AVTohiŠA DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/341-400 fax: 068/341-600 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT ČASOPIS ZA VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270 KRSK0 AFP do o Dobova Tel.: 0608/67/-051, fax: 61-588 P.S.C. ŠKOFLEK Vadnalova 8, Dobova Tel.: 67-043, fax: 61-940 Poštnina plačana pri pošti Krš TERME ČATEŽ Topliška c. 35, 8250 Brežice Tema tedna: • • v Navijaške in plesne skupine: Nuclear Pov/er Boy si niso divjaki, šopa lahko dodaten igralec STRAN 5 b % ti LION1 so pridni, a tudi družabni, zato bo zvonček /a umirjanje omizja Dobrodelna svečana prireditev v Termah: Ustanovitveni ples s srečolovom - za gluhe Člani krškega Lions kluba so slovesno zaprisegli in prejeli ustanovne listine STRAN 10 NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASA IZIDE V PETEK, 4. APRILA 1997 4. APRFL L RDd.d. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14.125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotehna, Sava, Marcator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.O.O. KRŠKO, TEL.: 0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG S, TEL.: 068/321-225 Konfekcija MONT Kozje Ob certifikatu ISO 9001 prejeli tudi plaketo občine Kozje STRAN 4 Z mostom ni (zaenkrat) nič narobe, le zavarovalnina ni LanGuest d.o.o. ISSN 1318-7V91 omrežij 1'nprBMi predstavitve vašega |iuiljctja >0 lnterrfe(B ' Nad TeL/Tax: 0608787-568 Mobitel: 0609/625-087 Oznanilo veselja in zmage nad zlom nas spremlja že 2000 let. Pojavlja se kot kažipot, ki našo življenjsko pot usmerja k bližnjemu. Naj nas skrivnost vstajenja v teh svetlih dneh toliko prevzame, da bomo jasno zaznali pot do bližnjih v stiski in bo v nas veselje rodilo dobre sadove. OO SKD Krško "Krški diplomati" na domačih tleh Med slovenskimi diplomati je dobra znano dejstvo, da je občina Krško, glede na njeno velikost, slovenski diplomaciji dala najve- diplomatov, ki so na raznih slovenskih predstavni{tvih v tujini. Tako je gospod Zvone Dragan, ambasador Republike Slovenije v Pragi, gospod Mitja Drabnič, namestnik ambasadorja RS v Bruslju, gospod Mirko Cigler, namestnik ambasadorja, odgovoren za stike RS z zvezo NATO, prav tako v Bruslju, gospod Milan Jazbec je odpravnik poslov R Slovenije v Stockholmu na Švedskem, gospa Alenka Jerak je bila do konca februarja pomočnica ambasadorja R Slovenije v Zagrebu in je trenutno vodja oddelka za izvenevropske držve na ministrstvu 1 / ¦vy||g|uo«Ma|gj^..i*f* ¦¦.- ¦ • HI 1/ 1 * 117 « ¦M * r* r- ¦• trni za zunanje zadeve. Gospod Gorazd Gorenc pa je pomočnik ambasadorja R Slovenije v Iranu (Teheran). Z vsemi smo dolgo usklajevali termin skupnega srečanja "na domačih tleh". Tako smo se dogovorili, da bo to nedelja, 23. marca. Žal se tudi tega srečanja vsi niso mogli udeležiti. Tako se je zaradi nepredvidenih obveznosti, dan pred srečanjem, opravičil gospod Mirko Cigler, medtem ko je moral gospod Gorazd Gorenc zaradi veleposlanikovega obiska v Sloveniji ostati v Teheranu. Srečanje je potekalo v prijetnem ambientu pri Treh lučkah. Predstavil sem jim trenutne gospodarske razmere v občini Krško, težave z brezposelnostjo in prizadevanja za odpravo le-te, predvidene projekte v bližnji prihodnosti, uspehe naših kulturnikov in športnikov in jih poprosil, da bi v skladu z njihovimi možnostmi svoji matični občini pomagali; še posebej v primeru, da bi v dravi, kjer delujejo, zaznali interes za kapitalsko in programsko vlaganje v Slovenijo. Gospod Zvone Dragan se je v imenu prisotnih kolegov zahvalil za pozornost in prisr~en sprejem in povedal, da smo zagotovo edina občina v Sloveniji, ki je tako pozorno poskrbela za svoje diplomate. Spregovoril je tudi o položaju Slovenije v CEFTI, o dvigu poslovanja med Slovenijo in Češko na skoraj pol milijarde dolarjev v letu 1996 in o tem, da je mo'no na osnovi tako dobrega poslovnega sodelovanja v bodoče pričakovati dober odziv Češke republike na naše iniciative. Prijetno druženje smo zaključili z ogledom vinoteke in si ob "nočnem pogledu" na Krško obljubili, da bomo domači občini ostali zvesti, četudi bomo daleč od nje. (Danilo Siter) W- f9 KRŠ Avto Punta r KRŠKO, CK« 135c, TEL: 0608/231-600 H ^'l 4 Na poti skozi življenje, ki je menjaje posuto s cvetjem in trnjem, iščemo srečo zase in druge. fAnogi najdejo trajno srečo v velikonočni skrivnosti. Naj obilje veselja in miru v teh prazničnih dneh vaše medsebojne odnose poveže z vezjo spoštovanja in ljubezni. Tako povezani bomo zagotovo našli trajno srečo. ŽUPAN Danih SITEK Pacifikov glasbeni menu V petek bo v diskoteki Pacifik potekal Izbor Miss diskotek, v soboto pa težko pričakovani PSIHOMODO POP. Na velikonočno nedeljo pa bomo ponovno priča nastopu Parnega Valjka. Vabljeni. (Mr.Jozo) 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS. ti - 27. MAREC 1997 Svetniška skupina ZLSD S konstruktivnim sodelovanjem nadomestiti zamujeno Svetniška skupina ZLSD, ki ima v 31-članskem Občinskem svetu Občine Krško pet članov (Silvo Gorenc, Ivan Kozole, Franc Lapuh, Martin Kolan In Jože Zagorc), je samostojna skupina in deluje kot konstruktivna opozicija v občinskem svetu. Kot je povedal svetnik Zagorc zaradi tega, ker sta sedanji župan in njegova SKD na začetku mandata po nepotrebnem razdelila občinski svet na dva bloka; na pozicijske (SKD, SLS in SDS) in druge stranke na opozicijsko stran. Del svetniške skupine ZLSD: Silvo Gorenc, Jože Zagorc In Franc Lapuh; manjkata Ivan Kozole in Martin Kolan. Svetniki ZLSD so v lanskem letu aktivno zastopali svoja stališča na sejah odborov občinskega sveta in ' tudi samega sveta, zlasti konstruktivno pa so delovali pri odloku o proračunu za leto 1996, ko so se zavzemali predvsem za večjo proračunsko disciplino, za realno planiranje, za enakomernejšo delitev sredstev na vsa področja, za enakopravnost in večjo finančno samostojnost KS, za normalno delovanje vseh institucij v družbenih dejavnostih, za uporabo sredstev sklada stavbnih zemljišč v razvojne namene občine, za razvoj gospodarstva, ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest. Pri obravnavanju zdravstvene problematike je bila svetniška skupina ZLSD predlagatelj sklepov o graditvi zdravstvenega doma in o ureditvi kvalitetne zdravstvene mreže na območju celotne občine. Od župana so zahtevali predložitev razvojnega programa občine, kar pa se do danes še ni zgodilo. Svetniška skupina je aktivno sodelovala tudi pri oblikovanju sklepov in vztrajala pri realizaciji vseh velikih projektov, in sicer pri problematiki zapiranja rudnika Senovo, izgradnji doma starejših občanov, izgradnji srednješolskega centra s športno dvorano. Iz vrst ZLSD so prišle tudi številne svetniške pobude, aktivno pa so sodelovali tudi pri vrsti pobud, ki so prihajale iz drugih svetniških skupin. Jože Zagorc: "Naša opozicijska konstruktivna drža je načelna. Smo ostri kritiki napak, ki jih povzročata sedanji župan in njegova občinska uprava, na drugi strani pa dajemo aktualne predloge za reševanje nalog, ki stojijo pred občino v sedanjem času." Svetniki krške ZLSD menijo, da bodo do konca mandata, to je do konca leta 1998, skušali doseči odločnejše sodelovanje občinske uprave ter na ta način nadomestiti zamujeno. "V kolikor pa kljub zadnjim ukrepom občinskega sveta ne bo prišlo do drugačne politike v občinskem vodstvu, bo ZLSD s trdo opozicijsko vlogo opozarjala volilce na nesposobnost in zgrešeno politiko tega vodstva. V primeru konstruktivnega sodelovanja bomo tudi mi v bodoče sodelovali z vsemi strankami in posameznimi svetniki, s katerimi bomo imeli enake ali Vsako leto pred začetkom vegetacije sadjarji in vinogradniki opravijo predspomladanska škropljenja z namenom zmanjšati biološki potencial posameznih gliv in bakterij, nekatere bolezni pa lahko uspešno zatremo samo v tem času. Predspomladansko škropljenje zmanjšuje potrebo po škropljenjih v času vegetacije. Vključujemo jih lahko vvse oblike pridelovanja, kot so konvenclonalno, integrirano, biološko. Na BRESKVAH je razširjena zelo nevarna Hr breskova kodravost. To je parazitska gliva, ki prezimuje na skorji vej in vejic ter na brstih v obliki micelija. Micelij, prilepljen na skorji, je zelo obstojen proti nizkim zimskim temperaturam. Tudi letne visoke temperature mu ne škodijo. Padavine ga ne izperejo. Spomladi ob zadostni vlagi in primerni temperaturi tvori spore (konidije), ki okužujejo mlade lističe. Zaradi trdovratnosti glive je kodravost redni pojav Izredno dobro proti tej bolezni deluje pripravek Cuprablau Z. Po PISMA BRALCEV končanem obrezovanju opravimo škropljenje v koncentraciji 0,8 % v faz B-C, to je, ko terminalni brsti nabreknejo. Drugo škropljenje v 0,5 Predspomladansko škropljenje sadnega drevja in vinske trte proti glivičnim boleznim % koncentraciji opravimo v fazi C, ko nabreknejo vsi ostali brsti. Cuprablau Z ne uporabljamo v kasnejših razvojnih fazah. Če je bil med vegetacijo močan napad breskove kodravosti, je bolje, da jeseni po odpadanju listja opravimo še eno škropljenje. Na JABLANAH in HRUŠKAH je škrlup najpomembnejša gospodarsko škodljiva glivica. Še posebno za Zasavje Kadar koncentracija žveplovega dioksida prekorači predpisano najvišjo dovoljeno mejo, odgovorni takoj opozorijo prebivalce, naj ne hodijo ven, naj se raje zadržujejo v stanovanjih in zaprtih prostorih, pri tem pa ne vedo, da s tem kadilce in tudi nekadilce, ki morajo v teh primerih v zaprt prostor skupaj s kadilci, pošiljajo pravzaprav z dežja pod kap, ker je v cigaretnem dimu več kot dvakrat toliko žveplovega dioksida, kot je zgornja dovoljena meja zunaj. Tretji člen Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov navaja prostore, v katerih nekadilci ne smejo biti proti svoji volji izpostavljeni cigaretnemu dimu, prostore namenjene