AM5TERPAM PeltntM |>U(ans v gotovini. Lato X., it. 32. V Ljubljani, 9. avgusta 1923. Credniitvo in uprav«: Ljubljana, dUfcnburgova ulica it. 6/IL De#tol morajo Uti frankirani in podpisani, ter opremljeni • itamp. dotiine organizacija. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Strokovno komisije za Slovonlio. (Pokrajinski odbor G DS J.) —— ------------------ t onoers n » rif r * y r Oglasi po dogovoru. tshaja vsak latrtak. Stane poaametaa ttev. 1 D* mesečno Din 3*—. celoletna K Din. — Za Hane izvod po M para. $re4i velikih boiev. 2e 21 dni stoji 10.000 delavcev Trboveljskega revirja v stavki. Družba brani trdovratno svoje dobičke. Delavstvo stoji pred ostro borbo, — za naj-skromnejšo eksistenco. Zahteve, ki so jih vložili rudarji, ne presegajo višine, ki so jih druge stroke, kojih konjunktura je daleko slabša, že dosegle — in lo celo brez večjih bojev. Samo Trboveljska družba hoče iti tu svojo pot in tira s svojo kapitalistično trmo delavstvo do skrajnega. Vse naše organizacije prosimo, da se resnosti tega boja zavedajo. Res, da vodi stavko Zveza rudarskih delavcev, koje nastopanje proti nam cesto ni bilo lepo in za koje taktiko ne moremo prevzeti polne odgovornosti. Vkljub temu je treba pomisliti, da bi njen poraz v tem slučaju ne bil naša zmaga, ampak zmaga kapitalistične družbe, ki bi razbila s tem najkrepkejšo borbeno enoto slovenskega proletariata, naše rudarje. Zato ponavljamo nujen apel na delavstvo vseh tovarn: Izpolnite nabiralne pole za rudarje, Iti jih je razposlala Strokovna komisija! Dvakrat dš, kdor hitro da! Tudi mornarji na Jadranu so še vedno v stavki. Tam je 4000 ljudi že sedmi teden v obupnem boju za biti in ne biti. To stavko vodi G. R. S. J. Vlada stoji v enem, kakor drugem slučaju brezbrižno ob strani in podpira bolj kapitaliste, kakor delavce. Široka javnost stoji v mornarski stavki na delavski strani, v stavki rudarjev pa se pusti slepiti po plačanem meščanskem tisku in po predsodkih, ki jih ima na-pram delavskim organizacijam. Železničarji in javni nameščenci so sklenili stopiti dne 3. t. m. v protestno stavko proti temu, da imajo samo 800 do 1000 in plače na mesec. Ta stavka se je posrečila deloma le na Južni železnici. Vlada se pripravlja udariti s svojimi reakcionarnimi zakoni tudi na to brezpravno delavstvo, ker si je upalo napraviti korak skromnega protesta, ko prekipeva sila do vrhunca. V Zagrebu je vlada aretirala tajnika socialističnega Saveza železničarjev in predsednika tamočnje Delavske zbornice stodruga Bogdana ijKrekiča! Tako se izpolnjuje to, kar vemo iz zgodovine: Proletariat, ki je med seboj razprt, in ki v bojih ne zna disciplinirati svojih sil, ampak se da voditi za nos demagogom — podlega uavala besne reakcije, ki združuje proletariat v zaporih. Ne moremo si kaj, da ne bi opozorili delavstva širom Slovenije, da se morajo voditi tudi delavski boji po nekem redu in po neki vrsti. Kdor tira istočasno, ko stavka že skoro večina razrednega delavstva v Sloveniji, delavstvo še po drugih krajih v divje stavke, ta je neresen demagog ali od reakcije podkupljen izdajalec, ki s svojimi dejanji na to dela, da bi delavstvo v težki borbi za biti ali ne biti ne celi črti podleglo. Jeseničani očitajo kovinarski centrali bremzanje, — ter je zanje brez skrajnega boja to dosegla, za kar se Trboveljčani v težki borbi šele borijo. In tudi če bi ne, ali ni dolžnost vseh odgovornih faktorjev, ne poganjati takrat Jesenic v stavko, ko stavkajo Trbovlje. Ako pa misli večina jeseniškega delavstva, da je drugače bolje, — naj poskusi! Potem naj se zaupa vodstvu Jake Žorga, ki bo s svojimi izrednimi sposobnostmi, ki jih je tako sijajno dokazal pri železničarjih, ki danes še 24 urne protestne stavke ne vzdrže, kmalu tudi Jesenice tako daleč pripravil, da bo tako. Vsi te odrastli, vsi veste, kaj delate — samo poskusite, ako se vam zde vzgledi tako vabljivi. Blagor mu, ki ga izmodrijo vzgledi, a malo je takih! — Večina verjame šele batinam, ki jih čuti na lastni koži. Tudi z neke druge strani smo'dobili dopis, da se zdi tam sedanji moment najugodnejši za mezdno gibanje. Tej strani priporočamo, naj si dvakrat prečita naš uvodnik. * Stavkoiomstvo kot oroije v medsebojni borbi. (Sodrug Bračinac kliče obrekovalce na odgovor. Obrekovalci si ne upajo pred nepristransko sodišče.) Ne ene stavke še ni bilo, ki so jo vodile neodvisne organizacije, o kate-iih bi neodvisen tisk ne trdil, da je Glavni Radnički Savez s svojimi stavko-lomci te stavke lomil. »Glavni Radnički Savez« dobavlja ;stavkolomce, ’> Glavni Radnički Savez« sklepa dogovore s podjetniki, kojih delavci so v stavki in to za hrbtom delavcev, »Glavni Radnički Savez« toži stavkujoče policiji in provocira preganjanje, — to so bile dnevne novice, ki jih je serviral neodvisni tisk svojim či-tateljem. V obtoževanju Glavnega Rad-ničkega Saveza so se odlikovali zlasti stavkovni rokoborbci iz kovinarskih' stavk, ki so vodili organizacije, ki so od našega Saveza kovinarskih delavcev odpadle. A zakaj? Samo zato. ker so ti ljudje upali, da bodo ustanovili svoj Savez z neorganiziranimi stavkami in so mislili, da bodo na ta način zrušili Sa\ ez kovinarskih delavcev. Kakor daleč se je v obrekovanju G. R. S. J., Saveza kovinarskih delavcev in naših strokovnih tajnikov tudi šlo, — mi se bomo pomudili samo pri dveh stavkah kovinarjev — pri onih v Brodu na Savi in v tovarni »Fernim« v Subotici. Ob priliki štrajka v Brodu, je pisal en del neodvisnega tiska, da je poslal sodrug Blagoje Bračinac 200 stavko-lomcev v Brod. Ko je izbruhnila stavka v Subotici, je pisal isti tisk, da je pošiljal Blagoje Bračinac iz Broda in iz drugih krajev stavkolomce v Subotico. Naivni čitatelji tega tiska so