Dogodbice iz življenja škofa Slomšeka.
(Nabral   prof.  tlr. Fr.  Kovačič.)
1. Ob rojstvu. ¦HRM^^fltt^ . ^^^Vn^iM   TVJarocUl se  jc  Anton Slomsuk
Y^^Uj/                            ^L   j^   Pripovedovali so pozneje, da so
[f ^Rjjf                           »      ^k      I   ^iu^Jtf "a^ nJe6ovo rojstno hišo   ¦
Ij  Hf/                       iL       % [  I   tll^as   videli   neko  čudno,  nena- 1
&BHS/^                         ?        ¦     I   vudno   svetlobo.   Znanienje,   da J
ft;   ^^HrB                                    *        T>o   iz   novorojenega   otroka   po-  I
•^^^¦fijfc                                  ^^^_   siaio nckaj  velikfga.                 <l
^^^^^B                                ^9          ~   1>ilst'r^°^  pridiguje.         I
^^^K-                                    r^         Ko je  nekoliko odraslel,  je ¦
^^^^^^^¦bEBK^^fc"'                        '   lia.Ht1)   <re<lo  svojegfl  očeta blizu
^^^^^^^^^HPf^f'                          .   Ltrkvice svetega OžbaMa. Drugi
P^BS^^^BP^^   ^-^    ¦ ».--"vm           "   °^iOt*'  ^jegovt vrstiiiki. so gle-
BFl^^P          i^     nnTiMi            dali    nanj    z   nckim    posebjiim
¦jl j^^B           —¦        ;lf .^B             spoštovaajem. Mali Anion je bil
W  I^V                    ''T^^B             vescle   naravc   in   prijazeu   do
fl    j^B                        K^H             svojili    (ovariše\,   todn   vsckdar
W   j^V                         ^*^l            resnobcn. nikdar ni upanjal ka-
¦j! Jj                          ^H           kih  nccpodobnih  Imik.  Večkrat
w    S                             S            je stopil iva stopnice pri Ožbut-
flj    Ktj^,       A..», ^l"    L «^^B            dc»vi ct*rk"\'i, ki vodijo v zvonik,
Wft    ]^Bff   "¦¦rf"""' |mh^,> ^^H            tfi* pridiffoval svojim fovarisem,
91    ^Bj       f        r^-M   * ^^B            oziromn  pouavljal  to,  kar je v
Mj    ^H*.      I        r ^      !^^E             nedeljo v cerkvi slisal. Če je bil
jBiajffB*:    I    Ž ftJTj    i^^Hi j          snni, jc najrajši moiil aii pa Li-
A| :^H      /*^Ja^^R7^^^HL.                 ^* ^°'ar *n ministrant.        '
*^9L^|k    '    V ^Vf   Ji^^K^*—¦         ^a  I>ollikvis  rojstni  župniji
„. ^B^^^^^^^J|Jh^^3^^B   ^4      '    -Slomšekuvi,  Še   tisti  čas  ni   bilo
'k   ^^^^^^M^^^^^^^Ltt      šolc. Bil je pa takraf na Ponikvi
^'^^^^B/^^^^^^^^vT^^/m^e^^^P-        z*1    kaplana    \rli    mladinoljub
B^^HLv, ,i^J^^^™-  J^^^B^^H^BI   Jakob    Prašiiikac.   Ta   je
^^j^^^BHflH^^^BkHJ^^^^^^^I    zbiral   ukaželjne   dečke   v  svoji
¦"       ^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^B   j-evni  kaplaniji  ter jih ucil  či-
Mon^knv  spouicnik.                  taU   in  pisati>   y   pu]ct],em  času
se  je  pouk  vršil   pod  košatim  vaškim  orehom.  Tani  je bila   tudi  javim
skušnja, h kateri so prišli slarši pa razni otllični gospodje dtihovskega in
svetnega stanu. Prvo nagrado pri iej sktišnji je dobil Anton Slomšek. —
Najvcčje  vcselje je imel,  da jc smcl  pri  sv.  inaSi  slreči.  Še  pri  uovi
masi rau je dal Prašiiikar v novomašmški pridigi prelepo spričcvalo, kako
je vsak dau, če je le bilo mogoČe, pritekel pol urc dalec, da je stregel pri
sv. maŠi  in   spreinljal  je   gospoda   celo  k   bolnikom,   naj   je   bilo   vreme
kakršnokoli: vČasi sia do kolena po snegti {razila. Bil je prvi med učenei,
ki je z veseljem  vsak dan skozi dve lefi  prihajal  v Prašuikarjevo Solo.
