ARHEOLOŠKA NAJDISCA V KRANJU TIMOTEJ KNIFIC I. Danes lahko začrtamio skico o najstarejši zgodovini Kranja kar mimogrede.' Sledovi človekovega bivanja na konglomeratnem po- molu med Kokro in Savo, kjer se je razvilo srednjeveško mesto, segajo v prazgodovino. Najstarejše, relativno števUne najdbe pripa- dajo prebivalcem halštatske naselbine, med- tem ko so sledovi iz latenskega obdobja skrornnejši. Tudi v irimskem času,, vsaj na) pod- lagi izkopanin, ne moremo govoriti o boga- tem in pestrem življenju na tem prostoru. Iz povprečnosti se je kranjski pomol dvignu v času preseljevanja ljudstev in je ohranil po- membno vlogo še po naselitvi Slovanov. V resnici je arheološka podoba Kranja na- stajala počasi. Odkritja so bila povezana z urbanističnim razvojem; vedno novi gradbeni posegi v zemljo so razkrivali tudi vedno nove podatke v rojstnem listu mesta. Že 1909 je W. Smid podal pregled prazgodovine Kranja,^ ki ga je trideset let kasneje v Zontarjevi Zgodovini mesta Kranja dopolnil za vsa arheološka obdobja." Ta pregled je bU edina celostna arheološka podoba do izida kranj- skega zbornika (1960), kjer so S. Gabrovec, A. Valič in J. Kästelte v samostojnih člankih z novimi pogledi orisali podobo Kranja od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka.* Arheološke najdbe i2virajo iz števUnih naj- dišč, ki so raztresena po vsem pomolu, na severu pa že segajo na ravnino. Ravno zaradi številnosti najdišč, ki so med seboj le malo oddaljena, je preglednost otežena. In namen tega sestavka je, da izpolni to vrzel s karto in tekstom. II. Arheološka najdišča v Kranju so na- slednja" (zaporedje najdišč v tekstu se ujema s karto; pri poimenovanju je kot prvo upo- rabljeno ime, ki ga ima najdišče v strokovni literaturi, v oklepaju pa je zapisano današnje ulično oštevilčenje ali naziv): 1. Mestno pokopališče pri, sv. Križu (Pre- šernov gaj). Med 21. julijem in 6. avgustom 1908 so ob južnem pokopališkem zidu naleteli na žgane halštatske grobove. Najdbe niso ohranjene. Iz poročUa si lahko le približno predstavljamo tri grobne celote [1]. 2. Mayerjeva klet (Mladinska ul. 2). Spo- mladi 1893 so pri izkopu jame za Mayerjevo klet odkrili več halštatskih grobov, katerih preostalo gradivo se hrani v Narodnem mu- zeju v Ljubljani [2]. Leta 1963 je bila pri gradnji na dvorišču pred stavbo Mladinska ulica 2 najdena želez- [1] Camiola 1, 1908, 213. MZK 7, 1908, 313. [2] A. Müllner, Argo 2, 1893, 94 s. IMK 3, 1893, 80. S. Gabrovec, 900 let Kranja, 1960, 11 ss, tab. 4, 8. 10. na uhata sekira iz mlajšega halštatskega obdobja. Hrani se v Gorenjskem muzeju, Kranj [3]. V neposredni bližini halštatskih se omenja- jo tudi rimski grobovi* [4]. 3. Stanovanjska stavba OLO (Stritarjeva ul. 8). Med drugo svetovno vojno so pri grad- nji kasnejše stavbe OLO odkrili grobove iz halštatskega in rimskega časa. Po besedah J. Zontarja, ki je bil pri izikopu rimskega groba navzoč, halštatski grobni inventar pa mu je bil le izročen, severovzhodni vogal stavbe predstavlja natančnejšo lokacijo najdb.'' Pra- zgodovinski predmeti brez grobnih celot se hranijo v NMLj [5]. 4. Mestna sirotišnica, Marijanišče. Mladin- ski dom (Stritarjeva ul. 5). Julija 1910 je bilo na vrtu sirotišnice izkopanih več prazgodo- vinskih grobov. Gradivo je prišlo v Deželni muzej in danes ni ohranjeno. Poročilo med najdbami omenja tudi »1 trinoga to posodo posebno zanimive oblike iz prazgodovinske dobe« [6]. Pri izkopu jame za temelje nove zgradbe sirotišnice je bil leta 1913 najden znameniti trinožnik iz starejšega halštatskega obdob- ja« [7]. 