morali misliti, da je imel ta prokleti Bračinac cele bataljone stavkolomcev, razven tega pa še železnice na razpolago, da je mogel premetavati tako po naročilu in po svoji potrebi vsakih 24 ur stavkolomce, kakor je premetaval Ma-kensen svoje polke. V koliko je pripomoglo tako pisanje >Or«anizovanega Radnikac in drugih neodvisnih listov k ustanovitvi »Saveza Delavcev Metalne Industrije in Obrti«, mi ne bomo razjasnjevali. Ali o tem, kako zelo da je tako pisanje demoraliziralo delavski razred in zlasti o tem, kako je tako pisanje delavstvo zavajalo in od ujedinjevanja oddaljevalo, — o tem mislimo, da mora voditi račun vsak pravi prijatelj delavskega razreda in njegovega edinstva. Zato morajo vsi oni, ki teže za organizacijskim edin-etvom delavskega razreda, predvsem v svojem delavskem tisku, na zboro- vanjih in konferencah prenehati vpo-rabljati stavkolomstvo kot orožje v medsebojni borbi. Oni se morajo odreči metodi, da prikazujejo nezavednost delavcev - stavkolomcev kot namero nasprotne organizacije, ki skuša na ta način rušiti štrajke. Da se vse to doseže, in da se konča namerno gojenje medsebojnega sovraštva med delavstvom, se mora najprej ugotoviti: Ali je resnica, da so lomili organi Glavnega Radničkega Saveza štrajke nevtralnih sindikatov, ali ni? Razčiščenje te situacije je prvi predpogoj za vsako nadalnje delo za uje-dinjenje strokovnega pokreta. Ugotoviti se mora, ali je »Glavni Radnički Savez< s svojimi sindikati res lomil stavke nevtralnih sindikatov. Če jih je, potem za tiste, ki so zakrivili te zločine ni več mesta v delavskem pokretu. Ako ni, potem jih mora tisk. ki je te laži objavljal, tudi sam dementirati. Da se ugotovi, kje je tu resnica in kje ni, je G. R. S. J. na predlog sodr. Bračinca zahteval, da se sestavi mešana komisija, ki naj ugotovi resnico o vzrokih propada kovinarske stavke v Subotici, o koem so trdili vsi neodvisni listi, da ga je zakrivil sodrug Blagoje Bračinac. Po predlogu G. R. S. J. naj se sesta- vi ta komisija iz dveh zaupnikov Glavnega Radničkega Saveza in iz dveh zaupnikov neodvisnih organizacij. Predsednik pa naj bo en član uprave Saveza grafičkih radnika iz Zagreba (ki je nevtralen in ni priključen ne eni ne drugi centrali). Glavni Radnički Savez do 3. avgusta še ni dobil odgovora na ta predlog, kar se nam zdi zelo čudno, ker smo bili uverjeni, da bomo odgovor takoj dobili, trdno verujoč, da tudi G. R. S. 0. ne bo imel ničesar proti taki komisiji, ki je edino sredstvo, da morajo zvedeti delavci v zadevi resnico. G. R. S. J. polaga na to važnost zlasti za to, da bi se v bodoče pri zedinjevalnih akcijah ne stavljale več zapreke, ki bi slonele na goli laži. (Po Radničkih novinah.) Dostavek uredništva: Mi imamo v večini strokovnih organizacij iskrene zagovornike edinstva strokovnega pokreta. Zlasti se dobro zavedamo, da želi tudi ogromna večina jeseniškega delavstva iskreno zbližanja in edinstva. Tudi mi smo zato goreči zagovorniki tega edinstva. Zato se nam zdi potrebno povedati, da je ostala naSa taktika v tem pogledu neizpremenjena vkljub temu,^ da smo bili v zadnjih številkah prisiljeni odločno povedati, da taktike zabodljaja z nožem od zadaj ne bomo trpeli. Taktika, koje končni cilj je organiziranje proletariata na temelju resnice in poštenja, in ki dela s svojimi skromnimi sredstvi na tem. da se zbližata v eno Amsterdam in Moskva — je naša taktika. V kolikor ga goni Moskva v zaslepljenosti proletariat v tako taktiko, kakor se zgoraj opisuje in kakor smo jo ravnokar na Jesenicah doživeli, — moramo nastopati proti njej. Z vsemi, ki te taktike ne odobravajo, ki nočejo razbijati, ampak graditi, — pa bomo delali radi skupaj in mogli bomo marsikaj napraviti, četudi stoje s svojimi simpatijami drugače na strani Moskve. Naš zastopnik s. Svetek je na seji G. R. S. J. to taktiko toplo podprl. V dneh', ko izgleda, da smo na Jesenicah dalje od ujedinjenja nego kdaj poprej, — se je izrekel G. R. Š. J. za skupne akcije obeh organizacij, v ko- likor podpirajo duševno edinstvo in ravno v dneh, ko smo bili prisiljeni zapisati marsikatero pikro besedo na račun neiskrene politike raznih emisar- jev na Jesenicah, se je vršila v Beogradu prva skupna prireditev neodvisnih in amsterdamskih sindikatov v korist štrajkujočih pomorcev. In mi smo dejali sami pri sebi z notranjim veseljem: Med tistimi, ki utirajo pot temu novemu razvoju je bil tudi proletariat z Jesenic in njegova najplemenitejša stremljenja izvršujoča Pokrajinska strokovna komisija za Slovenijo. Tako se gradi lepša bodočnost, tako pa kot delajo različni emisarji, ki zanašajo k nam bojne metode z juga, se razbija vse. Ko smo si tako povedali vso resnico, — smo si ostali kakor upamo prijatelji, ki bodo znali pošteno in premišljeno smer bolje ceniti nego doslej, vsako demagogijo pa bolje razumeti nego doslej. K mezdnemu gibanju rudarjev. V »Slov. Narodu« z dne 2. avgusta št. 174 priobčuje nekdo — najbrže Trboveljska družba sama — poročilo o mezdnem gibanju rudarjev. Poročilo ima očividen namen prepričati javnost in merodajne faktorje, kako dobro se godi rudarjem pri Trbov. družbi, ter da delavstvo sploh ni imelo pravice staviti zahtev po povišanju mezd. Da pa javnost ne bo sodila po zlatih kurzih tudi želodcev rudarjev pri trb. premog, družbi smo prisiljeni, da povemo tudi mi javnosti, da ji bo mogoče ustvariti si jasno sliko o položaju rudarjev. Pisca omenjenega članka ne poznamo, mora pa biti precejšen čudak, ki si sam ni na jasnem, kajti po njegovem mnenju bi morale cene živil in obleki odgovarjati y zlati pariteti cene živilom in obleke pred vojno, kar pa ni res. V Švici, kjer je obdržal papirnati denar višino zlate paritete, so se cene življenjskim potrebščinam jpovišale za nad 60% od predvojnih ceri. Razum-ljv° je, da so se tudi delavske mezde temu primerno povišale. Računanje na zlato pariteto danes ne more vesti do jasnosti glede vprašanja, ali imajo danes delavci sorazmerno iste plače kot so jih imeli pred vojno. Sezimo po primerih! Tkalnica v Št. Pavlu pri Preboldu računa danes za meter rujavega rnolina srednje vrste v švicarski valuti 72 centimov; pred vojno je stalo isto blago v isti švicarski valuti le 36 centimov. S tem mislimo, da smo dokazali, da za življenjske potrebščine ne odgovarja zlata pariteta in se pri delavskih plačah ne moremo na njo ozirati. Člankar pravi nadalje, da se je sklenilo 1. 