v 'V'

kako si moremo priboriti

slovenskih šol

S» ■-**>. « »

Založilo uredništvo „Slovenoa“>

en

na

Spisal

sk rodoljub

Koroškem.

LJUBLJANA 1889.

Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.

/

Ir


Kako si moremo priboriti slo¬
venskih šol na Koroškem?

jančič, dr. Gregorec, kanonik  Klun,
dr. Poklukar in profesor  Šuklje so v
državnem zboru izvrstno zastopali tudi nas
koroške Slovence; opozorili so vlado na kri¬
vice, ki jih posebno glede šole trpimo.

Večna bo hvala slavnim našim zagovor¬
nikom v srcih koroških Slovencev.

A da se visoka vlada prepriča, da so
omenjeni gospodje poslanci res govorili iz
srca vsem zavednim koroškim Slovencem,
moramo se pri njej tudi sami oglasiti. Da se
bo to tem lažje zgodilo in da vstrežemo
mnogostranskim željam, hočemo v tem spisu
natanko razložiti, kako se naj napravi taka
prošnja, oziroma pritožba na visoko c. kr.
ministerstvo za uk in bogočastje.

državni poslanci dr. Fer-

l*

4

Kdo more odposlati tako pritožbo?

Tako pritožbo lahko odpošljejo občinski
odbori  kot postavni zastopniki tistih, ki
vzdržujejo šole in pošiljajo svoje otroke vanje.
V krajih pa, kjer so Slovenci nič ali pre¬
malo zastopani v občinskem odboru, store to
lahko posamezni kmetje,  ki dotično šolo
vzdržujejo in svoje otroke vanjo pošiljajo.

A. Kako naj postopajo pri tem občinski
odbori ?

1. Zupan (občinski predstojnik) skliče na posebni
poli sejo  o b či n sk  ega  od  b or  a. Na tej poli mora
biti naznanjeno, da je na dnevnem redu: »pogovor
in sklep glede slovenskega in nemškega jezika v
ljudski šoli. “ Naznaniti se mora seja vsem občinskim
odbornikom, in ti morajo na pozivni poli potrditi,
da se jim je naznanila seja in to, o čemur se bode
pri seji govorilo. — Ta pola se mora dobro hra¬
niti,  da se, ako oblasti zahtevajo, lahko dokaže, da
se je dotični sklep pravilno dogodil.

2. Zapisnik seje občinskega odbora
se naredi tako-le:

Zapisnik

seje občinskega odbora v .. . dne  . . . 1889.
Navzoči:

1.1. I. I.  (napišejo se imena vseh odbornikov,
ki so bili pri seji).

5

Dnevni red

današnje seje je: posvetovanje in sMep o tem, kako
se naj prenaredi jedno-  (dva-, tri-) razredna šola
v .. .  (naj se imenujejo vse šole, ki jih občina
vzdržuje) in kako naj se v teh šolah poučuje slo¬
venski in nemški jezik.

Občinski odbornik . . .  (imenuje se njegovo
ime) poroča:

Naša občina vzdržuje te-le šole: jedno-  (dva-,
tri-) razredno šolo v . .  ., katero obiskuje . . . slo¬
venskih in le .. . neslovenskih otrok, jedno-  (dva-,
tri-) razredno šolo  «...  (imenujejo se vse šole,
ki jih občina vzdržuje in pri vsaki se pove, koliko
slovenskih in koliko neslovenskih otrok šolo obiskuje).
Večina prebivalcev naše občine in večina šolo obis¬
kujočih otrok je slovenska. Sole pa so slcoro po¬
polnoma nemške. V učnem načrtu za ljudske
šole, ki ga je izdal visoki c. kr. deželni šolski sovct
za Koroško dne 2. avgusta l. 1875, štev. 1249, slo¬
venski jezik ni niti vsprejet med učne predmete,
ampak je le nemški jezik kot učni jezik vpeljan.
Učne knjige so razven  „ slovensko-nemškega Abeced¬
nika 11  in pa „katekizma“ vse nemške. Izmej uči¬
teljev, ki v teh šolah poučujejo, znajo le .. . slo¬
venski, drugi pa niti zmožni niso jezika svojih
učencev. V teh šolah se otroci sicer nauče nemški
brati in pisati, ne razumejo pa slcoro nič o tem,
kar berejo. Ge si tudi tu in tam kako nemško be¬
sedo zapomnijo, kmalu jo zopet pozabijo, ko stopijo
iz šole. Od vseli druzih predmetov pa, ki se učijo
v ljudski šoli in ki bi naj razširjali toli potrebno

