E. B. Thomas, T . Szentléleky, Führer durch die archäologischen Aus­ stellungen des bakonyer Museums in Veszprém. Zentralbüro für Propaganda der Museen, Budapest 1959. 44 strani. 50 tabel in 1 priloga. Preureditev arheološkega muzeja v Bakonyju leta 1958 je botrovala tudi pričujočemu vodiču, ki sta ga spisala v arheološkem svetu poznana avtorja. Dra­ goceno gradivo severozahodno od Blatnega jezera je tako ponovno po več kot petdesetletnem intervalu, odkar je obdelal G. Rhč, Archäologische Spuren aus der Urzeit und dem Altertum bei Veszprém, Wien 1906, strnjeno v sintetičnem pre­ gledu izkopanin v Transdanubiji. Kolikor lahko iz priloženih fotografij sklepamo, je nova modernizirana posta­ vitev tudi smiselno preuredila izkopano gradivo ob estetsko zadovoljivih rešitvah; dasi preseneča stroga znanstvena zasnova brez danes običajnih poljudnih panojev in številnih slikanih legend ter zemljevidov. Vodnik je prirejen po današnji razporeditvi. Gradivo razlaga po vitrinah, zato je čutila že avtorica antičnega dela E. B. Thomas vrzeli v takem načinu poda­ janja in je oskrbela antični del s kratkim splošnim uvodom. Tihamer Szentléleky, pisec prazgodovinskega dela, je vključeval pri opisu gradiva v vitrinah tudi širše ekskurze z orisi posameznih prazgodovinskih faz, pri čemer je zašel večkrat v težave. Najstarejše najdbe s tega območja so sileksi in obdelano rogovje iz Lovaša, ki jih pripisujejo Szeleta kulturi ter sodijo časovno v manjšo otoplitev v dobi zadnje poledenitve. Najdbe izvirajo iz več metrov globokega paleolitskega rud­ niškega rova, v katerem so kopali rdečo barvo. Naslednje razstavljene najdbe predstavljajo prehod v mlajše faze kamene dobe, v tako imenovano Zselizer kul­ turo. Na tem področju so najdišča te kulture številna; doslej pa poznajo le eno najdišče tipične trakaste keramike iz Veszpréma. Predvsem pa je značilna za to okolico kultura druge stopnje bronaste dobe, ki nosi tudi ime po Veszprému. Karakterizirajo jo posode z belo inkrustacijo in okrasi enake izvedbe kot v Vuče- dolu ali na Ljubljanskem barju. Med najdbami te faze velja omeniti dvoje votlih ptičjih kipcev, ki so okrašeni z apneno inkrustacijo in izpolnjeni z manjšimi kroglicami. Glede na najdbo okostja moremo sklepati, da so bili ti predmeti otroške igrače. Na obsežnem grobišču te kulture, z grobovi v pletenih košarah, je opazna med izkopaninami predvsem velika glinasta skrinja — žara — s kavlji, na katerih so visele manjše posode. Na zaključku drugega tisočletja je nastopilo drugo obdobje, menja se tudi način pokopavanja. Z devetim stoletjem pr. n. š. so nastopili iz jugozahodnega alpskega območja Iliri, nosilci halštatske kulture, ki se tudi v okolici Veszpréma kaže v gomilnih grobiščih. Zanimivi za keramiko te faze so številni ročaji v obliki živali. Že v začetku 4. stoletja so opazni keltski vplivi, medtem ko se latenska kultura v okolici Veszpréma razmahne šele v začetku 3. stoletja pr. n. š. Rimsko obdobje v neposredni okolici Blatnega jezera (Lacus Pelso) karakte­ rizirajo številne raztresene vile, ki so središča intenzivnega poljedelstva. Različne najdbe orodij se zmeraj znova pojavljajo v skoraj vseh vilah, iz česar lahko sklepamo na gospodarsko dejavnost, usmerjeno predvsem v poljedelstvo — žitar- stvo in vinogradništvo — ter izkoriščanje trstike in bohotnih gozdov. Prvi naseljeni Rimljani so uporabljali še italske oblike stavb z atrijem in peristilom. V začetku 5. stoletja so te tlorise izpopolnili za tukajšnje klimatske razmere. Pri tem so običajno ob vhodnih vratih namestili tudi stolpičaste pri­ zidke, s čimer so omogočili obrambo poslopja, kar je bilo v nevarnih poznoantičnih časih nujno. Na takih posestih se spremeni tudi gospodarska osnova s tem, da pridelujejo vse potrebne dobrine sami in preidejo tako v samooskrbo, hkrati pa zmanjšajo trgovino na minimum. Značilna poteza izkopanin iz okolice Veszpréma je lokalna obarvanost, ki se zrcali na predmetih splošne rabe in ostalih najdeninah skozi vso antiko. Pečat italskega vpliva nosijo predvsem okrasni členi stavb z visoko umetniško vrednostjo ter jo lahko pripišemo direktnim italskim vplivom ali potujočim slikarjem, šo­ lanim na jugu. To velja za notranjo opremo stavb in okrase sob, večinoma visoko­ kvalitetne freske in