1922. mezdno pogodbo, s katero se je uredilo reguliranje plač in sicer na podlagi ugotovljenega indeksa; s tem se je ustvarilo bazo za urejevanje mezd potom / medsebojnega sporazuma. Z dobrotami indeksne tabele se danes ne bomo podrobneje pečali. Omenimo naj le. da si je družba z objavo te indeksne tabele sama napravila spričevalo svojemu velikemu sočustvovanju do trpečega delavstva. Priporočamo Trbov. družbi, da uvede te indeksne številke pri sebi, obenem pa naj opravlja ono delo hi ga že leta in leta vrše izmozgani rudarji. Ako izvedejo to, kar rudarji svetujemo, se bodo cene premoga takoj lahko znižale za 200% in ne zvišale za 200%, kakor to že dolgo časa nameravajo. In kar je najvažnejše: razlik. Izključen je bil od sodelovanja le tisti, ki je sam hotel. In še to — le naj vsi vpoštevajo: Pri Ljudski tiskarni se ni storil noben korak drugače, kakor po sklepih Strokovne komisije in celo okrožnih zaupnikov. V smislu teh sklepov smo ohranili delavskemu vplivu, zlasti vplivu strokovnih organizacij milijonsko premoženje. Pri tem položaju se hujskanje proti celi akciji ne more smatrati za drugo, kakor za neodpustljivo gospodarsko neresnost ali pa za demagogijo hudobno izdajstvo. Zato je izzvalo pri Strokovni komisiji opravičeno ogorčenje proti vsem, ki so podprli to neresnost ali izdajstvo, — nasprotujoč sklepom kompetentnega odbora. Medstrokovni odbori. V današnji številki objavljamo nov pravilnik za Medstrokovne odbore G. 11. S. J., ki velja za celo državo. Strokovna komisija za Slovenijo je sklepala o tem pravilniku na svoji seji z dne 7. avgusta in odredila, da se imajo konstituirati vsi medstrokovni odbori, ki se bodo na novo konstruirali, takoj po tem pravilniku. Medstrokovni odbori, ki so sestavljeni na podlagi svoječasno od Strokovne komisije za Slovenijo razposlanega pravilnika, naj se najpozneje mesec dni po bjavi novega pravilnika tako sestavijo, kakor predpisuje ta pravilnik. Kot medstrokovni odbori naj bi se konstituirale glasom čl. 30 pravilnika iu glasom sklepa Pokrajinske strokovne komisije tudi sedanje okrožne strokovne komisije. Te okrožne strokovne komisije do-sedaj nimajo nobenih pravil in nimajo v sestavu strokovne organizacije svojega organičnega mesta. -Dejansko pa so to medstrokovni odbori za večja mesta in predkraje. Ta obseg, ki se ne krije ozko z občinskimi mejami, pa bi bilo pri večjih mestih tudi za medstrokovne odbore priporočati. Medstrokovni odbori za Maribor, I.jubljano in Celje naj ne obsegajo samo obratov na pravem mestnem področju, ampak tudi one iz predmestij in predkrajev, ki tvorijo z mestom zemljepisno in gospodarsko enoto. Ti kraji pa morajo biti tako blizu mesta, da se je mogoče udeleževati članom sej in sestankov brez posebnih stroškov. Tako organizirani medstrokovni odbori bodo to, kar so danes okrožne strokovne komisije. Take medstrokovne odbore morajo dobiti predvsem večja mesta, kakor Ljubljana s predkraji, Maribor s pred-kraji, Celje s predkraji, Ptuj z okolico. Enako bi bilo postopati tudi pri industrijskih okrožjih, ki tvorijo zemljepisno in gospodarsko enoto. Taka industrijska okrožja so n. pr. Mežiška dolina, Jesenice, Liboje—Zabukovca. Samboo-sebi umevno je, da je ustanoviti medstrokovne svete v vseh krajih, kjer je več industrije. Kako bodo medstrokovni odbori praktično izglodali? Ožji medstrokovni odbor v Ljubljani in Mariboru bi obstojal po teh pravilih iz okrog 20 članov, širši medstrokovni odbor bi bil širck zaupniški zbor, — cel parlament, — za kojim bo stalo v resnici zaupanje d .vstva. Enako bodo medstrokovni odbori tudi v drugih krajih pravi izraz delavske volje. Odveč bi bilo razlagati velik pomen teh inštitucij. Seveda je potrebno od prvega po-četka, da se delokrog teh inštitucij natanko omeji. Posamezna kolesca se morajo pri vsaki organizaciji medsebojno izpopolnjevati in se ne smejo med seboj treti. V pravilniku, ki ga je zdelal GRSJ je za to lepo poskrbljeno. Zato priporočamo, da se postopa pri ustanavljanju medstrokovnih odborov in njih poslovanju natanko po tein pravilniku. Pravilnik Krajevnih Medstrokovnih Odborov G. R. s. J. Na podlagi svojega pravilnika in odo-brenja g. ministra notranjih del štev. 1822 z dne 24. II. 1922 predpisuje Glavni Rad-uički Savez Jugoslavije naslednji pravilnik za delovanje svojih krajevnih medstrokovnih odborov. I. Sestoj. § L Krajevne strokovne podružnice in krajevna poverjeništva central, priključenih G. R. S. J. ustanovijo v svrho enotnejšega delovanja in medsebojnega podpiranja skupen medstrokovni forum, ki se imenuje »Krajevni medstrokovni odbor«.. V ta odbor vstopijo kot člani vsi predsedniki in tajniki vseh krajevnih strokovnih podružnic, razven tega poverjeniki onih osrednih društev, ki nimajo v tem kraju toliko članov, da bi ustanovila svojo lastno podružnico. § 2. V krajih, kjer se nahajajo osrednja društva, imajo tudi osrednja društva pravico do enega zastopnika v K. M. O. § 3. vse podružnice v G. R. S. J. veianj,v nih društev, so dolžne vstopiti v K. M. O. §4. O tem, ali smejo sodelovati