skupni rabi, otroškemu varstvu in druge prostore kjer so nekadilci lahko proti svoji volji izpostavljeni cigaretnemu dimu. Naši domovi, naša stanovanja in naš družinski avto so skupni prostori, v katerih so otroci kot nekadilci neodgovornih staršev vsakodnevno proti svoji volji izpostavljeni cigaretnemu dimu. Tudi taki starši trdijo, da imajo svoje otroke radi. Ali jim lahko verjamemo? Oktobra lani se je v glavnem finskem mestu zbralo preko 500 strokovnjakov, ki se ukvarjajo s problemi kajenja in z njim povezanimi boleznimi. Sprejeli so več priporočil. Naj navedem samo prvo, ki se mi zdi najpomembnejše: Vsi ljudje imajo pravico do zraka brez tobačnega dima, otroci in ostale ranlj ive osebe za svoje zdravje potrebujejo čist zrak. Vsakdo ima pravico do okolja brez tobačnega dima doma, na javnih mestih in v službi. Države in vlade so dolžne zagotoviti pogoje, da ni nihče nehoteno izpostavljen tobačnemu dimu. Uzakoniti in spoštovati morajo zagotovila za zaščito pred tobačnim dimom, na delovnih in javnih mestih in prav tako organizirati dejavnosti, ki bodo spodbudile ljudi, da bodo imeli domove brez tobačnega dima. Proti vsebini gornjega odstavka so vsi v Sloveniji, ki govorijo o strpnosti med kadilci in nekadilci, križarski vojni, ki želijo, da se ne bi nič spremenilo. Zanimivo je, da o boju proti kajenju cigaret, da je to križarska vojna, govorijo tako v tobačni tovarni kot na inštitutu za varovanje zdravja Slovenije. Neverjetno sozvočje! (Anton Dolenc, predsednik Zveze društev nekadilcev Slovenije) Pojavlja se redno, predvsem na novih sortah, ki so bolj občutljive. Glivica prezimi na odpadlih okuženih listih in lubju, ki je bilo okuženo med rastjo. Gliva formira vrečasta plodišča (peritecije) spomladi; v njih se nahajajo spore (askospore). Ko brsti začno odganjati, se iz peritecijev sproščajo askospore, le-te zračni tok odnese na mlade liste, ki jih ob primerni vlažnosti in primerni temperaturi okužijo. Cuprablau Z uporabimo v 0.8 % koncentraciji, ko se brsti ^^ napenjajo (fenofaza A-B). Drugič ga uporabimo, ko se začno pojavljati konice zelenih lističev (fenofaza C-C3), v koncentraciji 0,5 %. Pri hruškah opravimo prva škropljenja proti škrlupu in hruševi rji, ko brsti nabreknejo (faza A-B), v koncentraciji 0,8 %, drugo škropljenje pa v fazi prvih listov (fenofaza D-E), v koncentraciji 0,3 %. Na KOŠČIČASTEM SADJU se pojavlja listna luknjičavost koščičarjev. Glivica prezimi na odpadlem listju. Spomladi se razvijajo spore (konidij), ki okužijo mlade liste in kasneje plodove. Na okuženih listih se ponovno razvijajo spore (konidiji), ki širijo bolezen skozi vegetacijo. Za preprečevanje zgodnje infekcije z listno luknjičavostjo in bakterijskim ožigom uporabimo omenjeni pripravek v koncentraciji 0,8 %, ko brsti nabreknejo (fenofaza A-B). ii VINSKI TRTI s predspomladanskim škropljenjem zatiramo črno pegavost. Črno pegavost povzroča glivica, ki prezimuje na lanskoletni rozgi. Takšna rozga je sive barve, spomladi pa se pojavijo črne pike. To so plodišča imenovana piknidiji. Okužena mladica odreveni, izgubi sposobnost obrambe in lahko pride do odmiranja šparonov, kordonov. Proti črni pegavosti škropimo s Cuprablauom Z v koncentraciji 0,8 % preden poženejo očesa; v tej fazi je zatiranje najbolj učinkovito. Za ta pripravek je značilno, da se težko izpira in da je obstojen. Njegova zelo dobra odlika je, da ima delovno karenco dolgo 24 ur, ni strupen za čebele in ima zanemarljivo majhen vpliv na koristne žuželke. NandeOSOJNIK, dipl.ing.agronom. podobne poglede na razvojne smeri in posamezne probleme naše občine. V nasprotju s sedanjo politiko županove stranke se bomo, seveda spoštujoč pravico vsake KS, da se odloča o svoji bodoči organiziranosti, zavzemali za prednosti, ki jih lahko imajo vse KS v okviru sedanje občine v svojem razvoju, ob pravilni razvojni politiki, ob enakopravnosti vseh KS in ob uveljavljanju prednosti, ki jih ima lahko občina Krško zaradi svoje specifičnosti," je še dodal Jože Zagorc, občinski svetnik ZLSD. (GAIex) Sumijo gozdovi domači Slovenija je vse od druge polovice lanskega leta v primežu vročih tem. Komaj se ohladi ena, se že pogreje druga. Po volitvah so politični oligarhi potrebovali tri mesece za dogovor, kako si bodo v bodoče razdelili interesne sfere v Sloveniji. V tem trenutku pa se pričenja obdobje vračanja v gozdove, od koder se bodo vsi poskušali vrniti vsaj kot moralni zmagovalci. Vračanje gozdov v naravi tujim veleposestnikom in Cerkvi, postaja torišče boja različnih prepričanj in ideoloških pripadnosti. Temu boju in medstrankarskim sovražnostim bi se dalo izogniti, v kolikor bi bili politični stremuhi sposobni razumeti javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da več kot 80 % prebivalcev Slovenije nasprotuje vračanju gozdov tujim veleposestnikom in Cerkvi. Tako enotnost smo bili Slovenci sposobni doseči samo takrat, ko smo se na plebiscitu odločali o lastni samostojnosti. Seveda sedanji primer ni tako enostaven, saj so posamezne politične linije zaradi predvolilnih sporazumov zavezane, da tudi v prihodnje podpirajo vračanje premoženja veleposestnikom in Cerkvi. Drugo dimenzijo tega problema pa je potrebno obravnavati v konotaciji medsebojne odvisnosti slovenske politike in Cerkve. Ob vračanju gozdov Cerkvi se bo namreč videlo, koliko slovenska oblast potrebuje Cerkev in koliko takšno zavezništvo koristi tudi njej. Neodvisno od povedanega pa bo Cerkev morala priznati, da nekaj gozdov, ki si jih tako želi nazaj, izvira iz fevdalnih privilegijev, ki takšni ustanovi vsekakor niso v čast in ponos. Dirka s predlogi za referendum se je začela. Pa čeprav so si medsebojno različni, imajo eno skupno točko - ne bo jim uspelo prehiteti 10. julija, ko ponovno prične veljati že leta 1991 sprejeti zakov o denacionalizaciji. To enostavno pomeni, da Cerkev in tuja fevdalna gospoda lahko mirno čaka, v kolikor se ne bo našel še kak Jelinčič, ki bi jim mirno čakanje spremenil v moro neskončnega zavlačevanja. Takšnega inštrumenta se je namreč poslužila Cerkev, ki je s tožbami poskušala diskvalificirati novelo Zakona o agrarni reformi na veleposestih iz leta 1932. Če Cerkev in tuji veleposestniki niso in ne bodo izgubili boja s politiko in oblastjo, so ga v tem trenutku prav gotovo izgubili z državljani Slovenije. Tega vidika Cerkev v nadaljnih naprezanjih za povrnitev državnih bogastev, nikakor ne bi smela zanemariti. Najhujše za cerkveno idejo namreč je, če se j i uprejo tisti, ki bi jim naj nudila duhovno hrano in delila moralne nauke, ki jih sama ni pripravljena sprejemati, še manj pa v sozvočju z njimi tudi živeti. Zato je Cerkev v tem trenutju kot pogajalec, v slabem položaju, v kolikor seveda želi še naprej oznanjati, da za zveličavno duševno počutje, ne potrebujemo materialnih vrednosti. Še slabše se ji godi, v kolikor nas želi prepričati, da v to tudi resnično verjame. Skratka, izhodišča so izrazito slaba, državljani, tudi pripadniki RKC, pa smo svoje že povedali. Brez referenduma. (Damjan Lah) Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. A to ni vse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah, Maistrova 2 in Krškem, Cesta Krških žrtev 135/b. v Cisn Računi - Dobri Prijatelji! "^.Nova KBMdd NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1 500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GLAS, ti - 27. MAREC 1997 IZ NAŠIH OBČIN Ogled čistilnih naprav v Nemčiji Za čisto okolje je potrebno tudi nekaj plačati Predstavnika krške občine, in sicer župan Danilo Siter ter strokovni sodelavec Darko Anžlček, ki v občinski upravi pokriva področje okolja, sta se konec februarja mudila na delovnem obisku v Nemčiji, kjer sta si ob sodelovanju župana občine Obriegheim ogledala dve večji in eno manjšo čistilno napravo. Občina Krško se namreč v zadnjem Času vse bolj ogreva oziroma razmišlja o izgradnji vsaj dveh čistilnih naprav. BT "¦•¦» SSSB^^W^^'9gTm .dBl *\ mmW* ^^ *J m^S *w \ \ : I lil? *™*^ Vr I* S l •¦ » i prispevkih za komunalne storitve, ki jih plačujejo industrijski, pa tudi individualni porabniki, pa je v tujini prisotna tudi zavest družbe, da je za čisto okolje potrebno nekaj plačati. Župan Siter tudi poudarja, da je čistilna naprava nujno potrebna ob izgradnji srednješolskega centra v Krškem, vendar sedaj razmišljajo, ali je ob tem smotrno zgraditi napravo v nekoliko večjem obsegu. V bližnji bodočnosti se bomo morali resno spoprijeti s tem problemom in o tem tudi odločiti, ne pa samo tiščati glavo v pesek. Trenutno je v izdelavi tudi ocena, ki bo pokazala, ali naj razmišljamo o večji ali manjši čistilni napravi." Darko Anžiček: "Videli smo najmodernejše oziroma zadnjo generacijo čistilnih naprav, ki delujejo v svetu. Upravljalci teh naprav so nam razložili tudi določene slabe lastnosti čistilnih naprav, s katerimi se srečujujo, in pri katerih je potrebno biti pazljiv pri načrtovanju novih čistilnih naprav. V kolikor se bomo odločevali o izgradnji kakšne naprave, so nam ponudili tudi strokovno pomoč pri odločitvah. Za nas bi bilo cenovno najbolj smiselna odločitev, da gremo v izgradnjo skupne čistilne naprave za celo Krško. Pri tem pa bo pomembna odločitev, ali bo šlo samo za komunalno čistilno napravo, ali pa bo to skupna čistilna naprava s tovarno celuloze in papirja. V idejni zasnovi, ki jo izdeluje mariborski ekološki inženiring, pričakujemo tudi odgovore v tej smeri oziroma kaj je najbolj smiselno narediti. Vsekakor pa je lokacija v planu že določena, in sicer barakarsko naselje pri NEK. (GAIex) V VViesloshu, Sandhasnu in Obriegheimu sta si župan Siter in sodelavec Anžiček ogledala celoten sistem delovanja čistilne naprave, od zbiranja vode v zbirnih bazenih, prečrpavanja, prečiščevanja, do pridobivanja energije iz plinov, ki se ob postopku sproščajo. Kot je povedal župan Siter, znaša cena za izgradnjo čistilne naprave s kapaciteto 120 tisoč enot okoli 80 mio DEM. Danilo Siter: Namen obiska je bil seznaniti se s tovrstnimi objekti, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni, pa tudi zakonodaja s tega področja pri nas še ni urejena. Izgradnja take naprave vsekakor zahteva veliko angažiranja tako lokalne skupnosti kot tudi države pri zbiranju sredstev, saj čistilna naprava stane izredno veliko. 