mozaike. V prvi vrsti se kažejo te karakteristike v vili pri Balâcpuszti, ki je najbolj razkošen spomenik province Pannonia. Na drugi strani označuje italski okus med drobnimi najdbami vrsta izrednih umetniških vrednot iz lararija v Nagydéma. Izvrstno izdelana je sama statua lara z uglajenimi detajli, po čemer lahko sklepamo, da ni serijske izdelave, ampak iz ene boljših italskih delavnic. V nasprotju z omenjenimi najdbami dokazuje v Ajki leta 1950 odkrito svetišče Herakla obstoj lokalnih klesarskih delavnic. Poleg dveh oltarjev so izkopali Hera- klejevo statuo s surovo obdelanim trupom in skrbno oblikovanimi potezami obraza. Karakteristično oblikovana glava je omogočila datacijo, saj ima Herakles poteze cesarja Komoda. Knjižica je izšla kot vodič po muzeju v založbi osrednjega biroja za propa­ gando muzejev ter predstavlja tako zelo posrečeno obliko dejavnosti in širjenja zanimanja za muzeje med javnostjo in tujci. Vodnik je izšel v nemščini, kar mu daje širše obeležje. Ob tem bi želeli, da bi se tudi naša tovrstna dejavnost, ki jo je uvedla Mladinska knjiga s spomeniškimi vodniki, nadaljevala. Peter Petru Numizmatični vestnik. Glasilo Numizmatičnega društva Slovenije v Ljub­ ljani 3, 1960. Prav je, da razširimo naše strokovne poglede tudi na numizmatiko, kajti z novo številko je stopil Numizmatični vestnik na pota, ki jih mora naša historio­ grafija in spomeniško varstvo ne le beležiti, marveč pozdraviti, ker zajema spe­ cialno področje arheologije in kasnejših zgodovinskih obdobij, ki bi ga sami le težko registrirali. Redakcija glasila pod vodstvom E. Pegana je namreč prvič v naši zgodovini pristopila sistematično k delu in začela objavljati poleg tematsko zaključenih razprav in sestavkov tudi sprotna poročila o novih numizmatičnih najdbah na področju Slovenije. S tem pa zajema svojstveno in specialno področje, ki mu doslej v naši spomeniški praksi nismo posvečali pozornosti v večji meri. Končni rezultat takega delovanja bo topografska obdelava celotnega numizma­ tičnega gradiva posameznih zgodovinskih epoli in bo koristno predvsem za po­ polno in znanstveno precizirano umevanje naselbinske zgodovine. Y prvem članku objavlja E. Pegan Del najdbe rimskih sestercev z otoka Visa, kjer nakazuje historično zelo zanimive rešitve in poglede v zvezi z vdorom Kvadov in Markomanov ter reakcijo na ta nenadejan napad v provinci Dalmaciji. Naslednji sestavek A. Jeločnika govori o Najdbi kasnorimskili novcev iz Jereke pri Bohinju, ki jo je pri sondažnih raziskovanjih odkril kustos A. Valič. Zanimiva najdba se zaključuje z zgodovinskim letom bitke pri Castra (Ajdovščina) — 393 in se hkrati navezuje na sočasne najdbe iz Bohinja in Ciganske jame pri Naklem ter Vrbe oziroma Begunj na Gorenjskem. Članek pod naslovom Numizmatične zablode obravnava vprašanja pristnosti multiple Claudija II.; prav tako je za nas zanimiv sestavek A. Pogačnika Vpra­ šanje ohranjenosti, ker navaja avtor tri stopnje, v katere moremo postaviti nu­ mizmatične najdbe. Prav zato je članek širše zanimiv, ker prinaša nove poglede na stanje numizmatičnih predmetov, ki je, gledano s širšega aspekta, zanimiv tudi pri ugotavljanju stanja in valorizacije ter stopnje ohranjenosti ostalih predmetov naše najstarejše zapuščine. Zaključni razpravici E. Pegana sta posvečeni razstavi Razvoj denarja in korekturam v članku Jugoslavenski kovani novac. Posebej pa nas veseli na novo vpeljana rubrika — Numizmatične najdbe, ker se ta dejavnost, po tematiki ostro specificirana, doslej ni pojavljala v stro­ kovnih revijah in bi jo tudi težko priključili obstoječim glasilom, ki z numizma­ tiko zvečine nimajo širših stičišč. Prav presenetljivo je število strokovno neopo­ rečno obdelanega gradiva s 25 najdišč iz naše republike. Pri tem so nekatera najdišča zastopana z vrsto novcev. Kolikor lahko na prvi pogled sklepamo, sta najbolj zanimiva oba solida v tej zbirki, in sicer prvi z gradbišča osnovne šole v Gregorčičevi ulici v Ljubljani, drugi pa iz Sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem. Prav tako je za tipološko analizo zlatega nakita izredno pomembna že podana časovna opredelitev groba 19 v Ribnici pri Brežicah. Poročilu o novih najdbah sledijo ocene, omemba novih zamenjanih strokovnih časopisov in obvestila.