6

omiko mej narodom, ne vedo ničesar , ker se jim
razlagajo v tujem in nerazumljivem jim jeziku.
Nikjer po celem ostalem svetu ni najti šole, v kateri
bi se otroci poučevali v drugem, kakor v materinem
jeziku. Že zdrava pamet zahteva, da je materini
jezik podlaga vsemu pouku. Pa tudi postave zahte¬
vajo to. Po členu 19. temeljnih postav od 21. de¬
cembra 1867, broj 142 državnega zakonika, in po
§ 6 državnih šolskih postav od 2. maja 1883 imamo
tudi Slovenci pravico zahtevati, da se uvede v naše
šole slovenski jezik. Zategadelj predlagam, da
slavni občinski odbor sklene :

1. naj se odpošlje pritožba na c. kr. mini-
sterstvo za uk in bogočastje proti učnemu načrtu
za ljudske šole, ki ga je izdal visoki c. kr. deželni
šolski sovet za Koroško dne 2. avgusta l. 1875,
štev. 1249, in da se visoko c. kr. ministerstvo prosi ,
da razveljavi omenjeno naredbo visokega c. kr. de¬
želnega šolskega soveta in vse druge ukaze iste
oblasti , s katerimi se nam vsiljuje nemški jezik ne
le kot učni predmet, temveč celo kot poučni jezik;
nadalje se naj prosi, da uredi visoko c. kr. mini¬
sterstvo naše šole tako, da se bodo otroci v prvih
treh letih poučevali le slovenski in na podlagi
slovenskih učnih knjig; od četrtega šolskega leta
pa se naj zraven slovenščine poučuje tudi nemščina
kot učni predmet, tako, da se bodo otroci glede po¬
uka v jezikih slovensko in nemško dobro brati in
to, kar berejo, tudi razumeti, in dobro pisati naučili.

2. Nadalje predlagam, da se da gospodu

dr ., odvetniku v ., (imenuje se)

7

pooblastilo , da bode v imenu našega občinskega od¬
bora napravil pritožbo na državno sodišče , ako bi
visoko c. k. ministerstvo za uk in bogočastje zavrglo
našo pritožbo.

(Ako še kateri drugi izmej gospodov občinskih
odbornikov kaj omeni, naj se tudi vsprejme v za¬
pisnik).

Občinski predstojnik [župan) dd omenjena dva
predloga na glasovanje; oba predloga se sprejmeta
z vsemi glasovi proti glasom . . .  (naj se navedejo
imena tistih odbornikov, ki so morebiti glasovali
proti.)

(Podpisi:)

Ta zapisnik podpiše občinski predstojnik in vsi
odborniki, ki so bili pri seji. — Ako kateri izmed
odbornikov pisati ne zna, naj se podkriža, a poleg
njegovega imena se morate podpisati dve priči; po¬
stavim :

+ Anton Jezernik po Janezu Krautu,
imenopiscu in priči;

Franc Logar, priča.

Ta zapisnik naj se dobro hrani.  Ako ima
občinski odbor posebno knjigo, v katero se zapisujejo
zapisniki sej, naj se tudi ta zapisnik v to knjigo
prepiše.

8. Pritožba na visoko c. kralj, mini¬
sterstvo  se  glasi.*)

*) Ta pritožba se piše na bel papir navadne velikosti.

Visoko c. kr. ministerstvo za uk
in bogočastje!

Občina  ....  (slovensko in nemško ime) v
okraju . . .  (slovensko in nemško ime) vzdržuje sle¬
deče šole: eno-  (dva-, tri-) razredno šolo v .. .
nemško in slovensko ime), eno-  (dva-, tri-) razredno
šolo v  ... V navedenih šolah pa je v prvi . . .
slovenskih in le .. . neslovenskih otrok, v drugi . . .
slovenskih in le .. . neslovenskih otrok  (itd.). Ve¬
čina prebivalcev naše občine in večina šolo obisku¬
jočih otrok je slovenska. Sole pa so skoro popol¬
noma nemške. V učnem načrtu za ljudske šole, ki
ga je izdal visoki c. kr. deželni šolski sovet za Ko¬
roško dne 2. avgusta 1875, štev. 1249, slovenski
jezik ni niti vsprejet med učne predmete, ampak
je le nemški jezik kot učni jezik vpeljan. Edino,
kar se slovenščini dovoljuje, je to, da se smejo v
začetku reči, katere otroci okoli sebe vidijo, imeno¬
vati tudi v slovenskem jeziku. Izmej . . . učiteljev,
ki na navedenih šolah poučujejo, znajo le .. . slo¬
venski, drugi pa niti zmožni niso jezika svojih
učencev. Učne knjige so razim „ slovensko-nemškega
Abecednika “ in „katekizma“ vse nemške.

