastalega poljskega dela vendar t 14 dnčh v ternovski farni cerkvi blizo 3000 ljudi obbajanih. To »pričuje očitno, da pri nas Čas av. leta ni prešel brez obilnega sadu za nase ljudstvo. Bog ohrani in oživljaj med Slovenci vedno zvestobo in vdanost do naj boljši matere — sv. katoliške Cerkve. B—c. Z Goriškega. Z veseljem smo čitali v predzadnjem listu „Zgodnje Danice" o lepem in naglem napredku one za sedanje Čase tako primerne družbe ss. Cirila in Metoda. Sme se reči, da naš ran j ki Slomšek, na kterega se po šolah do sedaj premalo ozira ima, je že samo sarad te bratovšioe, če tudi bi nič druzega ne bil storil, za naš mili narod na Slovenskem vreden večnega spomina. Tako za Božjo čast in pravo srečo bližnjega goreče serce je gotovo le malo kdo imel, kakor naš Slomšek. Smilili so se mu bratje, ki še tavajo v temi nevednosti in že več nad tisuč lčt zapeljani hodijo po krivi poti. Komu med nami, dragi Slovenci, ako smo v resnici rodoljubi, ne kervovi serce z blagim Siomšekom vred, ko vidi, koliko otrok naše matere Slave še ni našlo resnice in pravega življenja? Komu, ki ljubi vse ljudi in želi, da bi prišli vsi tje gori nad zvezde k ljubemu Očetu, komu se milo ne stori pri sercu, ko vidi pretergan na dva kraja oni plajšč svete Cerkve, ki je namenjen ogrinjati v ljubezni vse narode? Kdo bi ne že;el, ako res ljubi Boga in bližnjega, ta plajšč zopet soliti? Nam Slovencem pa mora se v pervi versti mar biti, da se sošije ta plajšč, ker z onim odterganim kosom Be hočejo pokrivati večidel ravno naši bratje po govorici. Pokazana nam je pa tudi pot, po kteri naj pri-peijamo svoje zmotene brate v edino zveličavno katoliško Cerkev, in ta pot je družba ssv. bratov Cirila in Metoda. Se vč, da Bog je tisti, ki vse vlada in je ravno sedaj stvari tako zasuknil, da se obetajo katoličanom na slovanskem iztoku boljši časi; pa vendar molitev je tista, ki vsemogočnega Vladarja nagne, da pravo božje kraljestvo pride enkrat tudi k našim vzhodnjim bratom. Ker je družba ss. Cirila in Metoda tako veljavna in našim časom tako primerna, je pač sramotno, da se na Goriškem ne najde nobenega poverjenika te družbe, pa tudi udov bi ne bilo kaj šteti na perste. Sej goriška pokrajina je vendar slovenska in njeni prebivalci so se kazali vedno vnete za vsako dobro stvar. Od kod to, da je Slomšekovo delo pri nas tako majhen in kratek vspeh imelo? Čeravno je bilo že veliko dobrih predlogov in svetov za marsikako stvar stavljenih po časnikih, pa niso našli odmeva; si vendar upamo s Siomšekom serčno priporočiti še enkrat omenjeno bratovšino vsem Sloven ceni, posebno goriškim, in ined njimi pa posebno, da bodo tudi oni z mnogimi vred vzdigovaii roke v nebo in prosili Očeta vseh narodov za svojih zmotenih bratov Bpreobernjenje. Iz Poreca nam je ondotni škofijski list za mesec rožnik prinesel prav veselo sporočilo o ondotnih duhov-skih vajah, ki so jih obhajali od 5. do 9. majnika, in sicer v Škofovskem dvoru in med vdeleževanjem milg. škofa Janeza Nepomuka Glavioa samega. Vodil jih je preč. g. dr. Frančišk Petronio, Koparski prošt, mož, ki slovi ravno tako s pobožnostjo in gorečnostjo, kakor z učenostjo in klasiškim govorništvom. Govoril je o ča-stitljivosti mašniskega stanu in o mašnikovih njegovih glavnih opravilih, o posebnih čednostih in splošni svetosti, ki naj ga lepšajo, o strahoviti ostudnosti pregrehe itd. itd. Vdeležilo se je v sicer mali škofiji (ki ima v 7 dekaoijab kacih 81-82 tisuč duš) 35 duhovnov. Vsi so tožili ob koncu, kako naglo jim je minul čas, v kterem so večkrat ponavljali: „Bonum est nos hie esse." Med vajami so gospodje ob