Dopisi. Iz Ptuja. Kakoršen prijatelj je našini kmetom g. Piskj vid.i se tudi iz sledeCega; Po postavi pripada okrajem, v kterih živi nad 30,000 dus", I 40 do 42 okrajnih zastopnikov. Ptujskcmu okraju pripoznalo se njih je 40 in sicer: ?eliko posestnikom 10, velikim obrtnikom 10, deželnim občinam 10, Ptuju 8, Gori 2. Ker pa je tačas v celem okraji le samo 9 oseb, ki se štejejo med velike obrtcike, to je med tako trgovce, ki brez priklad plačujejo najinanje po 60 fl. dače; zato ta sku- i pina ne more imeti 10, anipak le samo 9 zastopnikov; ti pa so sanio sledeči gg. Ferš,_ Fiirst, Jurca, Kasper, Kaiser, Kazimir, Pisk, Švab in Vegšajder, vsi sami Ptujčani. Vinoka c. k. deželna ||  namestnija je zato lani pred volitvami v soglasji z deželaim odborom za prav spoznala: da taisti ||  okrajni zastopnik, ki bi se velikim trgovcem pri- jj  padal, ko bi njib bilo bar 10, ima se dodati sku- jj  pini deželnih občin. To pa g. Piska in zgoraj ''  imenovanim ni šlo v glavo ter se njih osetn, g. Jurca se njiru ni botel pridružiti, obrnolo do c. k. okr. glavarstra češ: ni pre v redu, ka se je ta Hjiai nepripoznani deseti dal vsem deželnim občinam vkup kot edenajsti, ampak imel se pre dodati edino le občini Ptuju. Na čelu teb kmečkih prijateljev se ve da ni nikdor drugi kot znarji, ali bolje rečeno, nezna se še odkod ,,privandrani" Pisk, in samo čuditi se moreino, kako da sta mogla iuače mirna, razumna in Slovencem ne sovražna gospoda Ferš in Kazimir tudi kaj takega podpisati. Dobro zavrnol jih jo g. okr. glavar reksi: c. kr. uamestnija je celo piav storila, ka je edenajstega dala deželnim občinam, ki plačujejo blizo 25krat toliko dače, ko z ono naredbo nezadovoljni vsi skupaj. Ta Pisk je pač le nekak II  celo poseben ptič, ki bi našim vrlim kmetoru kaj ''  rad celo po svojem piskal. Dobre prijatelje iina kmetsko Ijudstvo med mešeani, to je res: Eden ||  njih 8ladko nagovarja, naj se raje ne trudijo k jj  okrajnej skupščini, saj bodo že meščani brez n.jjh vse dobro opravili; drugi se njim zareži : nOs ii  pauern pleipc pajm enkern pflneg" češ; z onimi 36.000 fl. okrajnih priklad borao že mi gospoda- ]]  rili, vi le samo plačujte, kar vam mi ualožimo:! tretji predrzne se celo proti naredbi deželne na- j mestnije in deželnega odbora rovati, in sknšava bar ede« glas kmečkim občiuain odvzeti. Kaj niso si ti ptiei vsi podobni ? In itak so še najde kde ; ktcri, pa nerazuiue takega piskaDJa, pa ne vidi katerej strauki se ima pridrnžiti. Kako dolgo še čemo biti mjjevoljna podlaga tujčevi peti ? Iz Središča. (Narodua svečanost.) II. Modrinjak je bil sredaje in trdne postave, Sirokopleč in debel. Sliko jegcvo ima g. dr. Modri- ; DJak v Mariboru, po katerei je svečanosfi odbor ve6 fotografičnih slik oskrbel. — Obrais ima dubovite poteze; čelo je visoko in lepo obokano, ; oči žive, ustnice malo napete. Stanko Vraz piše , o njem: ,,Ljudi što so ga poznavali, bvale ga, kao čovjeka luuuostna, učena, ugodao i poštena." Glede gospodarstva bil je Modriujak