LETO III- St. 1
li6
Jd
Jd
Domžale, 15. april 1978
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
1. Krajevna skupnost Prevoje
Vprašanje: Ugotovljeno je, da vodilne in odgovorne osebe Zdravstvenega doma Domžale ne spoštujejo in realizirajo samoupravnih sklepov te delovne organizacije. Konkretno je TOZD zobozdravstva že v letu 1976 sprejel sklep o adaptaciji zobne ambulante v Lukovici. Kljub vsem intervencijam ta sklep še do danes ni realiziran. V omenjeni ambulanti, ki je resnično preobremenjena, saj pokriva celotno območje Črnega grabna, ni niti estetskega pljuvalnika, pač pa je ta dotrajal in je neprimeren za uporabo. Poleg tega Zdravstveni dom Lukovica nima centralne kurjave. Zakaj? Zakaj združujemo sredstva? Verjetno, da tudi za obnovo in vzdrževanje objektov, ki so locirani v Črnem grabnu. Prosimo tudi za konkreten odgovor zakaj vodilni TOZD zobozdravstva ne izvršujejo sklepov samoupravnih organov.
Poleg odgovora tov. Kovač Ludvika, ki smo vam ga že posredovali, smo prejeli še naslednji odgovor:
Odbor Samoupravne delavske kontrole TOZD „ZV DOMŽALE" je na svoji seji z dne 25. januarja 1978 preveril odgovornost vodje TOZD „ZV DOMŽALE" za neizvršitev sklepa samoupravnih organov. V kolikor se vaše vprašanje nanaša na konkreten sklep delavskega sveta o zadevi adaptacije Zobne ambulante Lukovica, smatramo, da vodja TOZD „ZV DOMŽALE" ni preprečeval izvršitve sklepa samoupravnih organov. Vzroki, zaradi katerih še ni prišlo do realizacije sklepov, so izven moči našega TOZD.
Po vašem vprašanju sklepamo, da je v našem TOZD več neizvršenih sklepov samoupravnih organov. Prosimo vas, da nam sporočite, za katere sklepe še gre, da bo lahko odbor samoupravne delavske kontrole razčistil zadevo.
(Odgovor pripravila Metka MIRNIK, predsednik OSDK TOZD „ZV DOMŽALE").
2. Krajevna skupnost Rova
Vprašanje: Kako misli Skupščina občine Domžale urediti javni promet in prevoz delavcev iz celotnega območja KS Rova in kdaj bodo tudi vaščani iz odročnih vasi (Dolenje, Jasen, Zagorica, Žiče, Kolovec) z asfaltom povezani z ostalimi sosednjimi krajevnimi skupnostmi?
Zavedati se namreč moramo, daje finančna moč same Krajevne skupnosti Rova premajhna za ureditev asfaltne povezave.
Odgovor: Glede javnega prometa menimo, da je uvedba tega nemogoča pred primerno ureditvijo cest na tem območju. Za ureditev cest pa je predvidena v srednjeročnem programu za 1. 1978 le rekonstrukcija ceste Rafolče-Rova v dolžini 2,5 km. V makadamski izvedbi je bila že v letu 1977 rekonstrukcija te ceste izvršena.
V kolikor KS Rova želi pristopiti k asfaltiranju omenjene ceste, je potrebno pripraviti načrte in ostalo dokumentacijo ter izvesti akcijo za pridobitev finančnih sredstev za soudeležbo pri investiciji, tako kot so pristopile k temu nekatere KS v občini.
(Odgovor pripravil Jože Pogačnik, predsednik skupščine SKIS).
3. Delegacija Universale Domžale
Vprašanje: Kako gledamo ' .laganju velikih investicij v naše gospodarstvo na delovno silo9 ^ novem zakonu o zaposlovanju mora vsak delavec imeti odločbo o urejenem stanovanjskem problemu. Glede na to, Iri na pomanjkanje delovne sile, bi bilo treba misliti na gradnjo samskih domov v Domžalah.