80 in več milijonov mark je velikanski znesek za nas in je za naše okolje zaenkrat že nesprejemljiv. Ob Čistilna naprava VVeisloch Bo kaj podobnega čez čas tudi pri nas ? Bo Kostanjevica pričakala visok jubilej urejena? Ureditev mestnega jedra je potrebna nujno mestne, zgodovinske, kulturne in turistične funkcije. O tem so razpravljali tudi krški občinski svetniki na zadnji seji občinskega sveta. S sprejetimi sklepi se je občinski svet zavezal, da bo za projekt Mestno jedro Kostanjevica občina Krško namenila 180 mio SIT. S temi sredstvi naj bi se pristopilo k takojšnji izgradnji pripadajoče komunalne infrastrukture in ostalih del ob izgradnji regionalne ceste z odvodnjavanjem, kar bo krilo ministrstvo za promet in zveze v višini 80 mio SIT. Obvoznica, ki jo vsi tako težko pričakujejo, bi zagotovila nemoten regionalni promet, udobnejšo in varnejšo udeležbo pešcev v prometu, pa tudi nemoteno bivanje in izvajanje dejavnosti meščanov Kostanjevice ter estetsko obogateno podobo mesta. Predmet projekta je tudi ureditev obstoječih oziroma predvidenih javnih površin, ulic in cestnega omrežja v samem mestnem jedru, kjer sedaj poteka osrednja prometna žila, pa tudi trgov, dvorišč in obale Krke. (GAIex) Kostanjevica • četrto najstarejše slovensko mesto - bo leta 2002 praznovala pomembno in častitljivo obletnico, in sicer 750-letnico mesta, ki je s svojim središčem, naravnimi in kulturnimi posebnostmi že zdavnaj preseglo občinski in regijski značaj. Vendar pa trenutna podoba Kostanjevice, ki čaka na formalno razglasitev mesta za kulturnozgodovinski spomenik, ne potrjuje svoje vloge turistično-kulturnega središča krške občine. Razvoj Kostanjevice v zadnjih letih je skoraj povsem zastal ali če se izrazim drugače: dolenjski biser je bolj ali manj propadal. Vsi se zavedamo, da je v tem trenutku nujno potrebno s sistematičnim pristopom zagotoviti vire, s katerimi bi Kostanjevico, ki ima v občinskem statutu posebno mesto, ohranili v normalnem stanju in ji tako omogočili nemoteno opravljanje svoje tradicionalno Gospodarstveniki iz Obriegheima napovedali obisk Ob zadnjem obisku v pobrateni nemški občini Obriegheim se je krški župan Danilo Siter sestal tudi s predstavniki tamkajšnje območne in občinske gospodarske zbornice. Dogovorili so se, da se bo njihova skupina gospodarstvenikov udeležila letošnjega mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ki bo v mesecu septembru, kjer si bodo ogledali tudi razstavne prostore obrtnikov in podjetnikov iz občine Krško ter z njimi navezali poslovne stike. Obe strani pričakujeta, da bo letos zares prišlo do realizacije tega pričakovanega sodelovanja. (GAIex) Prostorsko ureditveni pogoji Rudnik Senovo 1. Drugačna podoba rudniškega prostora po končanem črpanju? Krški občinski svet je na zadnji seji sprejel odlok o Prostorsko ureditvenih pogojih Rudnik Senovo I., prvega Izmed dveh prostorskih aktov za eksploatacijsko in vplivno območje Rudnika rjavega premoga Senovo, ki se razprostira od Srebotnega preko Zakova do Reštanja. Gre za odprt prostor, kjer se čutijo oziroma je pričakovati vplive rudarjenja kot degradacije površine tudi po končanem črpanju premoga. Pred časom je Ivo Abram, član sveta KS Senovo, že izdelal maketo PUP Rudnik Senovo I., kije zasnovana na podlagi Idejne zasnove iz leta 1994, verjetno pa se bo podoba še spremenila, kajti kot smo Izvedeli na krajevni skupnosti je prišlo do dogovora med FUN šport klubom, ki predlaga izgradnjo večjega športnega centra, v sklopu katerega naj bi bila vlečnica za smučanje na vodi, otroška igrišča, pa tudi karting steza za motokros. Omenjajo še strelišče na glinaste golobe in lokostrelstvo. PUP Rudnik Senovo I. zajema v glavnem degradirane površine, prekinjene z redkimi oazami nekdanjega naravnega prostora. Mačehovski odnos do prostora je povzročil, da je le-ta postal nezanimiv, odmaknjen od življenja in komunalno podpovprečno opremljen. Da pa to območje po končanem črpanju ne bo prepuščeno še večjemu propadanju oziroma neurejenosti, so v PUP Rudnik Senovo I. predlagane številne ureditve. Od rekreativnih površin pod lovsko kočo v Srebotnem, kjer je možno urediti sprehajalne poti, trim steze in zimsko sankališče, lovskega strelišča, jezera Reštanj (nekdanji [tire), ki bi služil oddihu, ribolovu in druženju ljudi, kmetijskih površin na območju nekdanjega dnevnega kopa Reštanj, pogozditve z avtohtonimi drevesnimi vrstami med Reštanjem in Zakovim, do gobarne, ki je delno že urejena, in gojenja divjadi. V PUP I, je predvideno tudi rušenje nekaterih rudniških objektov ter sanacija izvoznega stolpa in strojnice Reštanj, bunkerja pri strojnici, ostankov rudniške železnice in portalnega vhoda v rov Reštanj. Sanirati je možno tudi rušna in plazovita območja ter urediti degradirane površine odprtega kopa. V sklopu sanacije se lahko izvršijo tudi izravnave terena z ureditvijo odvodnjavanja, zasaditev avtohtone vegetacije, pa tudi ureditve nekaterih cest. (GAIex) Koliko bo treba še postoriti, preden bo Kostanjevica turistični center vsaj malo podoben Termam, ali pa bo vsaj koristno dopolnilo ponudbi na Čatežu? Komisija za odlikovanja in občinska priznanja na podlagi 18. člena statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) ter 15. in 16. člena pravilnika o izvajanju odloka o občinskih priznanjih objavlja RAZPIS ZA PPDELIT^V PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1997 1. Občinski svet Občine Krško podeljujej posameznikom, organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam Slovenske vojske naslednja občinska PRIZNANJA: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO - za življenjsko delo in za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine. b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za dosežene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitevZNAKA OBČINE, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predloge lahko podajo: Občinski svet in njegova delovna telesa, podjetja, Krajevne skupnosti, Enote slovenske vojske ter druge organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč neposredno ugotoviti utemeljenost predloga. 4. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Občinski svet - Komisija za odlikovanja in občinska priznanja do 28. aprila 1997 do 12. ure. Komisija za odlikovanja In občinska priznanja Marica ŽIVIČ, predsednica 0 xO ¦*- 0*L Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23 174, 323300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo doklor nas boste klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. GOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 11 - 27. MAREC 19f? Se ena promocija Dolenjskih pekarn: Kruh na sto in en način, sladice za zdrave in za diabetike Rezine za diabetike že naprodaj v krškem nakupovalnem centru Krško, 21. marca _ V krškem hotelu Sremič so prodorni in neustavljivi snovalci novosti iz novomeških Dolenjskih pekarn pripravili skromno predstavitev novosti iz svojega proizvodnega programa. Predstavitev smo označili kot skromno zato, ker so nanjo povabili predvsem svoje poslovne partnerje, predstavnike vrtcev in šol ter vodstva njihovih kuhinj ter tovarniških menz. Skozi razstavo kruhov in peciv nas je popeljala Petra Florjančič, ki vodi prodajo pri Dolenjskih pekarnah. I o obsegu, po številu izdelkov pa je bila predstavitev njihovih izdelkov kar "taprava". Kar nerodno bi bilo našteti celoten seznam reči, ki so si jih izmislili v Dolenjskih pekarnah, zato da bi ljudi prepričali, naj kupujejo njihove izdelke. V resnici je potrebnega kar nekaj znanja in domišljije ter veliko ljubezni do dela, če hoče nekdo iz relativno skromnega izbora surovin (moka, kvas, voda, sol) narediti vse tisto, kar so naredili v pekarni v novomeški Ločni. Očitno hkrati razmišljajo o kakovostnem, zdravem izdelku in o prihranku, saj so si zamislili tudi prodajo razrezanih štruc belega kruha. Ivan Brumat, direktor komerciale: "Zavite v polivinil se rezine kruha ne izsušujejo in v gigantih, kakršen sta Krka ali Revoz, prihranijo na razrezu vsakič 6 (z besedo: šest, op. avt.) delovnih ur." Testo, iz kakršnega delajo krofe, so obogatili s sušenim sadjem ali posipali z zrni in ga, namesto v vroče olje, porinili v pečico. Dobili so slastno pecivo, ki se ga da prilagioditi širokemu izboru okusov. Zvezda med kruhi pa je tokrat bil Štefanov hlebec. Vera Splichal, tehnologinja: "Kruh je narejen brez dodatkov, samo iz črne moke in vode. Namesto kvasa smo dodali kvasni nastavek. To je kvašeno testo, ki shaja dve uri, v njem se razvije mlečna kislina, a je ni toliko, da bi dajala kiselkast okus. Kruhu daje le značilen, domači okus. Zaradi tega Štefanov kruh ostaja tudi dlje časa svež. Res pa je, da ga mesimo na roke, da moramo testo dvakrat premesiti in da traja ves proces pet ur. Prodajamo ga v dvekilskih hlebcih, že po videzu je podoben domačemu kruhu iz kmečke peči, nizek, neenakomerno luknjičav, čvrst, okusen..." Novost predstavitve so bile tudi ovsene žemljice in sladice za diabetike. To so v bistvu tortne rezine, za katere so v Dolenjskih pekarnah kupili švicarsko licenco in surovine. Njim ostaja samo, da spravijo skupaj vse, kar predvideva receptura in tako dobijo zdravo sladico, z jagodovo, vanilijino, čokoladno