Zato je Prašuikar v preroškem duhu večkrat rektO očetu in materi: >Bodete
videli, vas Tonfek šf bu vt-lik prospod.*
90
4. Pri oraiiju.
Pobožna mati blouišekova je natihoma želela, da bi se njeii Tonček šolal in postnl duhoviiik. Oče pa je drugaee mislil. Anton je bil najstarejsi utrok, zato jc oče želel, da se posveti kmetovanju in bo eukrat njegov na-nlcdnik nu lepein Sloinu. Ko je tiekoliko odraslcl, je moral očetu pri oranju /ivino goniii. V žepti je nosil knjigo ter od Časa do Časa pokukal vanju. (>< c je to opazil iu ga stjogo pokregal, skortij rJa bi ga bil natepul, oetro uiu je zabiČa), da nv siuc knjige iiikdar vcč uositi k delu, češ, »kmct si in knict boŠ, bukve pa uuj uosijo s seboj gospoda po lneslih.
\endar se je kaplanu PraŠnikarju posrecilo, prugovoriti očeta, da je pnstil Antona 1. 1814 v celjske šole. In zopet je dejal blagi gospod: »Bodcte ^iduli, vaš Toneek še i>o vclik gospod.:
5.  Birmski boter.
Ko se je Slomšek pripravljal na &v. bij-mo, mu jc mati dejala: /Ljubi I nneck, l)olra si pa sam izberi! Vendar ubogaj me in izberi si iistega moža, ki v cerkvi pri krŠČanskem aauku zna najbolje odgovarjati.-; Dcček ei je uiaterin nasvet vzel resno k srcu. Vstopil se je v cerkvi na tak kraj, kjer je uiogel prcgledati vso cerkev. Po njegovem spoznanju je neki preprost in iiIkižoji kmet najbolje odgovnrja!. I.e-tega si je izbral za botra. Ko je gospod kaplan PraŠuikar vprašal za botrovo ime, sc je neinalo zacudil, da si je sin tako premožne hiše izvolil za botra tako ubožnega kmeta. Po krat-kcin priMiiisleku pa mu je rckel: Prav si storil, izvolil si si najboljŠfga imiža: tvoj V>oter je sicer rcven, pa pobožen in v vori dobro poučen.^
6.  lz dijaških  let.
Za god iifkcga prutt'.surja so bili odbruui trijt? dijaki, da l»i sestavili in govorili pesmi v počast godovnjaku, eden v grškem, drugi v laiinskem, tretjt v ueinškem jeziku. SlomŠck pa je zložil in govoril pesem za g<*d v slovenskem   jcziku.   in n.jegova je bila najboljša.
Kot dijaku se Slomšeku ni dobro godilo. Maii mu jc umrla že. ko jt* hil v drugem gimnazijskein razredu, oČe se je potcm drugič ožeiiil. V hišo j< prišla »pisana niati«. Prisle so zaporedoma še slabe letine, iako je do-mača podpora popoluoma izostala. Trpel je večkrat pomanjkanje. Inu-1 je pa še bolj revnega. tovanša. Tcniu }c prepustil svoj zajuirek i?i vecerjo, sam pa je ostal do poldnc tešČ, zvečcr pa se je zadovoljil s koKom črm-ga kruha in kupico liladne vode. Učil se je vedro izvrstno. bil jc pa tudi pobožuega srca. Vcčkrat so ga tovariSi našli v cerkvi k]<*fati in poboŽno nmliti  prrd  Najsvetejšim.