5. Stikališče Jezerske in Koroške ceste (park pred nebotičnikom). V novembru 1953 je bil pri. kopanju kanalizacijskega jarka na stikališču današnje Ceste St. Žagarja in Ceste JLA (približno sredi prečne poti skozi park) odkrit žgan naladohalštatski grob. Gradivo je v Gorenjskem muzeju [8]. 6. Župančičeva vila (Stošičeva ul. 1). Leta 1914 so našli pri gradnji vodnjaka na vrtu za stavbo Stošičeva ul. 1 žgan halštatski grob. Najdbe so v Gorenjskem muzeju [9]. 7. Vila Prah (Stošičeva ul. 3). Med 15. in 18. aprilom 1939 je R. Ložar izkopal na kra- ju, kjer stoji danes omenjena stavba, dva žgana grobova; na prvega so delavci naleteli nekaj dni prej pri izkopu kletne jame. Prvi, ženski grob, je bil izredno bogat in ga je S. [3] VS 9, 1962—1964, 1965, 172, T. 3, 21. [4] MZK 20, 1894, 184. IMK 14, 1904, 128. [5] S. Gabrovec, I.e., tab. 4, 1—7. Tudi neob- javljeni inventar rimskega groba je v NMLj. A. Valič, 900 let Kranja, 1960, 33. [6] Poročilo deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani za leti 1909 in 1910, 1910, 5, 10 = J. Mantuani, Camiola 2, 1911, 131, 136. [7] W. Schmid, Eiszeit und Urgeschichte 7, 1930, III SS. Isti v J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, 3 s, si. 1. [8] F. Stare, AV 5, 1954, 112 ss, T. 2—4. [9] Jutro, 20. 4. 1939, št. 91, 3. Gorenjec, 22. 4. 1939, št. 16, 1. F. Stare, 1. c, T. 1. 70 Karta arheoloških najdišč v Kranju Risba 1. V Narodnem muze- ju v Ljubljani je ohranjena skica preparatorja Herforta s situacijo grobov, ki so bi- li odkriti pri preložitvi tra- se Blejske ceste (danes Ko- roška C.) leta 1939 (Karta: 8), Od 1—7 so na skici ozna- čeni halštatski grobovi (med njimi je bil tudi la- tenski grob), točka 8 pa označuje najdišče treh la- tenskih sulic. V bogatem starohalštat- skem ženskem grobu s področja Prahove vile (Kar- ta: 7) je bila tudi ta ele- gantno oblikovana glinasta vaza. Njeno formo dopol- njuje okras iz bronastih žebljičkov. Okrog 700 pr. n. št. (Fototeka NMLj) Gabrovec vzel za primer Ha C (Podzemlj 2) ženskega groba v razpravi o halštatski kul- turi v Sloveniji.' Gradivo je deponirano v NMLj [10]. 8. VUa Prah (križišče Koroške c. in Stoši- čeve ul.). V dneh od 22. do 24. avgusta 1939 [10] Jutro, 16. 4. 1939, št. 88, 3; 18. 4. 1939, št. 89, 3; 20. 4. 1939, št. 91, 3. Gorenjec, 22. 4. 1939, št. 16, 1. S. Gabrovec, 1. c, tab. 1—3. Isti, Germa- nia 44, 1966, 1 SS, Abb. 1—2. so pri kopanju nove cestne trase tedanje Blej- ske ceste (Koroške c.) naleteli na šest hal- štatskih in dva latenska grobova. Gradivo je za Narodni muzej ohranil preparator Herfort. Najdišče je le nekaj metrov od križišča v smeri proti Kranju (risba I).'" Gradivo, razen latenskega, ni objavljeno [11]. [11] Gorenjec, 26. 8. 1939, št. 34, 3. Latenska grobova: S. Gabrovec, AV 17, 1966, 249 s, T. 6, 12—16. 72 v istem grobu kot vaza je bila najdena ravno tako z bronastimi žebljički okraše- na skodelica s presegajo- čim ročajem. Tudii orna- mentiranje posod z brona- stimi žebljički kaže na me- sto Kranja v halštatskem obdobju. Kranj je bil v tem času med obema velikima halštatskima skupinama na slovenskem ozemlju, med dolenjsko in svetolucijsko (po najdišču Sv. Lucija, danes Most na Soči), ven- dar je bil močneje naslo- njen na zahodno, svetolu- cijsko skupino. (Fototeka NMLj) 9. Tomšičeva ul. 2. Na vrtu hiše v Tomši- čevi ul. 2 je bil najden slabo ohranjen dupon- dij cesarja Trajana (98—117) fl2]. 