in limonino aromo. Seveda poudarjajo, da je sladica, ki je primerna za diabetike, (sladijo jo s sorbitolom) primerna tudi za vse ostale, zdrave ljudi. Saj veste tisto o belih smrtih: belem sladkorju, moki in soli. OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Avtoprevozniki Pisarne Območnih obrtnih zbornic v Posavju so v zadnjem času stičišče avtoprevoznikov, ki potrebujejo informacije o možnostih za pridobivanje licenc. Posavski prevozniki so bili o tem že večkrat pisno seznanjeni, vendar jim verjetno čas ne dopušča, da bi se poglobili v pridobljena obvestila. Prav gotovo so še dodatne informacije s pridom izkoristili in jim bo bolj jasno sedaj, ko so bili udeleženi na seminarju za pripravo na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence. Seminarji v Posavju so potekali v Krškem, Sevnici in v Brežicah v petek, 21. marca, in v soboto, 22. marca na različnih lokacijah po dve skupini v vsaki občini. Preizkus strokovne usposobljenosti pa bodo prevozniki lahko opravljali 11. aprila v osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Od takrat dalje bodo prevozniki lahko iskali dodatno dokumentacijo in vložili zahtevek za izdajo licence. Licenco si morajo prevozniki pridobiti do 1.1.1998, razen tistih, ki na novo začenjajo s prevozniško dejavnostjo. Slednji si morajo licenco pridobiti pred pričetkom opravljanja prevozniške dejavnosti. Stavbni kleparji in krovci Iniciativni odbor Sekcije stavbnih kleparjev in krovcev pri Obrtni zbornici Slovenije organizira za svoje člane in zaposlene dvodnevni ogled strokovnega sejma "Dach und wand" - mednarodna razstava za tehniko streh, sten in izolacije, ki bo od 7. do 10. maja 1997 v Bremnu. Na zbornici so na voljo programi potovanja, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije, predprijave pa zbira Janko Rozman na OZ Slovenije, tel. št. 061/15-93-241. Rok za prijavo je 3. april oziroma do zasedbe prostih mest. Razstave domače in umetnostne obrti Območna obrtna zbornica Maribor je organizator razstave domače in umetnostne obrti z naslovom OD UNIKATA DO SERIJE, kjer bodo predstavljene mojstrovine slovenskih kovačev in oblikovalcev stekla. Razstava bo od 28. marca do 11. aprila 1997. Sprehod po prvi razstavi iz te serije, ki se bo nadaljevala, pomeni spoznavanje dveh gradiv, kovine (železa) in stekla, možnosti, ki jih daje ta posameznim mojstrom in konec koncev tudi kakovost, ki jih z vsebino ter sporočili izdelkov vnašata v naš sodobni vsakdanjik. Konfekcija MONT Kozje Ob certifikatu ISO 9001 prejeli tudi plaketo občine Kozje Grad Podsreda, 20. marca - Prijetna in lepo urejena renesančna dvorana gradu Podsreda je bila prostor velikega in pomembnega dogodka za 214-članski kolektiv podjetja MONT d.d. Kozje. Poznamo jih kot marljive, ter kvalitetne proizvajace puhastih oblačil in programa za prosti čas. Njihove izdelke najdemo povsod po Evropi, uporabljajo pa jih tudi naši vrhunski športniki. Osvojitev certifikata kakovosti ISO 9001 je posledica večmesečnega trdega dela vseh zaposlenih v družbi MONT. Dvajsetega novembra 1996 so presojevalci certifikacijske ustanove Bureau Veritas Quality International (BVQI) ugotovili, da delniška družba MONT Kozje izpolnjuje vse potrebne pogoje za podelitev certifikata kakovosti po standardu ISO 9001. Tako so postali petindevetdeseto slovensko podjetje, ki je prejelo to pomembno listino te mednarodne ustanove. Gre za prvo stopničko pri premagovanju novih izzivov, kijih bo pred zaposlene prinešala čedalje hujša konkurenca. Direktor MONT d.d. Jože Planine je v temeljni izjavi o politiki kakovosti med drugim zapisal: "MONT-ova politika je jasna. Blagovna znamka MONT in njeni kakovostni izdelki nam morajo dati garancijo, da se v prihodnje utrdimo tudi na tujem tržišču. Zavedati se moramo, da se mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure soočamo z izjemno veliko svetovno konkurenco in zahtevami kupcev. Uspeh lahko zagotovimo tako, da bomo učinkoviti v vseh fazah poslovnega procesa. Pogoj je uspešno trženje in kakovost naših izdelkov." Certifikat kakovosti, prvi te vrste na Kozjanskem, je družbi MONT podelil predsednik GZSJoško Čuk, ki je ob tej priložnosti prisotnim pojasnil, kakšne so sploh zahteve procesa pridobivanja takega certifikata. Gre za dokumentiran proces v katerem se vsak trenutek točno ve, kdo je za kakšno operacijo odgovoren. Povedal je, da je v parlamentarni proceduri Zakon o priznanju RS za kakovosti, ki promovira evropsko kakovost. Vodstvu in delavcem MONT-a je čestital za pogum in potrebne napore, ki so jim zmogli, da so si pridobili to laskavo priznanje. Slovesnega dejanja so se udeležili mnogi gostje, poslovni partnerji in predstavniki delavcev. S posebnim pismom se je na delavce MONT-a obrnil tudi predsednik države Milan Kučan, saj mu delovne obveznosti niso dopustile, da bi se lahko odzval vabilu in jim osebno čestital za prejeti certifikat. Dobitniku certifikata je čestitalo več govornikov, med njimi tudi mag. Zoran Lekič, direktor BVQI in župan občine Kozje dr. Božidar Sok, ki je MONT-u izročil plaketo občine Kozje za letu 1997. (Toni) UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BREZPLAČNA DOSTAVA NA l>OIV1 MERVIN__________Salon pohištva MERVIN d.o.o.. Mostcc 6. 8257 Dobovu. tel.: OMIK/61-05K GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Seminar "Zniževanje bolniških odsotnosti" V večini primerov se je izkazalo, da delavci ne odhajajo na bolniško zaradi težkega dela ali slabih delovnih pogojev, temveč predvsem zaradi slabih in nezadostnih medsebojnih odnosov v kolektivu ter zaradi pomanjkanja motivacije. Tako je oblikovana učna delavnica, ki spodbuja zaposlene pri iskanju razlogov za zatekanje v bolniško ter jih spodbuja, da skupno proučijo možnosti za zmanjševanje odsotnosti. Na GZS Območni zbornici smo se odločili, da bomo s Centrom za tehnološko usposabljanje organizirali seminar na temo "Zniževanje bolniških odsotnosti". Minimalno število slušateljev je 12. Vsi, ki ste zainteresirani za seminar, dobite dodatne informacije na GZS OZ Posavje, tel. št. 22-387. Strokovna usposobljenost za cestno-prometno dejavnost Vse zainteresirane ponovno vabimo naj se prijavijo na seminar "Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu". Seminar bo potekal od 2. junija do 6. junija 1997 v Krškem, v primeru, če bo prijavljenih kandidatov najmanj 20. Ostale informacije v zvezi s seminarjem dobite na OGZ Posavje, tel. št. 22-387. Pedagoško-andragoško usposabljanje mentorjev v podjetjih Podjetje, ki želi izvajati praktično usposabljanje, mora imeti ustrezno opremljeno delavnico oz. učno mesto, mentor oz. izobraževalec pa mora imeti ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje ter pedagoško-andragoška znanja. Center za tehnološko usposabljanje organizira skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije pedagoško-andragoško usposabljanje izobraževalcev - mentorjev v obratovalnicah in podjetjih v mesecu juniju. CTU je pooblaščen s strani Zavoda za šolstvo za izvajanje tega seminarja, ki je namenjen bodočim mentorjem -inštruktorjem vseh strok. Na seminarju udeleženci pridobijo osnovna pedagoško-psihološka in andragoška znanja, ki so potrebna za uspešno načrtovanje in metodično primerno praktično usposabljanje učencev poklicnih šol. Po uspešno končanem seminarju udeleženci dobijo potrdilo o opravljenem seminarju za pedagoško-andragoško usposabljanje izobraževalcev, ki je pogoj za registracijo učnega mesta. Seminar traja 32 ur in poteka v dveh delih. Zainteresirane prosimo, da javijo svoj interes za sodelovanje na seminarju. Za vsa dodatna pojasnila pokličite na GZS OZ Posavje, tel. Št. 22-387. 10. razširjena seja Upravnega odbora GZS OZ Posavje Krško, 18. marca - Razširjene seje Upravnega odbora GZS OZ Posavje sta se kot gosta udeležila Jože Holešek iz ministrstva za gospodarske dejavnosti in Peter Suvorov iz GZS, sodelovali pa so tudi predstavniki družb, ki aktivno nastopajo v zunanjetrgovinskem poslovanju. Osrednjo točko dnevenega reda, in sicer "strategija povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije", je predstavil Jože Holešek in podal glavne poudarke, v razpravi pa so bila podana številna razmišljanja razpravljalcev, ki jih bo območna zbornica z zapisnikom posredovala na GZS, in bodo lahko služila kot pomoč za pripravo obravnavane teme na seji UO GZS. Razpravljalci so menili, da je strategija napisana zelo transparentno, vendar so v njenem okviru premalo definirane odgovornosti tistih organov, ki so jo dolžni izvajati. Strategija je usmerjena predvsem na industrijo, čeprav smo trenutno priča strukturnim spremembam, ki gredo v smeri povečevanja deleža storitvenih dejavnosti (predvsem tržnih) na račun zmanjševanja deleža industrije v BDP, zato bi bilo potrebno določeno pozornost posvetiti tudi storitvam v okviru dane strategije. V njej ni opredeljenih pogojev, ki so potrebni za izvajanje strategije, predvsem gre za pogoje na trgu produkcijskih faktorjev (stroški kapitala, stroki dela itd), ki jih mora država zagotoviti, da bomo lahko govorili o konkurenčni sposobnosti naših podjetij na tujih trgih, potrebno je izboljšati likvidnost slovenskega gospodarstva, urediti plačilno disciplino in plačilne instrumente, v Sloveniji moramo doseči uravnotežen razvoj in ta poudarek bi moral biti viden v takem strateškem dokumentu kot je strategija povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije. V okviru uresničevanja zastavljene strategije je potrebno doseči sinergijo ukrepov vseh ministrstev v okviru Vlade RS in sprejete zakonodaje v DZ, kar bo v kratkem razvidno tudi ob sprejemu proračunskega memoranduma. Za večjo konkurenčnost bo potrebno dograditi delovno pravno zakonodajo, davčno