T. Godovanje med šolsko niladino,
Slomsek je obhajal svoj god na Anionovo 17. januarja. Zadujikrat ^a jc obhajal 1. IB(>2. Ta dan je natihoma prisel k sv. Peiru pri Mariboru k svojemu (lobremu prijatclju. častnemu kanoniku Marku Glascrju ier je ni niaševal. Va zajuireku je šel župiiik po svojili opravkih in se je poslovil <>d škofa. Pozneje je šel zopct k njcmii in potrkal iui vrata, a škofa ni bilo \ sobi. Iska! ga je po vsern župniščii, pa ga liikjcr ni bilo. Vpraševai je domače Ijudi, Če so ga vidcli, a ninče nič ni vedcl. Začelo ga ju skrbeti, da je morda Škof natihoina odšel nazaj v Maribor. Med tem odzvoni poldun. \l šole se usuje roj solarjev, mcd njimi pa škof SlomŠek! — »Kje stc pa. Presvetli, liili ecli dopoldan, dti Vas nikjor ni bilo najti?« vprasa župnik
91
pri   mizi.  —    \   šoli   «t'm   bil.     udgov ori   ško(.     Lepše   ne   niorom   obliajati svojega godu kakor med Ijubo niladino!-
Na čudovit načiti si jv z.nal SlomŠck kut škof pridobiti srca utrok-Cetudi jr nastopil \ škofnvski opravi, za otroku iiekaj iieuavadiicga, jt* že-po nckaterih trenutkili izginil vsak strah in otroci so se zaupljivo gnctli ukroK škofa in mii pofruninn odgovnrjali, kakor bi bili .stnri in i\ajholjši /naiK-i,
H. Med Ijiulstvorn.
L. 1^60 jc Slcjmšek j>osv»*Iil podružno cerkcv »v. Urbaiia iia ])rijaznein. vinoiodnfin priču nacl Maribnrom v kamniški župniji. Po ccrkvfnem oj>ra-vilu je Skof naiMikrat nekam /ifinil. DomaČi župuik je misli), da je na-tihoma udŠt-l doiuov. Slomšek pa jv ^ial v jiriiči Ijutlstva aa prtistoru pretl tvrkvijo, pa se jc prtiv po <lomace ruzgovnrjiil s priletnimi možaki in žrui-tami, jih izprascval o jijih domačih razmiTuh. jim dajal nasveie, jih iolažil in butlrit. Ljndjf itiso mogli pnzabiti. kako prijtiznn st* je Škof SlomSek z iijiiiit pogo\ čir.jal pri Sv.  l rhanu.
^. Jeze in sovraštv« ni pu/.nal.
K.o je h\\ šc duhovni voditclj v teloveu, mu jo nckoč iteki nialopridiii jsojenee v obraz zalučah Jaz vas sovražim!« Slomšuk pa m« je mirno od-vrnil: j-Juz pa vas Ijubvin!«. Ko jt.* bit že škof, je prišlo uekoČ neko poslaustvo-k njcimt i>rusit za nrko stvar, ki jc škof ni mtrgei do\oliti. Edeji ud tfg^a poslaustva jc bil tako drzcn, da je šknfu v tibraz rirki-l: Ce tt*ga nc'fJovolitcT pa niste vrfdon, da ste škof!^ \a te drznt1 in žaljive besedt' jv Slomsck inoloal. vzel v roke križ. ki mu jc vi.sel ua prsili, in m-kaj Č-asa tniiJio-gledal lvrizanega, potrm jt* inožem namignil. da jc raz^uvor konoan ht (uhko gr**do. K.malu nato jt' tistega drzneža poklicut nuzaj tcv mu izručil cieset goldinarjev. rek.ši: kt-r nisriu mojri.-l tisdcri \a^i prušitji. pu >>i>it"i-niite vsaj to-le zu pot-<
1U. Slomšck nnpovc svojo smrt.
SloiuŠek je uinrl 24. septembru 1S(j2. l,i-lo tltii puprcj jv liit im birmo-vauju v Solfavi in tam v spominsko knjigo zapisa! ptsmico Slovo riolča\-skim plaiiinaiii", ul> kuncu pa ji* dostavil: . lJri s\oji Irotji in zailnji obiskavi 21. luŽnega cveia (junija) 1861.: — Par xuoscct'v prctt svojo snirtjo ji* šc poioval v Rim. \a povralku jv v krogu svojih prijateljev Jiiirno in lazlotno rekel: Bil scm v Riinii in sedaj boiii umrl.s — Nckaj dni prcd svujo suirtjo-je pri duhovnih vajah v Kogaški Slatini — uavidezno zdrav — rckt'1 med drugim: ?Solnee mojuga živtjenja st- jv. iiugnilo, Čutim. tla »v lx»m vcč dolgo meti vami.* Tako se \c z^odilo. V pt-tek jc govoril tc besede, jiaslcd-njo srt-du zvffi-r jc izdihnil svojo svefn dušo.
92