Poleg odgovora samoupravne stanovanjske skupnosti smo prejeli še naslednji odgovor:
Samoupravni sporazum o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev opredeljuje določbe za samoupravno sporazumevanje pri izvajanju politike zaposlovanja in določbe za samoupravno opredeljevanje pogojev in minimalnih standardov pri zaposlovanju delavcev. Samoupravni sporazum je podpisala večina
OZD v naši občini in se s podpisom tudi zavezala za dosledno izvajanje njegovih določb.
Glede na to, da se tudi pri naši skupnosti prijavlja večina delavcev z neurejenim stanovanjskim vprašanjem, menimo, daje problem pereč in ga je potrebno začeti čim preje reševati. Menimo, da morajo udeleženke sporazuma same s pomočjo družbenopolitičnih faktorjev v občini začeti iskati pot za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. V zadnjem času je opaziti napačno razumevanje sporazuma, saj delovne organizacije raje sprejemajo delavce z urejenim stanovanjskim vprašanjem, namesto, da bi delavcem z neurejenim stanovanjskim vprašanjem zagotovile minimalne pogoje za življenje.
V zvezi s tem sporazumom bi želeli omeniti tudi drugo važno določilo, to so investicije, ki jih opredeljuje 9. člen. Pri odobravanju kreditov za nove investicije OZD sodeluje tudi Skupnost za zaposlovanje. V ta namen so že oblikovane posebne komisije, ki ocenjujejo ustreznost kadrovskega plana in ukrepov v investicijskem načrtu.
(Odgovor pripravila Olga Lenček, v. d. vodja enote Skupnosti za zaposlovanje Domžale).
4. Delegacija krajevne skupnosti Lukovica
Vprašanje: V celotnem predelu Črnega grabna ni organizirane gozdarske službe oz. ni gozdarja, ki bi prevzel les, ki leži v tamkajšnjih gozdovih in propada. Zato prosimo, da se gozdarska služba za predel Črnega grabna čimpreje organizira.
Odgovor:
Organizacija gozdarske službe na področju Črnega grabna, oz. na območju Gozdno-gospodarske enote Blagovica je urejena in pokrita z gozdarskim osebjem v celoti razen na delu gozdov, ki zajemajo naslednje katastrske občine in to: KO Lukovica, KO Zlato polje, KO Koreno, KO Krašnja in del KO Blagovica.
Površina na teh katastralkah znese 16,23 ha inje od 1. 2. 1978 na tem delovodskem okolišu že nastavljen tov. Cencelj Marjan (delovodja), ki je trenutno v bolniškem staležu.
Zasedba prostega delovnega mesta, oz. ureditev javne gozdarske službe na Gozdno-gospodarski enoti Blagovica je tako popolnoma urejena.
Pripravljene količine neobeljenega lesa iglavcev pa bodo prepeljane dobaviteljem, seveda, če bodo to dopuščale vremenske razmere pred iztekom termina za premike neobeljene hlodovine. (Odgovor pripravil Ljubo Pavlovič, dipl. ing. gozd., direktor obrata za kooperacijo Gozdarstvo Domžale).
5. Delegacija krajevne skupnosti Domžale
Vprašanje: Delegacija KS Domžale sprašuje, kateri organ sindikata je mišljen v 3. odstavku 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. 1. SRS, št. 23/77).
Odgovor: V 2. in 3. odstavku 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. 1. SRS, št. 23/77) je pod „sindikatom" mišljena osnovna organizacija sindikata temeljne organizacije združenega dela, katere individualni poslovodni organ se imenuje ali osnovna organizacija sindikata oziroma konferenca osnovnih organizacij sindikatov organizacije združenega dela, če se imenuje individualni poslovodni organ organizacije združenega dela.
(Odgovor pripravila Olga Rahne, dipl. iur., oddelek za splošne zadeve in družbene službe.SOb Domžale).
6. Delegacija Krajevne skupnosti Domžale
Vprašanje: Splošni razvoj podjetja „Prašičereja" Emona v Ihanu zahteva povečanje svoje proizvodnje in s tem tudi izredno povečanje odpadkov.
1. Kaj so skupščina občine Domžale, njeni samoupravni in upravni organi storili, da podjetje Emona TOZD „Prašičereja" Ihan, uredi smotrno in higiensko ravnanje z odpadki, ki ne bi bilo v nasprotju z ohranjanjem naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja?