10. Dvorišče Pavšlarjeve hiše (Titov trg 18). Tu so izkopali rimski grob. Gradivo se je leta 1939 hranilo v Pavšlarjevi privatni zbirki [13], 11. Mestna hiša (Titov trg 4), Rimski gro- bovi se omenjajo tudi pri Mestni hiši [14], Leta 1959 so pri sondiranju na prostoru da- našnje tržnice našli malo bronco cesarja Konstantina (324—337) [15]. V veži Gorenjskega muzeja (Titov trg 4) je bilo 1966 najdenih pet staroslovanskih gro- bov, ki so danes prezentirani na mestu od- kritja [16]. 12. Farna cerkev sv. Kancijana. Okrog cer- kve je bilo veliko staroslovansko grobišče, na katerem se je izkopavalo v letih 1953, 1964'65 in 1969/70. Dela še niso zaključena. Gradivo, ki sodi v ketlaški kulturni krog, je le frag- mentarno objavljeno. Deponirano je v Go- renjskem muzeju [17]. Pri izkopavanju staroslovanske nekropole so se našli tudi halštatski, latenski in rimski sledovi. Prazgodovinske najdbe imajio nasel- binski značaj [1^]. i [12] Numizmatični vestnik 3, 1960, 91. [13] J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, 11, op. 5. [14] J. Zontar, o. c, 10 s. [15] VS 11, 1966, 1967, 116. [16] A. Valič, VS 11, 1966, 1967, 13 ss. Isti, AV 18, 1967, 421, si. 2. [17] J. Kastelic, 900 let Kranja, 1960, 38 ss. VS 9, 1962—1964, 1965, 198. VS 10, 1965, 1966, 207, T. 6, 6. 7. A. Valič, AV 18, 1967,' 417 ss. [18] S. Gabrovec, AV 17, 1966, 250 s, T. 7. VS 9, 1962—1964, 1965, 198. V steni stavbe Titov trg 5, severno od cerk- ve, je vzidan rimski nagrobnik [19]. 13. Lajh. Na savski terasi pod kranjskim pomolom, ob današnji Savski cesti in poti na Sejmišče, je bila velika nekropola (okrog 750 grobov) iz časa preseljevanja ljudstev (6. st; Risba 2. Kranjski rojak W. Smid je zadnji izkopaval veliko grobišče iz 6. stoletja na Lajhu in je pri ob- javi gradiva tudi s planom prikazal obseg nekropole (JfA 1, 1907, 55 ss, T. 2,2). Grobovi so bili najderti ob današnji Savski cesti in poti na Sejmišče (Karta: 13). Satvbe, ki jih je W. Smid označil s številkami 2, 3 in 4, imajo današnje ulično oštevilčenje: Savska cesta 16, 18 in 20. [19] CIL III 3895 = AU 216. A. Valič, 900 let Kranja, 1960, 33, si. 1. 73 Vzhodnogotska pašna spo- na z nekropole Iz dobe pre- seljevanja ljudstev na Laj- hu (Karta; 13). Prva pol. 6. stoletja (Fototeka NMLj) risba 2). Grobišče je bilo izkopano v letih 1898—1905. Manjši del gradiva je shranjen na Dunaju (Naturhistorisches Museum), pre- ostalo gradivo pa je v NMLj [20].'' Pri izkopavanju zgodnjesrednjeveške ne- kropole so našli tudi precej prazgodovinskih najdb, ki pričajo o uničenem starejšem gro- bišču. Med najbami je le nekaj starohalštat- skih predmetov, druge najdbe pa so latensko- dobne. Skoraj vse gradivo je v NMLj [21]. III. Našteli smo arheološka najdišča in jih vnesli v karto Kranja. Kaj nam torej pove mikrolokacijski pregled najdišč? Ce gremo po kronološkem zaporedju, se moramo naj- prej ustaviti pri prazgodovinskih lokalitetah. Halštatske in latenske naselbinske sledove poznamo le s področja okoli farne cerkve. Resda so skromni in fragmentarni, ker so biH uničeni pri vkopih staroslovanskih grobov, a vseeno moramo železnodobno naselbino vi- deti prav na tem mestu.Grobovi prebival- cev te naselbine so bili odkriti na dveh po- dročjih. Prvo je severno od starega mestnega jedra na podaljšanem prehodu s pomola na ravnino. Grobove lahko sledimo od Prešerno- vega gaja na vzhodu do križišča Koroške ce- ste in Stošičeve ulice na zahodu. Zanimivo je, da so bili ti grobovi na položni, danes