Po členu 19. temeljnih postav od dne 21. de¬
cembra l. 1867, štev. 142 drž. zak., in po § 6 drž.
šolskih postav od 2. maja l. 1883 imamo pravico
zahtevati, da se uvede v navedene šole slovenski
jezik kot učni jezik, ki ima po § 51 šolskih na¬
vedb visokega c. kr. ministerstva za uk in bogo¬
častje od dne 20. avgusta l. 1870, štev. 7648, biti

9

materini jezik. Podpisani občinski odbor sklenil je
torej v svoji seji dne . . . I. 1889, da vloži zoper
omenjeno naredbo visok. c. kr. deželnega šolskega
soveta za Koroško od dne 2. avgusta leta 1875,
štev 1249, in zoper vse ukaze iste oblasti, s kate¬
rimi se nam vsiljuje nemški jezik,

pritožbo

ter prosi kot postavni zastopnik onih, ki vzdržujejo
navedene šole in pošiljajo svoje otroke vanje:

Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje
naj blagovoli razveljaviti navedeni ukaz visokega
c. kr. deželnega šolskega soveta za Koroško od dne
2. avgusta l. 1875, štev. 1249, ter vse druge ukaze,
s katerimi se nam vsiljuje pouk v nemškem jeziku,
ter naj zapove, da se imajo urediti šole: eno-  (dva-,
tri-) razredna šola v .. ., eno-  (dva-, tri-) razredna
šola v .. . tako, da se bodo učenci v prvih treh
letih poučevali le slovenski in na podlagi slo¬
venskih učnih knjig; od četrtega šolskega leta
pa se naj uči zraven slovenščine tudi nemščina kot
učni predmet, tako, da se bodo otroci glede pouka
v jezikih slovensko in nemško dobro brati in to, kar
berejo, tudi razumeti in dobro pisati naučili, ter
da stopi ta ukaz visokega c. kr. ministerstva takoj
v veljavo.

Občinski odbor v ... . dne . . . 1889,
vsled sklepa odborove seje od dne . . . 1889.

^ Pečat.

)

I. I., župan.

10

(Zunaj [rubrum] se piše:)

Visoko c. kr. ministerstvo
za uk in bogočastje!

na

Dunaju.

Pritožba

občinskega odbora v . . .,
okraj . . ., zoper naredbo
visokega c. kr. deželnega
šolskega soveta za Ko¬
roško od dne 2. avgusta
l. 1875, štev. 1249.

4. Pooblastilo za dr.,

o dvetnika  v.

Pridejani ste tudi dve pooblastili za gospoda

dr., odvetnika v . . . . Podpis na teh

pooblastilih naj se tako-le naredi:

Občinski odbor v .. . dne  ... Z. 1889,
vsled sklepa odborove seje dne  ... Z. 1889.

^ Pečat.

)

J. I., župan.

11

5. Komu naj se pošlje pritožba?
Pritožba (brez pooblastil) naj se odpošlje v
priporočenem (rekomandovanem) pismu ali naravnost
na Dunaj z naslovom:

An das

liohe k. k. Ministerium fiir Gultus und Unterricht

ali pa s pooblastili vred dr.v . . . .

da ta gospod pritožbo še enkrat pregleda in mini-
sterstvu odpošlje.

B. Kako naj postopajo posamezni
kmetje.

Jeden kmet napiše ali si da napisati sledečo
pritožbo:

Visoko c. kr. minister str o za uk
in bogočastje!

Župnija (fara) . . .  (slovensko in nemško ime),
ki spada pod občino . . .  (slovensko in nemško ime),
ima skoro same slovenske prebivalce. Solo v tej žup¬
niji obiskuje . . . otrok; med njimi je .. . slo¬
venskih in le . . . neslovenskih.

Večina prebivalcev naše župnije in večina našo
šolo obiskujočih otrok je torej slovenska. Sola
v ....  pa je skoro popolnoma nemška. V učnem
načrtu m ljudske šole, ki ga je izdal visoki c. kr.