pri Krajevnih Medstrokovnih Odborih tudi podruž- nice osrednjih društev, ki G. R. S. J. že tri mesece niso obračunale kvote, sklepa G. R. S. J. po zaslišanju krajevnega medstro-kovnega odbora. § 5. V Krajevne Medstrokovne odbore lahko vstopijo s posebnim odobrenjem polnopravnih članov in G. R. S. J. tudi one podružnice ali poverjeništva, kojili centrale niso včlanjeno v G. R. S. J., ki so pa članice Amsterdamske strokovne zveze. To pa velja samo do prvega kongresa teh central, ki ima sklepati o pristopu k G. R. S. J. Ako kongres tega ne stori, preneha biti taka podružnica član K. M. O. § C. Vsi odborniki G. R. S. J. iu njegov pokrajinski tajnik imajo pravico prisostvovati sejam K. M. O. z glasovalno pravico. to znižanje cen premoga bi imelo za posledico tudi padanje cen pri ostalih življenjskih potrebščinah; istočasno se bo pospešilo s tem konkurenčno zmožnost naše industrije na domačem trgu in obenem tudi na svetovnem trgu. Doslej smo govorili le o posamezni delovni osebi. V omenjenem članku pa pisec trdi, da imajo rudarji Trbov. družbe 4500 žena in 9000 otrok (naj-brže jih bo še več). Tukaj družba torej prizna, da mora preživljati rudar svojo ženo iu poleg tega še povprečno dva otroka; nasprotno pa družba pri i leks-nih številkah tega nikdar ni hotela priznati oziroma se po tem dejstvu ravnati. Usojamo si vprašati gospodo: od česa naj se preživljajo te rudarske žene? Ali morda od onih 3 dinarjev 75 par, ki jih dd družba poročenemu rudarju za ženo in 3 dinarjev 25 par za otroka? Javnost naj o tem dobro premisli, kako naj rudar preživlja družino petih otrok z 20 dinarji dnevno. Tudi to gorje poizkusiti bi želeli gospodi. Nadalje člankar trdi, da bi imelo zvišanje mezd rudarjem slabe posledice za vso industrijo, najhujše pa bi bili prizadeti državni rudniki; trdi, da so trboveljski rudarji boljše plačani, kakor rudarji državnih rudnikov, ter da sploh obstoja nevarnost, da bodo rudarji državnih rudnikov preplavili trboveljske revirje in bo dana na ta način trboveljski družbi možnost, da bo poljubno diktirala rudarjem višino mezd. Ne delajte si skrbi, gospodje! — Rudarji se dobro zavedamo, da imamo pravico zahtevati za pošteno delo pošteno plačilo. To pravico imajo tudi rudarji v državnih premogovnikih. Zahtevamo kruha in naš boj gre le za tem, da ga dosežemo in če tudi z velikim ali z največjim naporom. Resnica o Ljudski tiskarni. »Naprej« poroča, da so zgubile z občnim zborom, ki se je vršil dne 15. julija t. 1. delavske organizacije svoj prejšnji vpliv na Ljud. tiskarno. Resnica je ravno nasprotna: Na tem občnem zboru se je tiskarna za delavske organizacije kcnčnoveljavno rešila. To se jasno vidi iz sedanje razdelitve delnic. Vsega delu škega kap tsla je sedaj 2,500.009. Od tega kapitala je b'!o dodeljenih, z delavskimi strokovnimi organizacijami v ozki zvezi stoječi Soc alist eni tiskovni zadrugi za 1,500.000 delnic, torej absolutna večina. Socialistična tiskovna zadruga bo odstop la en del teh delnic pozneje drugim našim organizacijam. Organizacije si obdrže na vsak način večino delnic. O obliki zveze med Socialistično tiskovno zadrugo in med našimi organizacijami bo izrekel končno besedo občni zbor, na katerem bodo odločevali delegati naših strokovnih organizacij. Možni sta v tem oziru dve poti o kojih se bo tam odločilo: ena pot je ta, da bi bili člani zadruge za sprejem v zadrugo od organ zacii predlagani delegati, ki ostanejo tako dolgo delegati, dokler mnv.jo organ'zacije tehtnih razlogov, da jih odpokličejo, Za to obliko govori potreba, da je treba v gospodarskih organizacijah znanja — vsled tega tudi gotove stalnosti. Druga pot Podlistek. Postanek in razvoj strokovnih organizacij v Avstriji. (Po Julij Deulschevi knjigi Geschichte der 8sterr e i chis chen Gevverkschaftsbe-vvegung, sestavil F. U.) (Dalje.) Delo in boji. Kdor bi po tej sliki sodil, da je bilo v tej dobi lahko delati v organizacijah, bi se seveda motil. Organizacije so se v trdih bojih le polagoma uveljavljale. V teli Dojili nam pričajo protokoli strokovnih kongresov, kjer pripovedujejo delegati organizacij v priprostili besedah o težavah, s kojimi se' imajo boriti. Tako pripoveduje n. pr. na rudarskem kongresu 1. 1891 delegat Ivan Matušek: Dne 23. septembra se je to le zgodilo. Delavci so se posvetovali in so je ta, da bi postale članice Socialistične tiskovne zadruge posamezne osrednje organizacije kot take. Za eno, kakor za drugo pot se dajo najti razlogi. Pripravljalni odbor se je odločil za enkrat za prvo obliko — končnoveljavno pa bodo sklepali o tem od organizacij predlagani delegati. Ker je torej večina delniške glavnice sigurno v rokah naših organizacij, je tudi tiskarna trdneje naša nego je bila kdaj poprej. Vsako drugačno govorenje in^pisanj?, je zavestno obračanje resnice. Kdo je pri tem položaju v odboru tiskarne je manjšega pomena: odborniki so le pooblaščenci večine delničarjev, — večine ki jo predstavljajo delavske organizacije. Ta večir.a je izvolila na občnem zboru dne 15 t. m. sledeče osebe v vodstvo tiskarne: V upravni svet: Predsednik: Viktor Erž^n, podpredsednik: Dr. Milan Korun, odborniki: Fr. Svetek, Kilijan Jankovič, Alojzij Čeh, Melhijor Čobal, Štefan Dražil, IvanFavai, Rudolf Golouh, Alb. Hrovatin, nadzorstvo: Albert Pelikan, Fr. Vernunc, Franc Koren; namestniki nadzornikov so: Filip Uratnik, Karl Tekavc. Tudi v upravnem svetu samemu poroča »Naprej« docela neresnično. Prvič trdi, da je v tem odboru delavec samo — Eržen. V resnici pa so bdi Svetek, Jankovič, Čeh še prodkratkim v delavnicah in pojdejo zopet tja, ako ne bodo vc-č izvoljeni, da zastopajo delavske interese v delavskih organizacijah. Tekavc je še danes v delavnici. Pelikan je trgovski