že precej zabrisani terasi. Ta terasa predstavlja veliko grobišče, kjer so bili na redko vkopani posamezni grobovi ali skupine grobov. Pre- vladujejo starohalštatski pokopi, med kateri- mi 90 bili tudi maloštevilni mlajši grobovi, tako tudi dva latenska. [20] IMK 8, 1898, 220 s. W. A. Neumann, MZK 26, 1900, 135 ss. A. MüUner, Argo 9, 1901, 156. L. Szombathy, MZK 1, 1902, 226 ss. A. Riegl, Jb ZK 1, 1903, 217 ss. J. Zmavc, JbZK 2, 1904, 233 ss. W. Smid, JfA 1, 1907, 55 ss. [21] J. Žmavc, 1. c, 266 ss. W. Smid, 1. c. Isü v J. Zontar, o. c, 3 s, si. 2—4. S. Gabrovec, 900 let Kranja, 1960, tab. 4, 9. 11. 13. 14. Isti, AV 17, 1966, 250 ss, T. 6, 4—11. Na Lajhu, pod konico pomola, ki se imenu- : je Pungert, je bilo drugo prazgodovinsko gro- ; bišče. Po gradivu iz uničenih grobov lahko; sklepamo, da je bilo v uporabi predvsem ob j koncu halštatskega in v latenskem času; v! tem pa verjetno tiči tudi odgovor, zakaj so i Ločna fibula (zaponka) merovinškega tipa je b-.la naj- ; dena na Lajhu v bogatem ženskem grobu 11 (Smidovo i izkopavanje). Sredina 6. stoletja (Fototeka NMLj) i 74 pokopi iz tega obdobja na severnem grobišču tako redki.*" Razmestitev rimskih najdišč na naši karti nam sama po sebi zastavi vprašanje, kje je bila takratna naselbina. Rimski grobovi so bili odkriti na obeh straneh Titovega trga in na severnem področju mesta v bližini hal- štatskih grobov. Ce so tudi v Kranju Rimljani po pravilu pokopavali svoje mrtve ob cesti zunaj naselbine, je bil njen obseg zaradi gro- bov na Titovem trgu omejen. To je upošteval že J. Žontar, ki je lokaliziral naselbino (utr- jeno cestno postajo) na Pungertu,'* vendar so bile sonde, ki jih je na tem mestu 1953 izko- pal Narodni muzej, negativne.'" Ker je ohra- njena le ena grobna celota, ki pa ni publici- ranai, tudi ne moremo časovno opredeliti gro- bov. Ce bi poznaili kronologijo grobov s Titovega trga in tistega, ki so ga našli pri izkopu kletne jame za stavbo Stritarjeve ul. 8, bi mogoče dobili tudi sliko o razvoju (ali morda o propadu) rimske naselbine na kranj- skem pomolu. Kajti če bi se povečal njen obseg, bi se moralo tudi grobišče premakniti s pomola. Oba rimska novca (J. Žontar ome- nja tudi Avgustov novec)'' za sedaj le dopol- njujeta skromne podatke o življenju v antič- nem obdobju na tem mestu, medtem ko na- grobnik verjetno ni bil najden v Kranju." Iz zgodnjega srednjega veka (za to obdobje je karta manj zgovorna) poznamo prvo ime za naselbino na pomolu. Anonimni ravenski kozmograf (leta 670) pri naštevanju mest v deželi Cameoli omenja tudi Camium.'« Pre- bivalci te utrjene naselbine — romanizirani staroselci so bili v večini, manj številna je bila vzhodnogotska in kasneje langobardska , Med številnimi pašnimi sponami iz grobov na Lajhu sta tudil zgornja primerka, ki sodita v drugo pol. 6. stoletja, torej v čas, ko je imel kastei Carnium lango- bardsko posadko. (Fototeka NMLj) i Med gradivom s staroslovanskega grobišča okoli farne cerkve (Karta: 12) so številno zastopani uhani in ob- senčni obročki. Pod A sta narisana dva luniösta ket- laška uhana; zgornji je tolčen in ima vrezan omament, spodnji pa je vlit in okrašen z jamičastim emajlom. Med ketlaškim gradivom so tudi posamezni predmeti, ki niso domači v tem kulturnem krogu, kot uhan z grozdastim priveskom, ki je značilen za belobrodsko kulturo (B, spodnji uhan). Tipični za ketlaško kulturo so tudi obsenčni obročki (C). 9.