12

deželni šolski sovet za Koroško dne 2. avgusta leta
1875, štev. 1249, slovenski jezik ni niti vsprejet med
učne predmete, ampak je le nemšlri jezik kot učni
jezik vpeljan. Edino, kar se slovenščini dovoljuje,
je to, da se smejo v začetku reči, katere otroci okoli
sebe vidijo, imenovati tudi v slovenskem jeziku. Iz-
mej . . . učiteljev, ki na navedeni šoli poučujejo, znajo
slovenski le . . drugi pa niti zmožni niso jezika
svojih učencev. Učne knjige so razun „slovensko-
nemškega Abecednika “ in „katekizma“ vse nemške.

Po členu 19 temeljnih postav od dne 21. dec.
leta 1867, štev. 142 drž. zak., in po § 6 državnih
šolskih postav od 2. maja l. 1883 imamo pravico
zahtevati, da se uvede v našo šolo slovenski jezik
kot učni jezik, ki ima po § 51 šolskih naredb
visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje od
dne 20. avgusta 1.1870, štev. 7648, biti materini jezik.

Vlagamo torej zoper omenjeno naredbo visokega
c. kr. deželnega šolskega sveta za Koroško od dne
2. avgusta l. 1875, štev. 1249, in zoper vse ukaze
iste oblasti, s katerimi se nam vsiljuje nemški jezik,

pritožbo

ter prosimo kot vzdrževatelji omenjene šole in kot
očetje in varuhi to šolo obiskujočih otrok:

Visoko c. kr. ministerstvo za tik in bogočastje
naj blagovoli razveljaviti navedeni ukaz visokega
c. kr. deželnega šolskega soveta za Koroško od dne
2. avgusta l. 1875, štev. 1249, in vse druge ukaze
iste oblasti, s katerimi se nam vsiljuje potik v
nemškem jeziku, ter naj zapove, da se ima šola

13

v .. . urediti tako, da se bodo učenci v prvih treh
letih učili le slovenski in na podlagi slovenskih
učnih knjig; od četrtega šolskega leta pa se naj
uči zraven slovenščine tudi nemščina kot učni pred¬
met, tako, da se bodo otroci glede pouka v jezikih
slovensko in nemško dobro brati in to, kar be¬
rejo, tudi razumeti in dobro pisati naučili, ter da
stopi ta ukaz visokega c. kr. ministerstva takoj v
veljavo.

. dne . . . 1889.

(Podpisi:)

I. I., posestnik v I. h. štev. .

1. I., obrtnik.

I. I., kupec.

Zunaj (rubrum):

Visoko c. kr. ministerstvo
za uk in bogočastje

na

Dunaju.

Pritožba

Janeza Lednika, posest¬
nika  «... (okraj . . .
pošta . . .), in drugov zo¬
per naredbo visokega c. kr.
deželnega šolskega soveta
za Koroško od dne 2. av¬
gusta l. 1875, štev. 1249.

14

Ko je to Jepo prepisano, razloži se posameznim
kmetom natanko to, za kar se prosi. Kdor je pre¬
pričan, da je to, za kar se prosi, dobro, naj se pod¬
piše. Kdor pisati ne zna, naj se podkriža; a zraven
njegovega imena morate se podpisati dve priči; po¬
stavim :

Jože Lesjak po Antonu Brglezu,
imenopiscu in priči',

Jakob Fantur, priča.

Ob jednem naj se ravno tako podpišete dve

pooblastili za dr., odvetnika v.,

da bo napravil pritožbo na državno sodišče, ako bi
visoko c. kr. ministerstvo zavrglo pritožbo podpisanih
kmetov.

Komu naj se pošlje pritožba?

Pritožba brez pooblastil naj se odpošlje v pri¬
poročenem (rekomandovanem) pismu ali naravnost
na Dunaj z naslovom:

An das

hohe h. h. Ministerium fur Cultus und Unterricht

in  •

Wien.

ali pa s pooblastili vred dr. \ ... .,

da ta gospod pritožbo še enkrat pregleda in viso¬
kemu ministerstvu odpošlje.

15

Kdo naj pritožbo podpiše?

Podpišejo naj se le značajni kmetje, ki
bodo ostali pri svojem prepričanju tudi tedaj,
ko bi jih prišel Bog ve kako velik gospod
pregovarjat, in ki bodo vsakemu rekli: Mi
ostanemo pri tem, kar smo podpisali, ker
smo prepričani, da je le-to dobro in koristno
za nas in našo šolsko mladino.

,,Trd bodi, neizprosen, mož jeklen,

Kedar braniti je časti in pravde —

Nariidu in jeziku svojemu!“