politiko, zakon o stečajih, poenostaviti predpise za vlaganje tujega kapitala ipd., upoštevati pa bi bilo potrebno tudi konkurenčnost z regionalnega vidika, kajti na nivoju regij tudi razpolagamo z razvojnimi dejavniki kot so naravno bogastvo, kadri, razpoložljiva infrastruktura, upoštevanje ekologije itd. Člani upravnega odbora so sprejeli tudi sklep o podelitvi priznanj GZS OZ Posavje za gospodarske dosežke za leto 1996; imena bodo objavljena ob podelitvi, ki bo predvidoma v mesecu maju. NAŠ GLAS, ti - 27. MAREC 1997 TEMA TEDNA Navijaške in plesne skupine: Nuciear Power Boysi niso divjaki, so pa lahko dodaten igralec V brežiški srednji šoli pa se navijaška in plesna skupina srečuje z začetnimi težavami ter z neznanko: kako bo, ko bo dograjena nova srednja šola in bodo dijaki ločeni Športni klubi so od nekdaj imeli navijače in drugje po svetu so se navijaču od nekdaj tudi organizirali. Pri nas se je ta reč udomačila (za svetovne razmere) šele pred nekaj leti, a s pozitivnimi so prišle tudi ne ravno zaželene reči. Kdo bi pozabil divjanje nogometnih navijačev na ljubljanskem Ollmpijinem stadionu! Ali tisto, ko so miličniki pozimi beograjske navdušence skoraj skozi špalir sprehodili mod železniško postajo in stadionom ter nazaj, vmes pa so jih imeli "na hladnem" kar na tribunah, tako da so si ti zvečer želeli samo še toplega čaja. Res pa je, da so se ob vrnitvi ("u prolazu") znesli nad Zagrebom. To je bilo že pred razpadom pokojne Juge, ko so nam Beograjčani hoteli pokazati, kaj znajo. Pustimo tokrat navijaške masakre, ki jih pomnimo iz tujine. Vse to skupaj pa daje negativni predznak tudi domačim, lokalnim navijaškim skupinam in skozi to smo v predprejšnji številki Našega glasa (povsem po nedolžnem) krškim Nuciear Power Bovsom nekako naprtili popivanja in razbijanja. Pokazalo se je, da jih na omenjeni rokometni tekmi s Polzelo sploh ni bilo doma in da tudi za vrtcem niso mogli imeti nočne "fešte". Resnici na ljubo: kljub storjeni krivici so bili pri svojem protestiranju zaradi netočnosti zelo vljudni in prijazni in to je bil eden osnovnih vzrokov, da smo jih povabili na razgovor. Prišla sta Boštjan Pire, Boštjan Pire, vodja navijačev Nuciear Pomer Boys vodja skupine Nuciear Power Boys in eden izmed članov, Borut Kmetic Videli smo, kako so zagrebški navijači zasuli igrišče, ko je Smelt Olimpija premagala Cibono. To pač ni bila samo navijaška strast, ampak tudi nekaj hujšega Vajin komentar? Boštjan Pire: "Saj so tudi naši v soboto izgubili, pa nismo ničesar vrgli na igrišče. Mogoče nekaj žaljivk, saj človek ob porazu ne more biiti srečen, vendar nismo metali ne kovancev ne česa drugega. Naloga kluba je, da organizira vstopnmice. Kako ukrepamo? Že pred tekmo se pogovorimo, kako naj bo in kako naj ne bo. Če nasprotnikovi navijači ne izzivajo, potem je vse v redu." Borut Kmetic: "Seveda je rivalstvo in se vzajemno zmerjamo, a običajno ne pride do spopadov. V Krškem sploh ne delamo problemov, na gostovanjih pa daš vse za svoj klub. Kolikor pride na nas, vrnemo. Praviloma nimajo navijači s seboj ničesar priročnega za obmetavanje. V rokah potem ostanejo uporabne samo prazne pločevinke." Naša sogovornika zatrjujeta, da v njuni skupini še nikoli niso nikogar obmetavali. Pire: "Bilo pa je zadnjič grdo v Izoli. Avtobus so nam obmetavali s kamenjem in razbili šipo na enih vratih. Bili so Ribari, navijači gostitelja. Z njimi smo si edinimi v laseh. Ne maramo se in če bi prišli v Krško je vprašanje, kako bi se razpletlo. Mislim, da bi se težko ognili problemom in da bi si tudi ravno ne upali priti." Kmetic: "Izola je zaradi njih tudi najtežji rokometni teren. Tam ne sprejmejo lepo nobene gostujoče navijaške skupine. Vse samo na nož. Res pa je, da sta pri tem vedno dva krivca, vsaka skupina ima nekaj svojega za spodbujanje in kričanje." Kako se pripravljate? Pire: "Domenimo se na sestankih. Vsaka skupina ima svoja gesla že "vlaufana", izzivalnih pesmi pa ne. To pride samo, po potrebi, za sproti. Vsak izmed nas v skupini je pripravljen priskočiti na pomoč z idejo." Športni klub in njegovi Igralci naj bi bil tudi za zgled mladim. Jasno je, da niste hudi športniki, ker potem ne bi imeli časa za navijanje. Pa vendarle, ali kdo izmed vas kaj tudi trenira? Vedeti morate, da vas na tribunah, ker ste glasni, ni možno spregledati in da vas otroci opazujejo kot svoje vzornike. Pire: "Za vsakega posameznika vem, kaj počne in kdaj trenira. Navijači Torcide Mokrice in Nuciear Power Boys Krško vabijo vse zainteresirane v Split na tekmo med domačim Hajdukom in zagrebškim Dinamom, ki bo v soboto, 13. aprila ob sedemnajsti uri. Odhod avtobusa bo ob 23.30 izpred hotela Sremič v Krškem in ob 23.50 z avtobusne postaje Brežice. Cena izleta je 2.500 SIT. Prijave in ostale informacije dobite na tel. 32-373 (Boštjan) in 57-532 (Gorazd). Vsi torcidaši vabljeni na veliko fešto! Borut Kmetic ogrevanje, potem imajo redno ogrevanje in potem se lotijo dela. To vem, ker sem pogosto na njihovih treningih. Pravzaprav nas pogosto pride tudi po več. če je treba tudi pomagamo. Lani sem vso sezono lepil plakate za klub. Končno je že težko zbrati toliko ljudi za navijanje. Ni pa med nami vplivnih ljudi, ki bi lahko zlobirali kak denar za potrebe kluba. Že svojih finančnih težav imamo dovolj. Plačujemo redno letno članarino (2.000 SIT), imamo izkaznice, s katero si lahko brezplačno ogledamo domačo rokometno in košarkarsko tekmo, večinoma pa nam klub "zrihta" tudi brezplačen prevoz in vstopnico tudi na gostovanjih. To je fenomenalno, saj je jasno, da to stane, dobili smo tudi šale, transparente pa si pripravimo sami." Če se še malo vrnemo k dogodku, ki je "izzval" naš razgovor: vas takrat ni bilo v Krškem. Pravite pa, da se tudi sicer ne zbirate v ozadju vrtca? Problem je, ker po nekdanji Jugoslaviji navijači niso hodili navijat, ampak so se zbirali zaradi neredov. Tudi zadnjič sem se na prvi tekmi med Cibono in Olimpijo v Zagrebu počutil slabo. Cela dvorana je tulila: 'Ubij Janeza! Slovenske p...'Od najstarejših do petletnih otrok. Bili smo trije.ko so Slovenci dali koš smo ploskali in ... Cibonini navijači, Purgerl, so temperamentni. V Splitu, po drugi strani, nimamo nikoli problemov, celo počastijo nas, v Zagrebu pa..." prevoz, kakšno pijačo, navijanje in da poskrbi, da ne bo problemov. Na nek način prevzema moralno odgovornost, da ne bo problemov. Izgrede, kakršne smo videli v Ljubljani ali Zagrebu, lahko povzroči velika množica ljudi. Nas je 50 - 70 in gotovo ne bi mogli početi enako. Gotovo pa imamo nekaj posameznikov, ki bi bili kar veseli take priložnosti in vidijo v navijanju priložnost za divjanje. Poznam namreč vsakega navijača posebej in vem, kako kdo misli ali se obnaša. Včasih, ko je lepo vreme, na šolskem igrišču na Vidmu trenira tudi dvajset Nuciear Power Bovsovhkrati. Igramo košarko, nogomet, nekateri redno trenirajo še kak drug šport. Sam sem delal veliko z utežmi. Če bi bilo več športnih prostorov, bi si navijači zanesljivo najeli dvorano za rekreativno urico - kot skupina." Slišal sem, da ko rokometaši prenehajo z rokometom, za rekreacijo igrajo košarko? Pire: l'Saj tudi sicer. Pred treningom igrajo najprej četrt ure košarko, za Pire: "Ne! Najpogosteje smo pred vhodom v dvorano, sploh če dobimo še kako pijačo, jo tam "žulimo". Če bi šlo brez alkohola? Ja, za dobro voljo je že v redu kakšno pivce, dve, to mora biti. (Kmetic: "Zato je boljše vzdušje na gostovanjih kot doma!") Običajno je pot dolga, nekaj spijemo, običajno ima kdo s seboj kitaro in se zabavamo. Večuina naših članov je še v šolah, povprečno so stari skoraj 19 let. Sam imam 24 let in sem v Agenciji za varnost, Kmetic je zaposlen in jih ima 25. Hmelj Boysi so sicer bili na tekmi, videl sem jih že tudi vinjene, a z njimi ni bilo nikoli problemov, vselej smo se kolegialno pomenili. Skoraj zagotovo tudi vem, kdo so bili oni za vrtcem, ker poznam skupino. Raje ne napišite njihovega imena, ker potem bo treba raziskovati, kateri natančno so bili tam, tega pa ne bi rad. Tudi grafitov s svastikami in o skinheadih ali panku niso pisali naši. Ker če bi, bi pisalo (sprejalo) NPB ali Nuciear Power Boys, kot to običajno naredijo. Imamo pa med člani vse vrste ljudi, čudnih, dobrih, študentov, zaposlenih... Če naši zmagajo na tekmi, smo zelo veseli in ne gremo zadaj za vrtec, pač pa v gostilno. Pridejo tudi igralci, ker smo tako zmenjeni, končno smo generacija in se razumemo in skoraj redno po zmagi končamovPacificu.