enem tadi za-se sv. leto opravljali, se postili, trikrat dve cerkvi v procesiji obiskali in sv. Očeta 150 lir darovali s prelepo adreso vred, ki so jo poslsli Leona XIII, in poslednjič so skupaj sv. Obhajilo prejeli. (Kakor drugod, je tudi v tej škofiji gotovo pomanjkanje duhovnov in našlo se bode aa-upljivo slovenskih mladenčev, kteri bodo z veseljem si isvolili iskati v teh prijetnih primorskih krajih svoj prihodnji poklic, kakor je tam že veliko duhovnov rojakov naših in druzih Slovencev.) Želeli so pričujoči duhovni imeti prijeten spomin od svojega preča9t. gosp. vodnika prošta Petronia in prosili so ga po milgsp. škofu, naj bi jim v škofijskem lista zapustil prelepi govor, ki ga je imel pervo jutro: „de dignitate Sacerdotis ejusque munere colendi sacram disciplinam." Škofijski list je res prinesel preizverstni govor, ki naj ga razglasi tudi „Danica" v izvirnem jeziku v prid čast. slovenskemu duhovstvu in tako poare-doma tudi narodu sploh. Glasi se tako-le: „Legimus in divinis Litteris (Daniel 3.) a Rege NabuchodonoBore constitutum, ut de abductis in capti-vitatem hebraeis, quidam praestantiores adolescentuli de-ligerentur, in quibus nulla esset macula, essentque decori forma, et eruditi omni sapientia, cauti scientia, et docti disciplina, quippe tribus annis ad omnem scientiam informal, Regi ministrare possent, dignique eo munere haberentur. Optandum sane, ut quod ilie ostentationis, et superbiae causa constituerat, id in Ecclesia ad Dei gloriam, ad ipsius Ecclesiae splendorem, et ad animarum praesidium servaretur, ut ii tantum Tonsura primum, deinde aliis Ordinibus initiati, et quasi per gradus quos-dam conscendentes, ad Sacerdotii fastigium eveherentur, qui innocentiae et sanctimoniae laude florerent, et divinis rebus, scientiisque exculti, et perpoliti, digni essent summo Regi Christo ministrare. Quid enim sublimiua, quid eminentius esse potest eo munere, quod singulari Spiritus Sancti communicatione confertur, quum dicitur: Accipe Spiritum Sanctum? Sed quisnam est fidelis, et pruden8 servus, quem constituit Dominus super familiam suam? Quae Domini subdubitantis verba ostendant, non quod ei ignotus esset servuB fidelis, et prudens, ut docet divuB Joannes Chrysostomus (lib. 2. de Sacerdot.), sed ostendere voluit, quam rari sint hujusmodi servi, et quam sit illius magistratus amplitudo. Hinc, fr. d., ad msti-tuendum aermonem de excellentia, et dignitate Sacer-dotalis gradus, facilis mihi nunc, et spontanae via. Sacerdotalis ordinis dignitas et excellentia ex ejus officio intelligitur, quod totum circa corpus Christi ver-satur. Est autem corpus Christi duplex naturale et my-sticum: naturale offert Sacerdos aeterno Patri, consecrat, manducat, et sumere volentibus distribuit: quae ei mu-nera ex institutione Christi tributa sunt, lile enim verus sacerdoB secundum ordinem Melcbisedech, postqaam abro-gatis veteribus sacrificiis, et impleto Mosaico paschate, sacrificium et Sacramentum novum in Corpore et Sanguine suo sanxisset, et ad ejus partecipationem disci-pulos admisisset; iisdem at hoc ipsam in perpetaum fa-cerent commendavit: hoc tacite, inquiens, in meam com-memorationem. Corpus Christi mysticum Ecclesia est, de qua Apostolus : „unua pania", inquit, „unum corpus multi sumus, omnea qui de uno pane partecipamus" (I. ad Cor. 10) et alibi: „nescitis quoniam corpora vestra sunt membra Christi ?" (I. 6. 