jako Dataučeii in skrben, radi tega je zapustil sorodnikom svo- i jim lepo premoženje. — Pri gospodarskib opravilili jc hotel redno sam biti; snde uabijati, orati, dela v strugarstvu niso bila pri njem nič kaj nenavadnega. — Večkrat, ko je kdo prižel po spoved, mogel je na njivo, kjer je nažel gospoda župnika orati. Ob slabib letinah »e je rad pritoževal, da se mu slabo godi, posebno pri sv. Miklaaži. — 0 njegovem preteklem boljšem »tanji pri sv. Tomaži je kratko povedal: ,,Kaj 8tna 8 Tomažekoni pripravila, bonoa z Mikložekom zapravila." Veselje do dela je bilo Modrinjakn prirojeno; ou ni se sramoval, akopram je premožen župnik bil, nikakega težkega dela. 0 njegovib lepih lastnostili pravi Stanko Vraz, da je bil blag, dober, vesel in gostoljuben človek. (Dalje prib.) \l Ljubljane. (Nove knjige rernim dusam v potnož.) Katoliška družba v Ljubljani je izdala iu založila iz nemškega presfavljeue bukve ,,Pomoč dušam v vicah", ki so namenjene in posebno pripravne pospeševati pobožnost «a duse v vicab, in torej zaslužijo, da pobožni Slovenci za uje zvedo. Cela ta knjiga obstoji iz dveh delov; I. del etr. 1 — 140 ima naslov nProniišl.jevanje"; II. del str. 141—320 nMolitve in pobožnosti". Prvi je bolje teoretičen; v njem se opisuje bistvo vic, v čem da obstoji trpljenje vernib dnš, in da je mogoče, pa tudi naša dolžnost, kakor tudi nai silni dobiček, njim pomagati. Preniišljevauja, podnki, nagibi in prigodki razdeljeni so po zgledu ,,Smarnic" na vse dni meseca liftopada. Diugi del je pa bolje praktičen, ker ima podobo navadnih molitvenih bukev, ki zamorejo kot take s svojimi molitvami od sv. nieše, spovedi, sv. Obhajila, sv. Križevega pota, raznoteriuii druzirni rnolitvatni sleliernemu pobožuemu kristijanu služiti za v cerkvi iu doma. Po pravici sme se reči, da nimajo zastonj te bukve naslova ,,Potno5 dušain v vicah"," in da po svojem naraenu, obsegu in notranji vravnavi morejo se šteti iued naj boljše te vrste. Ako jih človek pazljivo prebira, zdi ne mu, kakor da bi bil sam r duhu prestavljen v vice, ter ondi v duhu gledal nepopisljive bolcčiue trpečih duž, slišal ujih jok in zdibovanje, kako milo prosijo pomoči. Ob enem so prijatlu vernib dui, bi rekel, kakor na jezik položene molitve in pobožnosti, kterib naj se posluži, ter jim tako zdatno pride na pomoč. Dobivajo se onienjene bukve pri katoliški družbi v Ljubljani, stari terg št. 13 mehko vezane po 45 kr. trdno vezane po 50 kr. — V platnu vezane veljajo 65 kr., z usnjatim berbtom 70 kr., vse ? U8nji 75 kr., z zlato obrezo 1 gld. 10 kr. Dr. Anton Jarc. Iz Orehove vesi zunaj Maribora. (Slovensko uradovanje — ceuilne komisi.je — letina.) Velikokrat je že nSlov. Gospodar1' slovenskim županom priporočeval sloveničino v uradib, pa žalibog nckteri rajši drago n8ekrcterjeu plačujejo, ali pa prav ,,halbtajču uradujejo, misleči, s slovenskimi dopiei se oblastnijam zamerimo. Prazen etrab, temveč smemo mi onim ,,birokratomu zameriti, ki naš narodni jezik kot ,,Sauspracbe" imenujejo. Da