Čepane zmagamo, smo malo bolj pohlevni." Kako je s podmladkom. Za njih ste verjetno vi in Igralci vzorniki? Pire: "Tudi navijajo. Jih je deset do petnajst in vedno doma sedijo v prvi vrsti, kričijo... Z nami ne hodijo na pot, niso še naši člani, se pa zavedamo njihove navzočnosti in nuje, da jih varujemo. Predno pade gol tudi najprej pogledaš, kje je kateri izmed njih, če je preblizu, ga postaviš malo bolj ob stran in se veseliš. Šolska košarkarska liga je samo za dobre učence: Punce iz plesne in navijaške skupine Letos seje njihovo število preveč skrčilo in niso odšle na kvalifikacije za državno tekmovanje, pri navijačih pa pogrešajo podporo nekaj fantovskih glasov DRWWV Slika z lanskega tekmovanja za državno prvenstvo, nekaj jih je letos odstopilo zaradi težav v šoli, nekaj članic pa se je skupini pridružilo na novo. Šolska košarkarska liga vključuje ekipe srednješolk in srednješolcev in seveda v njej sodelujejo tudi brežiški dijaki (in dijakinje). Pred nekaj leti pa so v tekmovanja uvedli novost: navijaške in plesne skupine. Irena Tomše je mentorica plesne in navijaške skupine na gimnaziji in srednji ekonomski šoli v Brežicah: "Navijaška in plesna skupina naj bi bili ločeni. Navijači potujejo povsod s tekmovalci in navijajo zanje, medtem ko naj bi plesalke nastopale samo doma. Pri nas pa imamo to skupino enotno, ista dekleta so plesalke in navijačice, zato lahko plešejo tudi na nastopih. Dekleta imajo plesne kostime, ki smo si jih naredile lani v barvah šolske košarkarske ekipe. Barve so nam določili (vijoličasto), saj so nam drese poslali kar iz centra. Pri navijaških in plesnih nastopih dekleta uporabljajo tudi t.i. pompone, to so taki veliki cofi, koreografija mora biti dinamična in pisana na sodobno glasbo, ki je mladim in ostalim v dvorani všeč. V nasprotnem primeru se jih pač ne prime." Med tekmo so dekleta pod košem in spodbujejo igralce ter ustvarjajo primerno razopoloženje pri publiki, ko pa je med pavzo parket prazen, nastopajo na njem. Pri ŠKL se pojavljajo težave, da nasprotna ekipa nima svoje plesne skupine, saj Brežičani letos nastopamo v takšnem okolju, kjer so se ekipe šele letos pojavile, mi smo pa že kar dobro pripravljeni. Zato smo doma večinoma nastopale same, v gosteh pa kakor kje. Načelo je tako, da se igra po četrtinah: moška tekma traja 12 minut čiste igre, nato še 3 minute, potem polčas pa zopet. Vmes je pavza, med katero naj bi nastopile gostujoče navijačice. Ob koncu prvega polčasa nastopa (med glavno pavzo) domača plesna skupina, če jo gosatitelji imajo Če nastopata moška in ženska ekipa, se nastop navijačic ponovi, zato naj bi Irena Tomše, profesorica telesne vzgoje v Brežicah in mentorica plesne ter navijaške skupine: "Naša publika so naši dijaki in to imele pripravljenih več koreografij. Irena Tomše: "Lani je naša skupina štela 16 članic, letos pa se je postopoma osula in ostalo nas je samo še 12. Žal se zaradi tega osipa nismo mogle udeležiti tudi državnega prvenstva. To smo namreč načrtovali. Predtekmovanje je že bilo 1. marca v Rogaški." Irena Tomše priznava, da je vsa zadeva uvožena iz Amerike: "Naše plesalke nastopajo pred svojimi vrstniki in zato moramo izbirati glasbo, ki je njim všeč. Lani smo že razmišljali o tem, da bi v svoj program uvrstili še kako domačo skladbo, vendar ni bila nobena ravno pravšnja, živahna, dinamična, vesela... Zaradi vsega tega prepuščam izbor glasbe dekletom, ki nastopajo. Koreografije sestavljata članici naše skupine Vesna Vučajnk in Iris Matkovič, pomagamo pa vsi. Moja vloga je, da s tribune opazujem vaje in da ocenim, kaj bi bilo lahko ustrezno in kaj bi kazalo spremeniti." Precejšen problem predstavlja prostor, potreben za vaje: punce trenirajo zjutraj ob predurah, v telovadnici. Razen tega, da morajo člani, igralci in igralke v ŠKL biti čimboljši športniki in morajo punce v plesni skupini imeti posluh ter občutek za ritem, je še eno pravilo: nihče med njimi ne sme imeti slabih ocen. V nasprotnem primeru mora prenehati s treningi in vajami. To ni potrebno samo zaradi staršev ampak tudi zato, ker je ritem dela včasih treba prilagoditi potrebam ŠKL. Če gredo na turnir (ti so običajno ob delavnikih popoldne) in če je kraj srečanja oddaljen, morajo včasih izostati od kakšne ure pouka. Take stvari si dijaki s slabimi ocenami pač ne smejo nakopati na glavo, saj bi očitno potrebovali kako uro dodatnega pouka, ne pa, da bi se ji ognili. Delo si skušajo olajšati tudi s prošnjami za sponzorstvo. Nekaj sredstev se je nabralo na njihovi hranilni knjižici pri Dolenjski banki. Vsem tem sponzorjem se zahvaljujejo za poslane prispevke in zagotavljajo, da bodo z zbranim denarjem skušali prihodnje leto narediti čimveč. (Ika) OD TU IN TAM Razstava akademske kiparke Vladimire Stoviček DKD Svoboda Brestanica - Likovna sekcija vabi na otvoritev razstave akademske kiparke Vladimire Stoviček, ki bo na gradu Rajhenburg - Galerija samorastnikov, in sicer v ponedeljek, 31. marca 1997 ob 17. uri. V kulturnem programu bo na kitaro igrala Jelena Vukolič, recitirala pa Marjana Bromš. Vabljeni! Primož Suhodolčan gostuje v Brežicah Ob 2. aprilu - mednarodnem dnevu knjig za otroke bo v četrtek, 3. aprila 1997 v Knjižnici Brežice gostoval Primož Suhodolčan, ki se bo v dopoldanskem času predstavil učencem brežiške osnovne šole in ob 17. uri vsem ostalim. Vabljeni! Materinski dan "Mišk" v brestaniškem vrtcu V petek, 21. marca, smo v mlajši skupini v goste povabili naše mamice, očke in vse, ki jih imamo radi. Ob materinskem dnevu smo se s pesmijo, recitirano besedo in gibalnim ustvarjanjem želeli zahvaliti za vso prijaznost, dobroto in ljubezen, ki jo prejemamo. Verjamemo, da ves trud, nas malih 3-4 letnikov ni bil zaman. Pokazali smo, kaj vse že znamo in tako v očeh naših bližnjih prižgali svetlo iskro v zahvalo, ker jih imamo radi. (V imenu "Mišk", vzgojiteljica Helena Zupančič) Na Blanci pozdravili pomlad Blanca, 21. marca - Učenci OŠ Blanca so v petek skupaj z domačim društvom kmečkih žena pripravili tradicionalno prireditev Pozdrav pomladi. Kulturni program so posvetili marčevskim praznovanjem, tako Dnevu žena, kot Materinskemu dnevu, pa tudi vsem ljudem dobre volje. Nato so se vsi skupaj veselili pomladi ob zvokih in plesu Dua Florida ter ob postrežbi Aktiva kmečkih žena z Blance. Skupaj so tako odganjali zimo in vabili pomlad ter prijetno razpoloženje. Pripravili so tudi tombolo z glavnim dobitkom -izletom v Gardaland, izkupiček pa bodo namenili nakupu opreme za otroško igrišče pri šoli. (GAIex) Predstavitev pesniške zbirke Tamare Vonta Užitek in bolečina pesnjenja Krško, 21. marca - V prostorih tukajšnje založbe Opus je bila na prvi pomladanski večer predstavljena pesniška zbirka domačinke Tamare Vonta, sicer občinstvu bolj znane kot voditeljice informativne oddaje na POP TV. Pesmi so predstavili Ana Rostohar, Silvester Mavsar in seveda avtorica sama. Dogodek so še dodatno popestrili glasbeniki vokalnoinstumentalne skupine Tunke. Kot je v razgovoru za Naš glas povedala Tamara Vonta, je to njena prva samostojna pesniška zbirka, objavljala pa je že prej, v Primorskih srečanjih, Samorastniški besedi, v izdajah brežiškega Foruma ustvarjalcev kulture ipd. Tamarine pesmi pritegnejo zaradi besedne igrivosti, ki pa je cesto le prijetna obleka ne ravno prijetnim temam in motivom (črnina/ črna/ črno/ črn/ črv, str. 20). Avtorica skuša vzpostaviti prevertovski dialog z bogom, ki pravi "vsi poskusi da bi bila moj brat bodo zatrti", v pesmi Na pokončne božje vilice, str. 29., vendar se tak poskus kaj klavrno konča. Knjiga je tematsko razdeljena nekako v pet delov in v njih prevladujejo ženski nagovori moškemu in ostalemu bivajočemu. Ti deli so med seboj ločeni z grafikami Janeza Vidriha, ki je knjigo tudi sicer lično opremil. Upamo lahko le, da Vontova ne bo med tistimi slovenskimi pesniki, ki so ostali le pri svoji prvi zbirki. (VP) študentski servis maribor Krško, CKŽ15, tel./fax: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel: 0609/610-455 D^3 Štipendije in posojila Posredovanje dela NAŠ GLAS, ti - 27. MAREC 1997 KRMELJ: Z novo podobo do večjega števila kupcev Krmelj, 18. marca - Pred sedemindvajsetimi leti je bila v središču Krmelja, na nekdanjem rokometnem igrišču, ob glavni cesti, ki vodi skozi Krmelj, postavljena prva Mercatorjeva samopostrežna trgovina. Nova in razkošna trgovina je takrat pomenila zelo veliko pridobitev za Krmelj, saj je privabila precejšnje število kupcev tudi iz okoliških krajev. V vseh teh letih se je sicer nekako skušala prilagajati potrebam kupcev, ki pa so postajali čedalje bolj zahtevni. Čas je prinašal spremembe tako na družbenih, kot tudi na ekonomskih področjih, zato se je bilo potrebno nastali situaciji prilagoditi. velika sprememba za nas zaposlene, saj so delovni pogoji boljši, omogočena pa je tudi boljša organizacija dela, ki ne bo več ločeno in razdrobljeno. Vsak začetek je težak, vendar mislim, da bodo te spremembe dobro vplivale na vse nas. Največja želja je pridobiti čimveč kupcev, naša nagrada pa bo njihovo zadovoljstvo." Vtem smislu so prizadevne trgovke pripravile kar nekaj pokušin peciva iz njihove mini pekarne in različnih napitkov njihovih dobaviteljev. Samo upamo lahko, da bo še več takšnih tednov, da se bo lahko v praksi potrdil znani slogan, da je Mercator najboljši sosed. (Jakob) Tako nas je Poslovni sistem Mercator presenetil z novo podobo samopostrežne prodajalne v Krmelju, ki jo je predstavil na torkovem dnevu odprtih vrat. "Dva glavna cilja smo skušali realizirati s to adaptacijo. Želeli smo racionalizirati poslovanje in zmanjšati zaposlenost, seveda na račun prerazporeditve osebja, obenem pa smo povečali prodajni prostor na 200 kvadratnih metrov. Zaradi premajhnega obračanja blaga v tekstilnem oddelku smo omejili izbiro, razširili pa smo delikatesno ponudbo. Poudarek bo na vsakdanji oskrbi, vendar smo ponudbo razširili, saj se vedno najde kdo, ki kupi, če mu je na pravi način ponujeno", nam je pojasnil razloge za petindvajset-milijonsko investicijo Jože Imperl, komercialist v Profitnem centru Sevnica. Glavna pridobitev je seveda razširjena ponudba in možnost nakupa različnega blaga na enem samem mestu. Takega mnenja je tudi poslovodkinja krmeljske trgovine Cvetka Lindič, ki ugotavlja: "To je kar Disciplina 21. stoletja Krmelj, 22. marca - Okrog šestdeset učiteljev iz osnovnih šol v občini Sevnica je na sobotnem predavanju prisluhnilo ugotovitvam ameriške strokovnjakinje na področju pedagoških znanosti dr. Jane Bluestein, ki se že vrsto let ukvarja z razvijanjem samozavesti, odgovornosti in samopoštovanja pri otrocih. Srečanje je organizirala in pripravila osnovna šola Krmelj v sodelovanju s Pleromo, Centrom za razvijanje osebne kakovosti iz Ljubljane. Jane Bluestein največ svojega dela posveča otrokom rizičnih družin in predvsem razvijanju zdravih, pozitivnih odnosov med odraslimi in otroki. Prisotne učitelje je navdušila predvsem s svojo neposrednostjo in praktičnim znanjem, saj si je izkušnje pridobivala kot razredna