9.) et alio in loco: „Sicut corpus unom est, et membra habet malta; omnia aatem membra corporis cam aint malta, unum tamen corpus aunt; ita et Chriataa: etenim in uno apiritu omnea noa in unum corpus baptisati sumus, aive Iudaei, sive servi, aive liberi. • • onmni Phrîitî et membra de membro." Nec niam, et alii passim Sancti Doctores, qui ut excellentiam Tnas exp3e in Epf.toU îd Ep^esïos (4 15 et seq.) Saeenlotii verbi. maguificentissimis praedicarunt, îtanibil T"L3 ftutem facCtes in caritate, crescamos in ilio antiquius habuerunt, qaem at ostenderent dignitatis et omnir qao totam corpus virtutum ei correspondent eamdem esse mensuram: eorum u8um spectantium beiedictionem : sunt enim mi- esse debeant, si vere volant esse quod dicuntur. nistri Christi, et dispensatores mysteriorum Dei; „pro Erunt quidem quod dicuntur, si, praeter virtutes rjhriato leeatione funguntur, tamquam Deo exhortante omne8 quibuu Sacerdotis anima ornata ease debet, sto- ner ipsos " dium adjungatur doctrinae sacrae, veluti medium abso- Indeque facile eBt intelligere, quanta sit dignitas iute necessarium ad sacerdoUlia munera rite obeunda. Sacerdotum quibus tam sublimia munera sunt commisse : Et sane: quemadmodum priscis temporibus Legi (ut ita Sacerdotium ipsum, ait S. Joannes Chrysost. (lib. 3. de dicam) orali, legem scriptam substituere opus fuit; ita Šacerd ) in terra quidem oeragitur, sed in rerum coele- etiam post Christi Domini adventum, et postquam exortae stium clâssem ordinemque 'referendum est: quippe non 8Unt haereses, et vitium summopere mcrevit; tuncenim, mortalis quispiam, non angélus, non alia quaevis creata ¡DqUjt Chrysostomus (homii. in c. 1. Matth.): „necesse potentia led Deus ipse ordinem hujusmodi disposuit, tuit, it sacra dogmata ac praecepta morali litens con- îdcirco necesse est Sacerdotem sic esse purum, ut si in Bignarentur, ne Veritas deformaretur erroribus, et virtus coelis ipsis collocaretur, inter coelestes illas virtutes me- oppressa extingueretur". Melius sane tuisset, nos libns dius staret... adest Sacerdos non ignem gestans, sed non egere, et talis vitae nostrae esset integntas, et sancto- Sniritum Sanctum : precea diuturnas fuodit, non quo m0nia, ut sine librorum ope mereremur a Špiritu fcancto flamma coelitus delapsa, sacra apposita absumat; sed ut immediate edoceri. At, quoniam peccatis nostris longe gratia in sacrificium influens, per illud ipsum omnium depulimus singularem banc Divmi lommis gratiam, quid animos inflammet, et puriores reddat argento igne pur- nobis reliquum est? Hoc nimirum, subdit laudatus ^bry-gato .. iis qui terram incolunt, commissum est, ut ea 808tomus, ut studio et labore consequamur, quod culpa ■quae'in coelis sunt dispensent: iis datum est, ut pote- no8tra perdidimus. (Konec naal.) statem habeant, quam Deus optimus neque Angelis neque rožnika 1879. Jutri bodo sv. Oče spre- mÊÊÊmM =¿■33^::::;:::: 'rl^aHs^sr cerdoti. Ï Respondeo, nullam esse quanondebeat gradu njanja podpirajo - „.„„»je, je nuodam eminent! esse instruct».. Homo namque De. M.»d tem k i»s .nmsta dop.sn* to n«n j , Sacerdos est: debet ergo sanctus esse, s.cut Deus saoc- pnoeala P» J? oboaiali tus est: nec ullsm ei permittitur virtutem negl.gere, com êversto so se mladenC. s BVO)im. uoeo ^SsitrisiMvs stfirsss rs? r.