smo mi prepotrpežljivi in miroljubni, to naši nasprotuiki spoznajo. Znano je, da slavno c. k. okr. glavarstvo v Mariboru, gotovo pa tudi Se dragi uradi slovenske dopise rado sprejemajo. Najdemo pa celo takib županov, ki »lovenskib dopisov sprejeniati nečejo. Tukaj najavini sanio eden izgled iz občine rČrešnovsko pri Slov. Bistrici: nWird dem loblichen Gerue.Dde- amte Gegemvartige nicbt verstandliche Zu8cbrift mit dem Bemerken rUckgewiesen, dass die Atntsspracbe eine ndeutscbe" A. daher Zu8cbriften nur in der Amtepracbe erledigt werden konnen u. 8. w." Tamošnji g. Oberpurgerraajster" in sekreter (Sorscbagg) je inenda niislil, občinski predstojnik 8e ruu bo za ta nauk gotovo zabvalil! — Plačilni nalogi so se posestnikom za dačo za letos in prihodnje lcto doposlali, iz kterih je razvidno, koliko večja bo vprihodnje. Te številko so res strašauske in vidi se, kako dobro so ceuilai možje ceniti zuali. CenitT/e so bile drage. Upatno. da bodo vsaj reklamacije uspeba imele, sicer posestuikom zavoljo prevclike dače ni mogoče Rhajati. — Dobre letiue smo se močne vcselili, ker se je vse tako lepo kazalo, pa imeli bouio le srednjo letino, ker koruzo so črvi skoz stebla prevotlili, in vsled tega je drobna ostala. Veliko škode uam pa dela neprestani dež, krompir gnjije, ajda sc ue da žeti in obletuje, in ozinima se sejati ue da. Od sv. Vida na Dravskem polji (Naj se z v e.) „ Jaz podpisani se 8 teui z možbesedo obvežcin, v okrajuem zboru vedno glasovati z narodno stranko. Pri sv. Vidu 12. maja 1880 F. Šostarič." Tako se glasi še dobro sbranjeno pisuio, ki ga je imenovani evojevoljno in lastoročno napisal, ko 80 ga narodujaki pitali, če bi on sprejel volitev v okrajni zastop, ako bi ga narodna strauka nasira vrlitn kmetom za volitev priporočila. Kaj pa nas je skušnja o tem ruožaku naučila? Kako se je obnašal Vidovski Šoštarič v okrajnem zastopu ? Jeli zvest ostal danej možbesedi in vedno glasoval za ono, kaj so naai odlieni narodnjaki spoznali, da bo ptujskemu okraju na basek? Pri pr?ej sednici okr. zastopa na Vrbanovo 1. 1. ko 80 bile volitve ? okrajni odbor, se je eden od kmetov izvoljeni zastopnik, kakor se ob svojem časn y nSlov. Gosp." bralo nmodro zakesnil" in ta eden bil je Šodtarič. Narodna stranka, premda 80 nekteri že takrat sumljivo z glavo niajali, itak idu je to rmodro zakesnjeaje" prizaucsla iu šc ga celo zvolila v okrajni odbor. Dalje čitalo se je po raznih slovenskih novinah, ka je bil med oniiui tremi Judeži, ki so due 4. aprila v okrajnem zastopu proti nstanovljenju okrajne branilnice glasovali, tudi F. Šoštarič; iu poslednji nGospodaru prinesel nam je vest: mcd oninji, ki 8 vscmi kremplji sc trudijo oživljenje nam tako potrebne okrajne braailnice ovirati iu odlagati kam do sve- tega — Nikoli, bil je zopet preljubeznjivi naS Šoštarič. Kako se Vam, mili rojaki, dopade nmož beeeda^Jnašega vidovskega po sili Netnca ? Kaj zasluži tak okrajui zastopnik, ki 8 srojiiu glasovanjetn vedno dela proti želji onih, ki so ga zvolili? —