nastavljenec. Golouh je po prvotr.ern poklicu čevljar. Čobal, Dražil, Hrovatin in Vrhunc so v odboru kot gospodarski strokovnjaki, ki so izšli vrhu tega vsi iz delavskih vrst. Ali se komu zdi, da morajo biti v važnih odborih samo taki delavci, ki se niso ničesar naučili ? Tisti delavci, ki so se nekaj učili, vendar zato niso več nevredni zaupanja. Mi pa pravimo nato: Če bi to obveljalo, potem bomo zastonj čakali socialistične družbe Socialistično družbo bodo vladali delavci, ki so se kaj naučili, in ki kaj znajo. Od duševnih delavcev proti katerim »Naprej« hujska sta v odboru le Dr. Koiun in prof Favai. Ona dva sta v odboru zato, ker sta se brez cs bne koristi za tiskarno toliko trudila, da je v veliki meri njuna zasluga, da jo delavstvo danes ima in da si jo je moglo vkljub vsem težavam ohraniti. Sploh pa je gonja »Napreja« proti duševnim delavcem nekaj socializma nevrednega. Brez duševnih delavcev socializma tudi nikdar ne bo. Ali ve »Naprej« kaj je bil Kari Marks, kaj Friderik Engels, kaj je sam Lenin? Vse je od tega odvisno kakšni so ti duševni delavci. Kakih h.ohštap-ierjev in zmešanih filozofov nas res Bog varuj! S tem smo povedali o Ljudski tiskarni vso resnico. Dostaviti moramo da bi bila za delavstvo v resnici brezpogojno izgubljena, ako bi šlo po glavi »Naprejevega« urednika. Mi smo v ustmeni diskusiji radi pripravljeni tudi to trditev dokazati, ako kdo to želi. Pisali pa o tem ne bomo več — in naj si piše kdo o stvari kakor hoče. Dostaviti moramo tudi še to, da je imel vsak pravico pri zadrugi sodelovati, in da se ni delalo tu nikakih političnih sklenili zaprositi za povišanje plač in za osemurni delavnik. V ta namen so izvolili šest rudarjev v odbor in za govornike; med temi sem bil tudi jaz. Odločili smo se, da gremo k našemu predstojniku, in da mu predložimo našo prošnjo. Prišli smo v upravno poslopje in smo rekli vsi: — Mi ne bomo delali 12 ur. — Gremo ven, stojimo pred upravnim poslopjem, pa pride oskrbnik Anton Menhardt in pravi: — Kaj hočete? -— Mi hočemo osemurni delavnik. — Gospod oskrbnik pa je rekel: Spravite se proč, tega vam ne morem dati! Sklenili smo, da gremo k rudarskemu svetniku v Dombrovo in smo se napravili na pot. Tam so bili rudarji iste misli, kakor mi. Šli smo v Petvvald, da bi vprašali tudi tamošnje sodruge, ali se z nami strinjajo. A žandarmerija je zato zvedela in nas je ustavila. Nas je bilo 1500 do 2000. Če bi bili hoteli rabiti silo, ali bi to ne bilo mogoče? — A nihče ni dvignil roke. Drugi dan, ko smo hoteli priti skupaj, je bilo vse z vojaki zasedeno. Nas se ni pustilo na delo in smo morali iti narazen ko ovce na polju. Nekaj jih je šlo v Ostravo, da bi se posvetovali, kaj je storiti. Tam so jih zaprli in oddali deželni sodniji v Tešinu. Dne 27. zjutraj so zaprli tudi mene. Sedem tednov sem bil v preiskovalnem zaporu. Potem pa so me kot kolovodja in hujskača za 4 mesece zaprli. Vseh nas je bilo zaprtih 36, obsojenih pa 32. Naše rodbine so brez kruha. Vse so nas vrgli iz stanovanj. Ali je to človeško? Prosili smo zopet za delo, da bi nam rodbine od lakote ne pomrle. Pa ne moremo priti več v delo, ker smo bili zaprti. Kako nas zasledujejo in preganjajo, tega se sploh ne da povedati. Čeprav že 3 mesece ne delamo, smo se odločili iti na kongres. Ko pa so to naši predstojniki zvedeli, kake težave so nam pri tem delali! Okrajni glavar iz Freistadta je ukazal policiji naj nas ne pusti stran, in naj nas na postaji zapre. Mi pa smo šli pet ur daleč peš do postaje, da smo prišli sem in da nas niso zaprli. — Ta zgodba je ena izmed mnogih in je navedena zato, da bodo čitatelji presodili, kakšne so bile gonilne sile, ki so sodelovale pri nagli rasti organizacij v tej dobi in kakšno je bilo njihovo delo. Ko pa je začela zavzemati država napram delavstvu vsaj nekoliko pravičnejše stališče, se je začel organizirati kapital proti delavstvu v različnih zvezah, tako zlasti v Zvezi industrijcev, ki se je ustanovila 1.1887. V letih med 1890. do 1914. je izvo-jevalo avstrijsko delavstvo mnogo mezdnih gibanj. Med največje je šteti rudarski štrajk v šlezko-moravskem revirju v letu 1900. in pasivno resistenco železničarjev v ]. 1905. Tabela o stavkah jasno priča, kako je stopalo delavstvo v stavke vedno bolj premišljeno in kako se zmanjšuje vsled tega število zgubljenih stavk. Seveda vpliva na izglede stavk razven predpriprav tudi konjunktura. V letih gospodarske krize in depresije, — se veča tudi odstotek izgub-ljenih bitk. (Dalje prihodnjič.) »r E C A V E c, STRAN ». Stavki trajata dalje! Prva v rudarskih revirjih, druga na Jadranu. Pomagaj rudarjem in mornarjem! H. Konstituiranje. § 7. Krajevni medstrokovni odbor voli iz svoje srede predsednika, 1- in 2. tajnika, blagajnika in 3 preglednike. Ostali člani so odborniki. § 8. V kraju, kjer obstojajo okrožna tajništva O. R. S. J. je tajništvo sestavili del K. M. O., okrožni tajnik pa je obenem 1. tajnik medstrokovnega odbora. III. Zasedanje. § ». Krajevni Medstrokovni Odbor se shaja reduo dvakrat na mesec na skupne seje. Dan seje določijo člani v medsebojnem sporazumu. Za slučaj potrebe, je upravičen predsednik sklicati izredno sejo. § 10. Ce so na dnevnem redu vprašanja večje važnosti, se skliče, ako K. M. O. to sklene, seja širšega Krajevnega Medstrokovnega Odbora. Na takih sejah imajo sedež in glas vsi člani odborov in nadzorstev vseh podružnic, zastopanih v K. M. O. § 11. Vsi delegati so dolžni udeleževati se sej K. M. O. Vsak delegat, ki ne more priti na sejo, je dolžan, da svoj izostanek pred sejo ali pa pri prihodnji seji opraviči. § 12. Na mesto člana, ki bi trikrat zaporedoma ne prisostvoval sejam Krajevnega Medstrokovnega Odbora, je dolžna delegirati dotična