-sSalE s^Esrt^ — sac " >■ X/KSS11; :S intelligit. Longe sane aliter sentiebant Gregorius Naaian- i« kolegija Cerasok, drog»| kolegija rampniiy sr ^ pir-^scK ? M «SSfrsSsiSi ssssssaiitts^^sst -f-FS Bernardus in libris de cinsideratione ad Papam Euge- per lumen ration» hominibas participata. Duhoviti borivci so prelepo razgrinjali ugovore in vprašanja, kakor koli to jim jih učeni poslušavci in go- Cnci v teh tvarinsh potikali, in m enako učenostjo in siroatjo so pobijali tenke in naj nmetniii ugovore, ka-koršne so jim pod meta vali. „Osservatore Romano" pravi, da s vsestransko pohvalo je naj odličniše poslušavstvo obdarovalo preverle gojence, *e slasti pa tolik papež, kakor je Leon XIII. Vse se je versilo v latinšini in v popolni skolastiški obliki. Tri ure so poslušali sv. Oče te imenitne bojevanja. Poslednjič so bili čveteri mladenči in profesorji obojne šole poklicani pred prestol k sv. Očetu, ki so mlade študente obdarovani s slatimi in srebernimi svetinjami. (K sreči ni bilo v pričo „modrih" (??) liberalcev, kteri sami radi „štolcirajo" ■ svetlimi medalijami na persih, mladim otročičem pa nedolinih darilc ne pri-vošijo!) Pohvalili so bv. Oče vso poskušnjo s kratkimi besedami in upanje rasodeli, da kakor filozofiški, se bo obneael tudi bogoslovski oddelek, ki bo imel svoje predstave ob koncu tega mesca. Obljubili so, da enake po-skošnje se bodo ponavljale vsako leto, in da so predložili kardinalu vikariju, da se utegnejo privzeti po-skušnje še is druzih tvario, iz cerkvenega prava, pa tudi iz italijanske, greške in latinske literature ter se tako mladina spodbuja k veči gorečnosti v študijah. Nihče ne dvomi, da veršiti se ima vbo tako, kakor bode v povikševanje nravnosti in Cerkve Božje teknilo. Ali bi se kaj podobnega ne dalo posnemati — v tolikošni, kolikorŠDi meri in podobi? Ljubljanski gg. bogoslovci so že več lčt imeli nekaj podobnega, četudi ne po formi enako. Sveto Detinstvo. (Iz misijonskih poročil.) (Dalje.) Med svojimi sirotami, tako piše misijonar, imamo deklico, ki je postala apostelj cele družine. Ob kratkem vam naj njeno življenje popišem. Umirajoča mati sapusti petletno deklico, katero kmalo prinesč k nam v sirotišnico. Bila je vsa bolebna in isstradana; dali smo sa njo eno rupijo (kacih 15 gl.). Velim jo prenesti v nunski samostan sv. Marijinega Serca; tukaj siroto, ki je že skoraj umirala, pridno kopajo, tako gojijo in dobro oblačijo, da se revše v kratkem čisto osdravi. Nato je keršena in je prav ljubezniv in vesel otrok. Okinčana s svetinjo sv. Detinstva, oblečena s lepo in snažoo obleko ter v§a srečna in vesela, je ta sirota priljubljeno dete cele hiše; vsi ubogi otročiči in sirote tč odgojilnice hočejo biti le pri nji. Njeni sorodniki jo saporedoma obiskujejo; mladaMasil-lanam (t. j., nedclžna) je njih veselje. Kakor da bi se otroče svojega apostoljskega misijona zavedalo, zago-tovlja svojim sorodnikom: „Tukaj ostanem, nič več k hudobnemu duhu, Jezušku bom poljubovala noge. Ostanite tudi vi tukaj pri Jezušku." In s tacim prigovarjanjem je petletna deklica celo družino h keršanstvu spre-obernila. Napravili smo si tukaj, piše dalje misijonar, tudi majhno posojilnico, kjer revni ljudje svoje reči sastav-ljajo ter zato denara v malih zneskih naposodo dobivajo, ne da bi od tega kake odstotke ali obresti dajali. Se vč, da sem si moral tudi jaa nekaj denarja izposoditi ri bogatih poganih, kateri mi pa tudi radi pomagajo, er vidiio lep namen mojega po teh krajih še neznanega dela. Neverniki nas kar občudujejo zarad naše dobrotljivosti in našega usmiljenja, ravno to pa nam pridobiva njih serca, bres števila veliko se jih spre-eberne, kar je naj lepše plačilo sa nas. V malo časa bi si lahko na tisuče dni nakupili, ko bi bili le pripomočki, da bi tudi preživili te sirote. Razgled po svetu. Latto ll nelliko. (Če je spoved in sv. leto dobro tudi za liberalce, in kdaj mora Človek žepe zapeti?) Sar-dinski časniki že nekaj časa naznanujejo povračila, ki se godijo po župniku in spovedniku v Cagliari-u. Že v četertič ali petič se je naznanilo, zdaj za 15.000, zdaj za 30.000 lir, ki