—12. stoletje (Po J. Ka- stellcu in A. Vallču) posadka — so v 6. st. pokopavali pokojnike na Lajhu." O naselitvi Slovanov na področju Kranja govori veliko skeletno grobišče pri farni cerkvi, ki je po doslej odkritih pridatkih v grobovih datirano v čas od 9. do 12. st. Kul- turno 'pa sodi, kot je bilo že rečeno, v ketlaški kulturni krog vzhodnoalpskega prostora. Ske- letni grobovi v Mestni hiši so lahko del gro- bišča v cerkvi ali pa, kot misli A. Valič, gre v tem primeru za pokopališče »tik za hišo ali na svoji posesti«.-" Sledov naselbine iz 6. st. kakor tudi slovanske ne poznamo, kajti kot v obravnavanih obdobjih se je tudi v sred- njem veku na pomolu razvila naselbina, me- sto Kranj, in novo življenje je zakrilo sledove starejšega. KRATICE: AIJ — V. HoffUler-B. Saria, Antike Inschrif- ten aus Jugoslavien, Zagreb 1938; A V — Arheo- loški vestnik, Ljubljana; CIL — Corpus Inscrip- tionum Latinarum; IMK — Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Ljubljana; JbZK — Jahr- buch der k. k. Zentralkommission, Wien; JfA — Jahrbuch für Altertumskunde, Wien; MZK — Mitteilungen der k. k. Zentralkommission, Wien; VS — Varstvo spomenikov, Ljubljana. — NMLj —• Narodni muzej, Ljubljana. OPOMBE: 1. V zadnjem času je na kratko orisal arheo- loško podobo Kranja A. Valič, Kranj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 19, 1969, 3 ss. — 75 2. W. Smid, Camiola 2, 1909, 154 s. — 3. IsÖ v J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, 3 ss. — 4. 900 let Kranja, 1960: S. Gabrovec, Mesto Kra- nja v prazgodovini slovenslcega ozemlja, 11 ss; A. Valič, Kranj z okolico v rimsla dobi, 31 ss; J. Kastelic, Staroslovanski Kranj, 38 ss. — 5. Na karto so vnesena samo zanesljivo lokalizirana najdišča. Cfr. še F. Stare, AV 3, 1952, 298 s; VS 11, 1966, 1967, 116, T. 2,4. — 6. W. Smid (Carnio^ la 2, 1909, 155) našteva iz rimske dobe predmete, predvsem orodja, ki da so se našla na neznanem najdišču na severnem robu mesta. Podatke pov- zema po notici v MZK 20, 1894, 184, iz katere je razvidno, da je J. Pečnik omenjene predmete našel v žganih grobovih. Znan je tudi datum najdbe — 24. 4. 1893. V tem času se je J. Pečnik mudil v Kranju v zvezi s halštatskimi odkritji pri gradnji Mayerjeve kleti, ki prihaja v poštev tudi kot lokacija omenjenih rimskih grobov. — 7. Zontarjevo sporočilo navaja za rimski grob A. Valič, 1. C, 33, op. 10 in S. Gabrovec, Prazgodo- vina Gorenjske, 1961 (tipkopisna disertacija) za najdiščne podatke halštatskega materiala. — 8. ■ Podatke o gradbenih fazah sirotišnice prinaša J. j Zontar, o. c, 398. — 9. S. Gabrovec, AV 15—16, 1964—1965, 32. — 10. Prof. dr. S. Gabrovcu, vodji arheološkega oddelka v Narodnem muzeju v Ljubljani, se najlepše zahvaljujem, ker mi je dovolil, da objavim Herfortovo skico, kakor tudi za vse fotografije, ki spremljajo tekst. — 11. Za nadaljnje bibliografske podatke cfr. Z. Vinski, j Materijah VI. kongresa ADJ (Ljubljana 1963) 1, j 1964, 112, op. 50. — 12. W. Smid v J. Zontar, o. \ C, 4 naselbino postavlja v bližino kokrškega mostu, torej severneje od grobov z najdišč 1—8. Za lokacijo pri farni cerkvi cfr. S. Gabrovec, AV 17, 1966, 250 S. — 13. S. Gabrovec, 900 let Kranja, 1960, 11. ss. — 14. J. Zontar, o. c, 10 s. — 15. J. Kastölic, 1. c, 39. — 16. J. Zontar, o. c, i 431, op. 5. — 17. J. Sasel, Mengeški zbornik 1154 \ —1954, 1954, 14 s. — 18. F. Kos, Gradivo za zgo- i dovino Slovencev 1, 224, št. 182. — 19 Z. Vinski,; Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 3, 1968,' 135. — 20. A. Valič, AV 18. 1967. 421. ; 76