organizacija, kateri ta delegat pripada, drugega delegata, ki bo svojo dolžnost- redno vršil. § 13. Poslovanje Krajevnega Medstrokovnega Odbora je permanentno. IV. Delokrog poslovanja. § 14. Dolžnost K. M. O. je, da skrbi za napredek splošnega strokovnega pokreta v svojem področju in delokrogu in to v smislu delovanja G. R. S. J., dalje, da vodi statistiko krajevnega strokovnega pokreta. § 15- On ima gledati na to, da vršijo vse sindikalne (strokovne) podružnice in poverjeništva točno svo.ie dolžnosti napram svojim centralam. § te. Krajevni Medstrokovni Odbori se ne smejo vmešavati v delovanje Osrednjih društev. § H. Na poziv pristojnega osrednjega društva, G. R. S. J., kakor ostalih strokovnih instanc je odbor K. M. O. dolžan dati na razpolago vsa pojasnila in navodila o strokovnem gibanju dotičnega kraja. § 18. ' notranje posle posameznih krajevnih Podružnic se vmeSuje K. M. O. le na izrecno zahtevo osrednjih društev ali O. P S. J. § 19. V izvanredno nujnih slučajih se ne sme vmešati K. M o v ~ ■ . » . • v Poslovanje posa- mezen podružnic, ali le takrat, če to takoj javi pristojnemu osrednjemu društvu in če njegov nastop odobri. § 20. Na zahtevo G. R. S. J. se je pa K. M. O. tudi takrat upravičen vmešavati se v poslovanje podružnic, če je to proti volji pristojnega osrednjega društva. § 21. č® se nahaja kaka podružnica pred ■jnezdnirn gibanjem, je dolžna obvestiti o žuj' i mooiu, ter sklepanje predlogov za kon-( i enco. Na vsakih 50 članov se voli po enega delegata, ostanki čez 25 imajo ludi pravico do enega delegata. En sam delegat sme zastopati v slučaju, da ne more podružnica iz financielnih razlogov poslati opravičenih delegatov, tri glasove. Najkasneje do 17. avgusta se 'tnajo predložiti vsi predlogi, kakor tudi delegati pismeno na okrož. strok, tajništvo, Maribor, Ruška cesta 7, poštni predal 22. - Priložiti se imajo tudi odrezki postnih položnic za mesec junij 1923., kot dokaz, da se je s centralo redno obračunavalo, ter da se bo na tej podlagi lahko verificiralo (priznalo) mandate. Dnevni red strokovne konference bo: 1. Poročila a) tajništva, b) blagajne, c) nadzorstva; 2. Organizacija in taktika; 3. Konzumna in produktivna zadružna organizacija; 4. Volitev strokovne komisije; 5. Slučajnosti. — Stroške delegacij trpe podružnice same. Delegati morajo od svojih podružnic prinesti s se-hoj potrdilo s podpisom predsednika ter žigom kot dokaz, da je dotični res izvoljen ter poverjen z mandatom. Brez potrdila se ne bo priznavalo pri verificiranju mandatov. Kovinarska stroka. Resolucija o razmerah na Jesenicah. Centralni odbor O. D. K. se je na svoji 15. seji z dne 4. VIII. 1923 obširno bavil z razmerami, ki so nastale na Jesenicah in ugotavlja sledeče: 1. Centralni odbor se zaveda, da mezdno gibanje pri K. L I). še ni zaključeno, zato smatra za nujno potrebno opozoriti svoje članstvo na 18. avgust, ko se bodo na ponovni mezdni razpravi definitivno določale plače in druge v spomenici obsežene zahteve. Iz lega razloga nasvetuje vsem kovinarjem na Jesenicah, naj se ne dajo razburjati od neodgovornih elementov, temveč naj z vsemi silami delajo na to, da bo delavstvo zedinjeno v eni mogočni falangi stalo pred zastopniki tovarne, lirjajo večji košček kruha. 3. Onim sodrugom, ki agitirajo za to, (la bi se centrali prispevki odtegnili, priporočamo, naj natančno prečitajo društvena pravila in pravilnik in spo znali bodo — da so se težko pregrešili nad organizacijo. 4. Članstvo pa opozarjamo, naj se ne pusti zavajati k takim dejanjem, kajti ona podružnica, ki ne bi obračunala v pravem rasti, bi prišla v nasprotje z društvenimi pravili in pravilnikom in s centralnim odborom — ki je bil na kongresu zato izvoljen, da vodi organizacijo in čuva pravila in pravilnik. 5. Centralni odbor je rad pripravljen preiskati vse pritožbe, ki se tičejo zadnjega mezdnega gibanja — priprav- ljen je kaznovati vsakogar, če se ni ravnal po direktivah, ki jih je izdal centralni odbor. 6. Vendar se bo pa oziral le na pritožbe tistih članov, ki so storili napram organizacij vse svoje dolžnosti. Prve so dolžnosti, in kdor izpolnjuje dolžnosti, si je pridobil tudi pravice, katerih centralni odbor nikomur ne bo odrekal. 7. Še enkrat opozarja centralni odbor vse jeseniške kovinarje: >Med akcijo za zboljšanje vašega položaja vsi na branik !< Ne dovolite nikomur razbijati vaših vrsti Ne dovolite nikomur gaziti društvenih pravil in pravilnika! 8. Po zaključeni mezdni akciji, bo časa dovolj, da preiščemo kdo je proti enotnosti organizacije kaj zagrešil. Do tedaj naj pa vsak skrbi, da bo točno izpolnjeval svoje dolžnosi, in da 1)0 s tem omogočil, da bo organizacija brezhibno poslovala! Naj se zavedajo vsi, da more centrala vršiti le napram onim podružnicam svoje dolžnosti, katere vršč svoje, kakor jih določajo pravila in pravilnik. Na postojanke! Centralni odbor Osrednjega društva kovinarjev v Ljubljani. Žalostna slika z Jesenic. Kakor bo že vsem čitalcem »Delavca* znano, imamo na Jesenicah poleg drugih izobraževalnih inštitucij tudi Ljudsko vseučilišče, ki sklicuje redno vsak petek svoja predavanja. Na dnevnem redu teh predavanj je vedno kak važen predmet iz gospodarstva ali kulture. Zadnji petek je predaval g. Zupančič o zgodovini železa in o plavžih. — Snov je predavatelj v zelo poljudnih besedah podrobno obdelal ter podkre: pil z lepimi in strokovnjaško izbranimi statistikami. Predavanje je izpadlo tako lepo, da lahko rečemo, da je vsak okraden, ki ta večer ni bil navzoč. . Zalibog je teh okradenih zelo nmo-go — premnogo, kajti vseh poslušalcev je bilo 15—20. Mučno je bilo gledati, kako se predavatelj trudi čim jasnejše, čim razumljivejše govoriti in vse to — praznim stolom. Zelo