so povernjene opravništvu „del credito agricolo" v Cagliari-u, ktera družba je bila okradena, in sdaj kaže, da bode v kratkem vse nazaj dobila po spovedniku. Liberalni listi so nad tem osupnjeni in „Fanfulla" reč premišljuje, ter je ismodroval, da zakrament sv. pokore, zoper kterega bučč nekaki „obnovljavci človečnosti", je dobra za kako reč tudi v družbinskem redu. (Nič ne mara, ko bi je Kristus ne bil zspovedal, da bi jo postavili in zapovedsli novi osrečevalci človeštva, kteri je pa zdaj ne terpč, ker je „Božja naredba"!) Med sodnijo in sodnijo, pravi „Fanfulla", jaz glasujem za sodnijo pokore, ki mi mojo reč nazaj dobi brez jezičnih dohtarjev, brez sodnikov, izvedencev, porotnikov, brez preiskovalcev in sploh brez naj manjšega truda. Pristavlja pa še dalje ta liberalec: Moja misel je prav priprosta in nikakor ne more žaliti družbinskih naredb: Pravim samo: „1. Da malo verskegA občutka v nekterih verstah bi dobro delo; storilo bi morda bolje kakor „civilna nrava", ki jo je iznašla prevzišenost ministra Maiorana; ,.2. da duhoven, spovednik, zamore biti koristen v nekterih primčrljejih — posebej še v povračevanji pokradenega premoženja — koristen tako, kakor kancelar apelacijske sodnije, in morebiti — morebiti še nekaj malo bolj. „Ali ne mislim prav? Sklicujem se na okradene vesoljnega svetA..." „Osservatore Romano" k temu pristavlja: „Edini, kteri niso „Faofullove" misli in ki imajo resne vsroke upirati se zoper spoved, veste kdo so?... Tatovi, gospodje tatovi, ktere spoved zavezuje, da morajo ukradeno poverniti. „Smeli bi pa pristaviti še splošen opomin: kadar se vam približa kak močan duh in prične goričevati zoper „spovedno trinoštvo"; takrat le berž zapnite suknjo in dobro zavarujte žepe, v kterih imate denarje. „Kaj pa debelodušne besede „za nektere verste", ktere je „Fanfula" zagodel med svojim govorom? To je nekak kotiček, v kterem šurk škriplje. „Po „Fanfullu" je verski občutek potreben samo sa „nekake verste ljudi", sa priproste in nevedne. „Visoke in učene verste ljudi, med kterimi se nahajajo tatovi v lepi suknji in belih rokovicah, tatovi, ki znajo krasti na debelo in olikano, in ki namesto vervice na vrat hlastajo po kakem viteškem motozu, take „verste ljudi" ne potrebujejo verskega občutka po „Fanfullu"» Vera (po njegovem modrovanji) je potrebna za priproste tatove, ne sa veljaške visokopostavljene izmikavte! Res, ti poslednji nikoli ne povernejo ukradenega, temuč kradejo le nadalje, se vosijo v kočijah v oališpane palače in kinčajo si persi s vsakterim viteškim ozvesdjem." Tako „Osservatore Rom."... Koliko dolgih nosov pri takem „lekcijonu" — posebej tudi pri tistih, ki so nlomili „Pijeve vrata"! Crei in sad zveste molitve. Zahvale. Št. 1. Moj sinko je bil na smert bolan, le ie iiv. IjeDje je bilo v njem; sklenila sem devetdnevnioo opravljati k preljubi naši Gospej presv. Serca in uališanje po „Danici" nasnaniti. Komaj sem ssčela devetdnevnioo opravljati, ie sem bila uališana: sinček je osdravel in jas kličem: Češena in hvaljena bodi Naša ljuba Gospa presv. Serca sdaj in na vekomaj! Z Bresovice, 9. rožnika 1879. Jera Klemen. Št. 2. V neki splošni potrebi sem pričela opravljati 9dnevnico, in preden je bila doveršena, je bila ie prošnja uslišana. Is Polhovega gradca, 5. rožnika 1879. A. J. Št 3. Mož, ki je bil pijanosti vdan, vsled ktere je večkrat sabredel v druge napake, se je na dobro pot obernil, odkar je bil v „Danici" v molitev priporočen; toraj bodi vedno češena Naša ljuba Gospa presv. Serca! Z Gorenjskega, 6. rožnika 1879. J. M. Št. 4. Stotisučkrat češena in hvaljena bodi N. lj.