učiteljica in kasneje kot svetovalka pri usposabljanju učiteljev. V svojem predavanju je učiteljem predstavila svoje ugotovitve in izkušnje, ki si jih je nabrala pri delu z mladimi, gradi predvsem na treh elementih; na pozitivni motivaciji, ki naj temelji na čim večji izbiri, da vsak otrok najde nekaj, kar ga bo pritegnilo, na načelu proaktivnosti, ki temelji na prepoznavanju potreb otrok in na načelu zmagam -zmagaš, ki omogoča obema udeležencema v vzgojno -izobraževalnem procesu, da sta za svoje delo odgovorna vsak v svojih danih okvirih. Svoje ugotovitve je podprla s konkretnimi primeri in tako predstavila učiteljem, kako otroku določiti omejitve, kako jih dosledno tudi izvajati z upoštevanjem, razumevanjem in prepoznavanjem otrokovih čustev in njegove različnosti. Posebno v današnjem času, ko največkrat hitimo eden mimo drugega ne zavedajoč se pomembnosti vgajanja odgovornih mladih generacij, ki bodo sposobne samostojnega reševanja problemov, ima način razmišljanja dr. Bluesteinove še večjo težo. (Jakob) Dr. Metka Klevišar v brežiški knjižnici Na drugem kulturnem večeru za odrasle, 18. marca 1997 (prvi je bil v februarju s Tomom Kriznarjem), smo imeli posebnega gosta; gospo dr. Metko Klevišarjevo, lanskoletno Slovenko leta. Glede na to, da je bila predvidena tema smrt in njena bližina, oziroma spremljanje umirajočih ter evtanazija, smo pričakovali bistveno manjši obisk kot običajno Vendar je število obiskovalcev potrdilo domnevo, da bo prišel vsak, ki ga vsebina zanima, pa najsi je zdrav ali bolan in s svojo prisotnostjo sebi in drugim vlil pogum za soočenje z življenskimi dejstvi. Življenski humor gospe Klevišarjeve, njena strokovnost, jasna preprostost besed in prepričanje v versko in humano poslanstvo, so že po prvih besedah poskrbeli za prijetno, skoraj domače vzdušje. V pogovoru, ki se je nanašal ne le na knjige dr. Klevišarjeve (Kako Scvniška srednja šola na tekmovanju Muta, 21. marca - Dijakinje in dijaki Srednje tekstilne šole Sevnica so se v petek udeležili prvega srečanja in tekmovanja dijakov slovenskih srednjih tekstilnih, obutvene in usnjarske šole, kjer so tekmovali v znanju rz teorije stroke in praktičnem znanju, v netekmovalnem delu pa so se predstavili z modno revijo. Predstavnice sevniške srednje šole so se odlično odrezale, saj so med 12 ekipami osvojile 2. mesto v poznavanju tehnologije stroke in 5. mesto v praktičnih znanjih, seveda pa so navdušile tudi na modni reviji. Po besedah ravnatelj ice Alenke Žuraj je v zmagovalni ekipi ljubljanske tekstilne šole v praktičnih znanjih nastopila tudi dijakinja, ke je lansko leto zaključila šolanje v Sevnici. Pri teh odličnih uspehih je zagotovo potrebno pohvaliti tudi velik prispevek mentoric, in sicer Vlaste Mišic, Milene Bogovič Perko, Tonike Černič, Milene Kostrevc in Vide Hiršelj, ki so dijakinje in dijaka pripravljale na tekmovanje in modno revijo. "V veliko čast si štejemo, da bo v naslednjem šolskem letu organizatorica srečanja in tekmovanja naša šola, saj bomo lahko dijakom in strokovnim delavcem z vseh koncev Slovenije pokazali tudi lepote našega kraja," je še povedala ravnateljica Žurajeva. udomačiti bolezen, Spremljanje umirajočih in Čisto vsakdanje stvari), pač pa še bolj na njene vsakdanje izkušnje pri delu z ljudmi, smo odkrivali potrošniško oz. storilnostno naravnanost sedanje družbe, ki se seveda tudi odraža v (ne)osebni skrbi za tiste izmed nas, ki jih je prizadela ali neozdravljiva bolezen, ali se pa poslavljajo od sveta. Kulturna raven neke družbe oziroma njena morala se najbolj pokaže prav na tem zadnjem izpitu. In marsikdo od svojcev ga ne položi. Izvedeli smo tudi, da je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo HOSPIC za pomoč umirajočim in žalujočim, ki deluje na prostovoljni bazi in ima že več podružnic po Sloveniji. V Brežicah je zaenkrat še ni. Najnovejši brošuri, ki sta izšli pod okriljem HOSPICA in v prevodu ge. Klevišarjeve, sta Zadnji tedni in dnevi ter Pomoč žalujočim. Obe lahko dobite na ljubljanskem naslovu dr. Metke Klevišar: Neubergerjeva ul. 4, od 1. aprila letos pa na naslovu HOSPIC, Resljeva 11, tel. 061 -131 -53-99. (Drago Pirman) Kulturni večer in razstava vezenin času hitenja, v računalniški dobi torej, še zlasti pogrešamo nekaj, kar nas čustveno veže na preteklost. S časom, ko so bile umirjenost, zbranost, natančnost in vztrajnost še cenjene. In ko je še tako droben izdelek nudil mnogo zadoščenja oziroma je nekaj veljal," je ob tej priložnosti povedala Vida Najger", ravnateljica OŠ Bizeljsko, in dodala, da se na šoli zavedajo pomena kulturnih dogodkov, zato jih bodo pripravljali tudi v bodoče. (GAIex) Bizeljsko, marca - Na OŠ Bizeljsko so tudi letos pripravili kulturni večer za starše in krajane. V goste so povabili pesnico Nežo Maurer, ki je predstavila pesniško zbirko Od mene k tebi. Kulturni večer so obogatili učenci Glasbene šole Brežice in Moški pevski zbor Stara vas - Bizeljsko, domači otroški pevski zbor pa je v svojem nastopu podaril šopek vsem mamicam. Program so pripravili učiteljici Ivanka Divjak in Metka Teropšič ter učitelj Vilko Urek. Hkrati pa je bil kulturni večer posvečen otvoritvi razstave Vezenine naših babic, ki je nastala v okviru naloge Turistične zveze Slovenije -Ohranimo preteklost, stopimo v prihodnost. V zbiranje vezenin so se pod mentorstvom učiteljice Mihaele Balon vključili učenci od 1. do 7. razreda, ki so zbrali 147 izdelkov. Najstarejši segajo v leto 1920. Babice so učencem povedale, da so se skoraj vse naučile vezenja v šoli ali so jih naučile mame. Večkrat so dolgo v noč, tudi do treh zjutraj, ob petrolejki vezle. Strokovno pomoč pri postavitvi razstave sta nudila muzejska svetovalka Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice in Andreja Špeljak, svetovalka pri Kmetijski svetovalni službi Brežice. "V času vse večje odtujenosti, Komorni večer z materami Brežice, 22. marca - Brežiška glasbena šola je v cerkvi sv. Lovrenca počastila materinski dan s koncertom, ki ga je naslovila Komorni večer z vami. Nastopila je vrsta mladih instrumentalistov, učencev brežiške šole, zapela pa je tudi vokalna skupina Solzice. Prijeten večer je z mislimi o vlogi in položaju matere nekoč in danes povezovala Ela Verstovšek, številni obiskovalci in predvsem obiskovalke pa so brežiško cerkev, ki se večkrat spremeni tudi v koncertno dvorano, zapuščali zadovoljni. (ES) 1 NAŠ GLAS, 11 - 27. MAREC 1997 ŠPORT -l L 11 I I I U l\ 1.SRL Prevent - Krško 22:23 (9:12) Krško: Bašič, German 4, Iskra 11, D.Urbanč 5, Kukavica 2, Privšek 1 Andor - AFP Dobova 30:27 (15:12) AFP Dobova: Denič, \apo 5, Mijačinovi} 3, Voglar 5, Ocvirk 10 (2) Kranjc 1, Leveč 2, Stojakovič 2 Al SKL Helios - Krško 91:78 (72:72, 41:36) Krško: Avsenak 4 (4:4), Jeklin 16 (7:8), Murovec 9 (1:2), Bošnjak 5 (1:29, Ademi 24 (2:2), Krajcar 20 (2:2), A-2 SKL Brežice - Slivnica 89:78 (36:35) Brežice: B.Rozman 2, Ogorevc 22 (2:2), Rostohar 4 (2:2), Krivokapič 6 (0:1), Antolovič 26 (5:8), Salmič, Marčetič 7, Krošelj 22 (6:7) 1.SLMN Poetovio Mila - Mizarstvo Krošelj 3:7 Strelci za MK: Dolenc 2, Guček 2, Kneževič 2, Jane 1 ROKOMET STRELJANJE Kanja - Domžale 1728:1684 V predzadnjem krogu 2. slovenske strelske lige z zračno puško so strelci Kanje doma visoko premagali goste iz Domžal. Pred srečanjem so bili pri Kanji zaskrbljeni, ker je Peter Fridl nastopil z vročino, na koncu pa se je kar srečno izteklo in zabeležili so še deseto zaporedno zmago. Kanja: Župane 583, Zorič 577, Fridl 568. (J.A.) Kanja - Predoslje 1667:1680 Mladi strelci Kanje so v 11. krogu v 3. ligi zabeležili drugi poraz. Tokrat je slabše kot običajno streljala Špela Arh, tako da je bil poraz neizogiben. Kanja: B.Arh 561, Mlakar 561, Š.Arh 545. (J.A.) Kruno Brežice - Postojna 1593 : 1523 Brežičani so v predzadnjem krogu druge pištolske lige v Boštanju odpravili goste iz Postojne kar s sedemdesetimi krogi razlike. To je prva zmaga tega moštva, odkar v njihovih vrstah tekmuje mladinec Danijel Miškovič, ki je tokrat znova izboljšal osebni rekord, z enakim dosežkom pa se lahko pohvali tudi Zdravko Krošelj. Za vrnitev v prvo ligo potrebujejo Brežičani v zadnjem krogu zmago v Ptuju. Kruno Brežice: Krošelj 556, Sotler 547, Miškovič 490. (ES) Heroj Marok - Biring 1633:1597 Z zmago nad gosti iz Trzina so se Sevničani ne glede na izide prihodnjega, zadnjega kroga druge lige v streljanju z zračno pištolo prvič v svoji zgodovini uvrstili v prvo državno ligo! Znova sta odlično streljala Ivan Tomše ter mlajši mladinec Gorazd Cimperšek. Heroj Marok: Tomše 558, Cimperšek 542, Ajster 533 (ES) Mladi strelci Kanje pobrali večino odličij V soboto in nedeljo je v Postojni potekalo že dvajseto finalno tekmovanje v državni dopisni ligi, na katerega so se z odličnimi polfinalnimi nastopi uvrstili tudi strelci Kruna Brežic in leskovške Kanje, ki so na tem tekmovanju dali ostalim slovenskim moštvom pravo lekcijo iz streljanja z zračno puško. V konkurenci pionirjev so Posavci pobrali prav vsa odličja, saj so Leskovčani, ki so nastopili z dvema ekipama, zasedli prvi dve mesti, tretji pa so bili z novim klubskim rekordom Brežičani. Tudi posamično so odšle vse kolajne v Leskovec, pri tem je Gašper Arh dosegel tudi nov rekord lige, s drugim mestom pa presenetil Andrej Pavlin. Z novima rekordoma pa so se postavili tudi mladinci Kanje ter njihova zmagovalka med mladinkami, Špela Arh. Rezultati - pionirji: 1. Kanja II 546, 2. Kanja I 542, 3. Kruno Brežice 530. Posamično: 1. Gašper Arh 187 (rekord lige), 2. Andrej Pavlin 183, 3. Mišo Zorko 182, 4. Mitja Pacek (vsi Kanja) 181, 5. Iztok Zakovšek (Kruno Brežice) itd.i pionirke: 10. Anita Rancinger (Kruno Brežice) 149; mladinci: 1. Kanja 1125 (rekord lige); posamezno: 1. Peter Fridl 382, 8. Boštjan Arh (oba Kanja) 365; mladinke: 1. Špela Arh 378 (rekord lige). (ES) Mladi strelci Kanje v Sloveniji letos nimajo prave konkurence TRAP mladinci Drugo mesto Gorazda Slemenška V soboto in v nedeljo je v Novi Gorici potekala prva pokalna državna tekma v streljanju na glinaste golobe, disciplina TRAP, za člane in mladince. V mladinski konkurenci je odličen rezultat dosegel Gorazd Slemenšek iz Dol. Brezovega pri Blanci, ki je osvojil 2. mesto, doseženi rezultati pa se bodo upoštevali tudi pri sestavi državne reprezentance za letošnje leto. (GAIex) Krško v boju za vrh V drugem krogu končnice najboljših osmih slovenskih rokometnih moštev so rokometaši Krškega nepričakovano dosegli še drugo zmago in si tako ustvarili fantastično možnost, da se borijo celo za osvojitev drugega mesta v državi, (tudi) po nedeljski predstavi Celjanov v Barceloni pa o prvem nihče niti ne sanja. Povsem drugače pa je z Dobovčani, ki so v svoji skupini četverice startali z ničlo in po dveh tesnih porazih na njej tudi ostali. Tako si kaj več od boja za sedmo mesto ne morejo več obetati, vseeno pa so z igrami dokazali, da še vedno predstavljajo zgornjo raven slovenskega rokometa. (ES) Prevent - Krško: Rokometaši Krškega so spet presenetili slovensko rokometno javnost. Na gostovanju v Slovenj Gradcu so domačega Preventa povsem nadigrali. V 40. minuti so vodili že s petimi zadetki razlike, zatem pa sta na sceno stopila pristranska sodnika, ki sta skušala pomagati domačemu moštvu. Kljub temu so Krčani zdržali do konca in zasluženo zmagali. Za dobro igro velja pohvaliti celotno moštvo, še posebej pa sta izstopala vratar Mirko Bašič in Blaž Iskra, ki je dosegel kar enajst zadetkov. V soboto se bodo Krčani doma pomerili s Prulami. (J.A.) Andor - Dobova: Potem ko po nenadni smrti očeta enega najboljših dobovskih (in slovenskih) zunanjih igralcev, Rajka Begoviča, Dobovčani z njim na tekmi v Hrpeljah niso mogli računati, je kazalo, da na vročem primorskem parketu nimajo kaj iskati. Toda kaže, da je bila Rajkova žalost, ki je močno prizadela tudi ostale dobovske rokometaše, zanje še dodaten motiv. Ves čas so držali priključek s favoriziranimi domačini in v drugem polčasu celo povedli. Toda tudi odlične obrambe Borisa Deniča, ki je očitno spet našel staro formo in učinkovita igra Tomaža Ocvirka niso zadostovale za kaj več kot dokaj tesen poraz, ki je moštvo AFP Dobove prikoval na zadnje mesto v A skupini. (ES) Lisca že v finalu V 11. krogu polfinalne skupine B državnega prvenstva za kadete so rokometaši RK Lisce gostovali v Veliki Nedelji in premagali domačine s 27:14 (14:6) ter si skupaj s celjskimi kadeti tri kroge pred koncem praktično že zagotovili uvrstitev v finale. Strelci za Lisco: Dražetič 1, Močivnik 3, Novšak 11, Požek 6, Mikerevič 2, Šinkovec 4. (L.M.) KOŠARKA Dobra predstava Krčanov in zmaga Brežic Letošnje košarkarsko prvenstvo se počasi izteka. Posavska A -ligaša Krško in Brežice pa se bosta morala z dodatnimi igrami potruditi za ohranitev sedanjega statusa. Že (prezgodaj) odpisani Krčani so v zadnjih treh srečanjih, katere bi z malce sreče lahko vse odločili sebi v prid, dokazali, da nedvomno še naprej sodijo v druščno A-1 ligašev, pa tudi sicer se stvari znotraj kluba počasi le urejajo. Zadnjo plačo so košarkarji prejeli v dogovorjenem roku, s svojimi izkušnjami pa klubu še vedno veliko pomaga tudi donedavni predsednik Drago Radej. V nekoliko slabšem položaju so Brežičani, ki so v stopničko nižji ligi v 21 tekmah vknjižili le štiri zmage. Toda uspešen nastop v tekmah za obstanek jim še vedno odpirajo možnost, da še eno leto igrajo v druščini, v kateri v tej sezoni nastopajo prvič. Helios - Krško: Košarkarji Krškega bi v domala neosvojivi dvorani v Domžalah skoraj pripravili prvovrstno presenečenje. Kljub temu, da jim v boju s četrtouvrščenim Heliosom nihče ni dajal niti grama možnosti, so ves čas igrali zelo dobro. VValter Jeklin je svoje soigralce dobro zaposloval, Habib Ademi in Misel Krajcar pa sta zadevala kot v svojih najboljših časih. Krajcar se je izkazal tudi s štirimi trojkami. Tako so domačine pripeljali že na rob obupa, kajti v zadnji minuti so vodili s 72:69 in nova zmaga se jim je že nasmihala. Toda Košarkarji Heliosa so v zadnjih trenutkih le uspeli izenačiti, v podaljšku pa Krčani, ki so zaradi petih osebnih napak ostali brez Krajcarja in Murovca niso imeli nobenih možnosti za podvig, kajti igralci s klopi za kaj takega še niso dovolj dozoreli. Brežice - Slivnica: Brežičani so na svojo četrto zmago v letošnjem prvenstvu čakali kar tri mesece in en dan, od zadnje zmage, ko so v Mariboru premagali ravno tokratnega nasprotnika, pa so nanizali kar deset zaporednih porazov. V soboto so se v dobovski športni dvorani proti moštvu, ki doslej še ni okusilo slasti zmage nepričakovano dolgo borili za večjo prednost, ki bi jim omogočila mirnejšo igro. Do te je prišlo šele, ko so gostje, ki sovDobovo z velikim Mercedesovim avtobusom pripotovali le s sedmimi igralci, pa še med temi je eden opravljal tudi funkcijo trenerja, zaradi petih osebnih napak sedem minut pred koncem ostali brez dveh igralcev. Velik delež k zmagi domačih pa je prispeval še ne 17-letni sin predsednika kluba, Tine Ogorevc, ki je zadel štiri trojke, zelo uspešen pa je bil tudi v dveh NBA-jevskih pritinapadih, ki sta dvignila na noge vseh 27 gledalcev. Standardno dober je bil znova Boris Antolovič, po poškodbi gležnja pa se je uspešno vrnil tudi Franci Krošelj. Škripalo je pravzaprav le pri organizaciji igre, saj Borut Rozman (znova) ni imel svojega dne. (ES) MOTOKROS Začenja se! PLES Vesna Vučajnk šesta v Evropi Zagreb, 22. marca -Evropskega članskega prvenstva v stepu so se udeležili tudi trije slovenski predstavniki, med njimi tudi članica PPK Lukec, Vesna Vučajnk, ki je v močni konkurenci plesalcev iz Italije, Švice, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Francije, Irske in Češke dosegla izjemen rezultat z uvrstitvijo v finale. Na koncu je pristala na 6. mestu, kar je za tako mlado plesalko vrhunski dosežek in kaže njen velik napredek. (GAIex) V nedeljo ob 14. uri se bodo po dirkalni stezi Prilipe znova pognali najboljši slovenski motokrosisti v razredu do 80 in 250 ccm. Kot že nekajkrat, je tudi letos pripadla organizacija uvodne dirke za državno prvenstvo neutrudnim delavcem Avtomoto društva Brežice. Imena prijavljenih tekmovalcev govorijo, da bo dirka zelo zanimiva, saj se bodo v razredu do 250 ccm srečali Sašo Kragelj, Jani Sitar, Boštjan Kampuš, Bogomir Gajser, Janez Juhant in drugi, nastopil pa bo tudi tekmovalec domačega AMD, Sevničan Andrej Čuden. Na dirki za državno prvenstvo bo tokrat prvič sodeloval tudi klub Fun šport iz Krškega, za katerega bosta vozila Damjan Pavkovič in Simon Gomilšek. Dirka bo zanimiva tudi zaradi povratnika Aleša Zajca, ki je brežiške ljubitelje motokrosa navduševal že pred leti, zato si jo vsekakor velja ogledati. (ES) POROČILO Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA V JU-JITSU ŠPORTNIH BORBAH BOŠTANJ 97 BO OBJAVLJENO V PRIHODNJI ŠTEVILKI. Hvala za mzume. ŠOLSKI ŠPORT Odbojka: Tesna zmaga Brestaničank V telovadnici brestaniške OŠ je pretekli teden potekalo območno osnovnošolsko prvenstvo v odbojki za deklice, katerega se je udeležilo šest najboljših posavskih šolskih ekip. Po predtekmovanju so se v finale uvrstile Oš Brestanica, Boštanj in Sevnica v zelo izenačenih tekmah pa so imeli največ športne sreče mlade Brestaničanke. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Rezultati predtekmovanja: OŠ Boštanj - OŠ Cerklje 2:0 (0,3), OŠ Sevnica - OŠ Krško 2:0 (2,4), OŠ Brestanica - OŠ Bizeljsko 2:0 (1,2); finale: OŠ Sevnica • OŠ Boštanj 2:0 (13,2), OŠ Brestanica - OŠ Boštanj 1:2 (-6, 10, 11), OŠ Brestanica - OŠ Sevnica 2:0 (7,6). Vrstni red: 1. Oš Brestanica, 2. OŠ Sevnica, 3. OŠ Boštanj. (Aleš Cvar) Pet zmag Sebastjana in Urške v dveh dneh Dunaj, od 21. do 23. marca - Mlada plesalca Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar sta minuli vikend požela kar nekaj lepih rezultatov in tako osvojila srca Dunajčanov, še posebno v ST plesih. Na plesnem tekmovanju Austria concuors, ki so se ga udeležili pari iz Avstrije, Madžarske, Rusije, Litve, Ukrajine, Jugoslavije, češke, Nemčije, Slovaške, Italije, Finske in Slovenije, sta bila mlada krška plesalca zelo uspešna in zmagala v ST in LA plesih. Prav tako sta bila najboljša v ekipni tekmi. V nedeljo je bil ponovno njun dan, saj sta dvakrat zmagala v ST plesih in bila dvakrat druga v LA plesih. Še posebej pa sta Sebastjan in Urška blestela na večernem superfinalu v ST plesih, ko sta zmagala z veliko prednostjo pred ruskim parom. Lahko rečemo, da sta bila obetavna mlada plesalca ves čas v centru pozornosti, tako sodnikov kot sotekmovalcev, kar pa sta si tudi zaslužila, saj njuno plesanje zelo veliko obeta. (GAIex) k* 'Tal ?> M r* ?Tal J I fiiil»idi^ MALI NOGOMET je povišal z glavo Kalender, serijo pa zaključil Ameti po podaji Vinka Molana. NK Krško: Budna, Molan M., Zlobko, Kalender, Brdik, Mizarstvo Krošelj ujelo vodilnega V predzadnjem krogu 1 državne malonogometne lige so nogometaši sevniškega Mizarstva Krošelj doma /isoko premagali Ptujčane in tako ujeli moštvo Assalon 3osmos, s katerim se bodo v Litiji pomerili v petek, 28 narca, ko bo na sporedu zadnji krog prvenstva Sevničani imajo tako še vedno možnost ubranit anskoletni naslov državnih prvakov. Na srečanju s Poetovio je bil v domačih vrstah znova najboljš •eprezentant Dolenc, izkazala pa sta se tudi Guček ir vratar Verboten. (ES) Beli konjiček že dirja na čelu Pričela se je tretja tekmovalna sezona nalonogometne rekreativne lige Cerklje - Krška vas .anskim moštvom sta se letos pridružili še ekipi MNK 3orica iz krške občine ter Cobreki iz Krške vasi, medtem