žalostno dejstvo! In pomislite, med poslušalci skoro nobenega zaupnika in niti enega odbornika. Kako naj potem podružnica kovinarjev napreduje, če jo pa vodijo ljudje, katerim je gospodarstvo in produkcijska teorija - španska vas?,Ali more biti tarifna in mezdna politika takih odbornikov kaj vredna, če pa niti osnovnih naukov gospodarstva ne poznajo?? Kovinarjem na Jesenicah priporočamo naj v teh vprašanjih premišljujejo in toplo jim priporočamo, naj se teh predavanj bolj udeležujejo, in naj ne verujejo onim celicam, ki pravijo, da se na teh predavanjih vzgajajo pacifisti. Zapomnite si Vi kovinarji, če boste hoteli kedaj odstraniti kapitalizem, boste morali sami znati voditi tovarne. In kdor Vas odganja od izobrazbe, Vas odganja od socializacije in od osvoboditve. Eden, ki je bil navzoč. Ravnanje z vajenci. V tovarni Žabkar v Ljubljani je zaposlen pomožni delavec Matevž Vehar, ki ne zamudi nobene prilike znositi se nad vajenci. Ta možicelj je : komunističnega mišljenja in se zaletava v vajence samo radi tega, ker se trdno drže kovinarske organizacije. Pomočnike, ki so člani O. D. K. prosimo, naj pri priliki dopovejo teniu junaku, da ni ravno častno na ta način agitirati za svojo organizacijo. Če pa lo ne bo pomagalo, je pa treba uporabili močnejša zdravila. [(antična stroka. Shodi in sestanki. Vodstvo Osred. društva poživlja članstvo v podružnicah. da se shodov in sestankov v vsakem mesecu točno in polnoštevilno udeležujejo, ter na shodih pridno raz- Spomni se stavkujočih rudarjev jo mornarjev in podpiši se na nabiralno polo! pravlja, ker je le na ta način mogoče spoznati reakcijo kapitalizma in pomen enotne organizacije. Moste. Gosp. CandoUniju, enako Judi njegovemu (sodelavcu obratovodji feubertu, svetujemo delavci | kemične tovarne Moste, da prenehata s svojim terorjem. Ce ne — bomo primorani priti z vsemi argumenti na dan. Kdo zanemarja dolžnosti v delu in ne dela v interesu države? — Kdor visoko leta nizko pade! — Kemični delavci. Monopolska stroka. Meidno gibanje; tobačni delavci so lačni. Centr. Sav. mon. del. je meseca maja vložila spomenico za zvišanje plač mouopolskemu delavstvu. Poteka pa že tretji mesec, a o zvišanju ni ne duha ne sluha. Uprava državnih monopolov noče slišati krika gladnih in obupanih delavcev, temveč mirno uživa svoj poletni dopust. V kakšni mizeriji se nahaja tobačno delavstvo, naj povejo te le številke. Sedanje plače znašajo. I. kategorija — profesionisti — ume plače Din 1.— do 1.50 in Din 33.62 dnevne draginjske doklade. Tj. kat. — pomožni delavci urne plače od 75 par do Din 1.50 in Din ‘25 draginjske doklade. III. kat. — ženske — urne plače 30 par do 1 Din in 20 Din draginjske doklade. Kako naj se delavec ali delavka s gospod« izstopili iz »Zveze industrijcev*, če bi se tudi njegovi delavci ne organizirali v svoji razredni organizaciji? Nikdar! Ker bi s tem nastopila za delavstvo najslabša doba, ker bi prvi dan podjetniki znižali svojini delavcem mezde za 25 %. Ker se pa boje, da bi se v glavah delavcev ne zjasnilo, hočejo podjetniki na tak zvit način držati delavstvo v temi, da bi se jim ne 6pun-talo in se do zadnjega moža organiziralo. Kdor torej stoji izven organizacije, dela proti delavskim interesom in služi zavestno ali nezavestno izkoriščevalcem delavstva. Ne da imamo le tako delavstvo, ki misli, da se tudi brez organizacije da kaj doseči, imamo tudi delavstvo, ki misli, da spada k vsakdanjemu kruhu tudi vera in narodnost. Da, tudi podjetniki bi danes ne imeli s Zveze industrijcev«, ne bi želi tistih velikih uspehov, kakor jih žanjejo, če bi se v boju prerekali med katerimi zvezdami so prava nebesa in če bi se delili v toliko sekt, kolikor je ver in narodov. Toda vsi vidimo, če le nismo slepi, da sede v »Zvezi industrijcev« katoličani, pravoslavni, mohamedanci in ne vemo katera verska sekta Se. Ne le lo! Tudi podjetniki, ki niso Jugoslovani, torej niso ljudje, ki govore isti jezik, kakor mi, so v Zvezi industrijcev. Ne samo to! Vedno in povsod zastopajo interese kapitala, vedno in povsod jim je dobiček bog in vse, v čemur iščejo zadovojstvo in svoje blagostanje. Ne narodnost, ne vera jih ne loči. Ločijo se pa zelo zelo od delavcev. Medtem ko oni posedujejo neizmerna bogastva in devetdeset delov zemlje, posedujejo delavci izključno le svojo delavno silo. Medtem ko je prvih 10 odstotkov, je revežev 90 odstotkov. In koliko časa naj še premišljujemo, da se odločimo za razredni boj, za boj revnih proti bogatim, za boj na življenje ali smrt? Ali se nam bodo odprle oči? Ali si bomo pustili še prikrivati obraz resnice od podjetnikov, ki imajo pred očmi neprestano le svojega boga: profit? Odprite oči. spoznajte resnico! >Vintgar« skupni obed. Iz Bleda se vrača vlak ob 21. uri in prihod v Ljubljano ob polnoči. Stroški za vožnjo, obed in vstopnice bodo približno znašali 70 Din na osebo. Načelstvo U. D. R. Tedenski pregled. Ljubljana, dne 7. avgusta 1928. Proti pričakovanju se je koncem tedna raznesla vest, da je umrl predsednik Zedinjenih držav ameriških Harding. Pokojnik je bil izrazita osebnost in tipičen predstavnik republikanske stranke. Z odločnim nastopom je porazil pri zadnjih volitvah ideološkega Wilsona in s tem je krenila tudi ameriška zunanja politika drugo pot Ves čas predsedovanja se je držal načel: >Amerika Amerikancemk in >Ev-ropa, pomagaj si sama!« Tekom njegovega predsedovanja se je Amerika aktivno udeleževala evropskih političnih mahinacij le, ko je iztirjevala dolgove evropsikh držav. Še eno izjemo poznamo: ureditev reparaeijskega vprašanja, kjer je tudi posegel vmes Harding. Prizadeti bodo zelo pogrešali njegovega posvetovanja. Njegov naslednik na predsedniškem mestu je Coolidge (izg. Kulidž), ki pripada konservativnim republikancem. Novi predsednik bo nadaljeval Hardingovo politiko, to je, on bo proti sodelovanju Amerike v Zvezi narodov, pač pa bo delal na to, da bo Amerika zastopana pri svetovnem razsodišču. — Obenem ž njim je bil imenovan za podpredsednika Zedinjenih držav državni ,'tajnik Huges (Hjus). Dosedanje razmerje Amerike do Evrope torej ostane nespremenjeno, v kolikor ne bodo nanj vplivala potovanja zastopnikov raznih ameriških velefinančnih skupin. V Jugoslaviji se ustavi povodom svojega potovanja tudi finančni minister Zedinjenih držav. Konferenca zastopniokv male antante v Sinaji je za nami. Rezultat je ta, da Poljska ne pristopi k mali antanti, pač pa so se omilile razmere med Če-hoslovaSko in Poljsko. Ako bo Poljska orientirana bolj proti zapadu, bo to zelo vpivalo tako na Romunijo, kakor tudi na našo državo. Prvi se ne bo treba bati nastopov z zapadne strani, dočim si odnošaje do Rusije uredi na zmernejši način, naši državi pa bo olajšano končno že urediti in določiti svoje stališče do sovjetske vlade. Stališče, ki ga zavzema naša vlada napram Rusiji sedaj, ni modro, ako ga zremo i državnimi očmi. Na eni strani slepomišimo z raznimi dvoumnimi izjavami, da se ne zamerimo na nobeno stran, obenem pa podpiramo ruske kontrarevo-lucionarje, ki so pribegli v našo državo, in ki nam v zahvalo vohunijo v prid tujim državam. Tudi glede Nemčije si je evropska javnost hudo na nejasnem. Spor med Anglijo in Francijo je vedno ostrejši, pa se vendar vsak teden potlači, kar pač zahtevajo interesi velike antante, da se skupno nastopa proti Nemčiji, dasi bo pri tem pridobila le Francija. Aretacije v zasedenm ozemlju se mno-že. Z nemške strani se vrše napadi in atentati. Po vsem Poruhrju stavka industrijsko delavstvo. Pač trd oreh za Francijo! Angleška vlada si prizadeva, da bi omogočila skupen odgovor Anglije, Francije, Belgije in Italije Nemčiji. — Italija se drži Angležev, meni pa, da o prelomu med Anglijo in Francijo ne more biti govora. Obetajo se objave nekaterih belih, sivih itd. knjig. (Tako se imenujejo zbirke zgodovinskih političnih dokumentov s komentarji vlade, ki jih izda.) LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisnike obveščamo, da uredništvo zaključi list za zunanje dopisnike v ponedeljek zvečer, za ljubljanske dopisnike pa v torek zvečer. Zakasnele dopise objavimo v prih. štev. V imenu Shrok. kora. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg st. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Splošno konzumno društvo „Posavje“ v Zagorju ob Savi vabi ki se bodo vršili; katerim je prišel tajnik »Zveze industrijcev« brez polnomoči (si je menda nalašč ni preskrbel. — A pustimo to! Zrno tega je, da za razpis pogajanj 4. julija Jugoslovanska strokovna zveza ni vedela, ker ni poslala k pogajanjem nobenega zastopnika, kar je prej vedno storila, ne da bi napravila kakšno vlogo, bodisi na Zvezo industrijcev, bodisi na Inšpekcijo dela. — Gospod Polak kot predsednik odseka velike usnjarske industrije po eni, in podpornik Jugoslovnske strok, zveze po drugi, je uvidel, da se povišku, oziroma pritisku usnjarskih delavcev ne more izogniti, ter da bo prej ali slej moral zvišati plače. Izrabil pa je to za propagando za svojo stranko. Kot predsednik odseka usnjarske industrije je zavlekel povišek pri drugih tovarnah na Štajerskem, svojim delavcem pa je zvišal od 19. julija plače za 10%, češ, da je izvedla ta povišek Jugoslov. strokovna zveza. — Gospod Polak, dokažite, ke-daj je Jugoslov. strok, zveza vložila mezdno spomenico? Sicer pa je glavno, — da ste uredili mezdne razmere deloma v smislu naše spomenice. — Zdaj pičakujemo, da boste storili isto kot predsednik odseka usnjarske industrije. Vestnik „Svobode“. Trbovlje. Odbor »Svobode« v Trbovljah je sklenil na svoji redni seji dne 20. t. m., da se pridruži trboveljska »Svoboda« resoluciji podružnice »Svobode« v Mežici in Crni in zahteva, da se skliče v omenjenemu roku izredni občni zbor Splošne delavske izobraževalne zveze »Svobode«. U. D. R. Izlet edinke Marks-Ljubljana na Jesenice- Dobravo skozi Vintgar na Bled dne 19. t. m. Upravni odbor je sklenil, dovoliti edinici Marks v nedeljo 19. t. m. izlet na Bled, če se prijavi najmanj 18 članov v kroju. Tozadevne vprašalne pole naj člani takoj izpolnijo ter oddajo kapetanu edinice. — Spored za izlet bi bil naslednji: Zbirališče ob 4.30 pred južnim kolodvorom. Odhod vlaka ob 4.40 uri. — Prihod na Jesenice ob 7. uri. Na Jesenicah bi se na željo nekaterih tamkajšnjih delavcev vršilo predavanje v Delavskem domu z dnevnim redom: 'Naloge in cilji UDR«:. Odhod iz Jesenic- Save ob 9.30 po poti mimo Javomika-Dobrave skozi Vintgar, kjer bi bilo ob 12. v hotelu vse svoje člane na krajevne zbore, v Velenju dne 19. avgusta ob 10. dopoldne pri g. Raku v Velenju; v Zagorju dne 22. avgusta ob 4. popoldne v društvenih prostorih ; na Lokah dne 23. avgusta ob 4. popoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. proučavanje in posvetovanje o računskem zaključku za l. 22/23. 2 posvetovanje in sklepanje o predlogih za občni zbor. 3. volitev krajevnega odbora in delegatov za občni zbor. Glavni občni zbor se bo vršil dne 2. septembra 1923 ob 2. popoldne v društvenem poslopju v Zagorju o. S. s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. računsko poročilo za čas od 1. julija 1922 do 30. junija 1923. 3. poročilo nadzorstva. 4. skleparje o čistem dobičku. 5. volitev nadzorstva (štirih članov). 6. volitev načelstva (dveh članov). 7. poročilo Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani o reviziji, 8. razne interpelacije in vprašanja. Zagorje, dne 3. avgusta 1923. Za nadzorstvo: Jožef Repovž, predsednik. «•