2. Zahtevamo, da mora smotrno in urejeno ravnanje z odpadki postati temeljna obveza podjetja Emona TOZD „Prašičereja" Ihan in v tem smislu želimo odgovor, kako bo podjetje to načelo uresničilo.
Odgovor:
Kot člani naše skupnosti se na farmi Ihan izredno zavedamo problema odpadnih voda, ki bo prisoten še do izgradnje čistilne naprave v Studi.
V zvezi z delegatskim vprašanjem želimo odgovoriti:
Formulacija delegatskega vprašanja je tendenciozna in prepričani smo, da ni glas občanov naše krajevne skupnosti, ki so seznanjeni z obstoječo problematiko in našim sanacijskim programom. Sestavljalec delegatskega vprašanja ni upošteval poleg nerešenih vprašanj tudi pomembne vloge ihanske farme v splošnem pomanjkanju prašičjega mesa, katera oskrbuje Ljubljano s 50.000 in Domžale s 5.000 prašiči.
Problem odpadnih voda je do izgradnje čistilne naprave v Studi izredno kritičen za celo domžalsko področje in ne samo za farmo Ihan. Z* Bistrico je značilno, daje v zgornjem toku izredno onesnažena z anorganskimi snovmi zaradi izredne gostote industrije - predvsem kemične - in v spodnjem toku z organskimi snovmi živalskih odpadnih voda.
Problem odpadnih voda je na farmi star 18 let. V tem času odtekajo odpadne vode v isti izvedbi - v odprtem kanalu direktno v Bistrico, zato je tudi intenzivnost širjenja smradu v vseh letih enaka.
Obstoječe stanje ni odraz malomarnosti kolektiva na farmi, temveč splošno stanje v povojnih letih, tako našega hitrega razvoja kot odnosa do okolja. Še zlasti velja to za kmetijsko proizvodnjo, ki zaradi socialne politike pri formiranju cen kmetijskih proizvodov ni imela nikoli dovolj sredstev niti za enostavno reprodukcijo, kaj šele za drago sanacijo odpadnih voda. Samo čiščenje živalskih odpadnih voda pa je bilo v času izgradnje še velika neznanka ne samo naših, temveč tudi inozemskih strokovnjakov.
Glede „smradu", ki se širi do Domžal ob južnih vetrovih, ki jih na Kranjskem skoraj ni, moramo odgovoriti, da smo v preteklem letu z uvedbo permanentne ventilacije namesto občasne, zmanjšali obremenitev okolja na farmi za 10 krat in sicer od 560 m3 občasne ventilacije na 60 m3 permanentne izmenjave zraka na živalsko enoto.
Čeprav kasno, lahko danes ugotavljamo pravilen pristop k sanaciji voda na domžalsko-kamniškem področju s komplesno sanacijo Bistrice, s skupno čistilno napravo vseh odpadnih vod, obremenjenih tako z anorganskimi kot organskimi snovmi, katere eno drugo dopolnjujejo in zagotavljajo cenejši in boljši efekt čiščenja.
Zato bi bilo tudi predčasno parcialno reševanje samo ihanskih odplak manj uspešno, izredno drago in neracionalno.
Navedenim momentom je prilagojen tudi investicijski program sanacije odpadnih voda na farmi Ihan. Farma Ihan je soinvestitor komunalne čistilne naprave v Studi. Odpadne vode iz farme bodo priključene na kanalizacijo ihanskega naselja in industrijske cone ter črpane preko Bistrice v komunalno čistilno napravo v Studi.
Za zmanjšanje obratovalnih stroškov za čiščenje farmskih odpadnih voda, se je farma odločila dekantirati čvrsti in tekoči del odplak ter osušene organske komponente uporabiti za proizvodnjo organsko mineralnih gnojil. V ta namen bo na farmi zgrajen obrat za organsko mineralna gnojila na osnovi skupnega vlaganja Emone Ljubljana in Tovarne dušičnih gnojil v Rušah.
Projekti za kanalizacijo naselja Ihan so v izdelavi pri Hidroinženiringu v Ljubljani. Projekti za izgradnjo objekta za prozvodnjo organsko mineralnih gnojil pa pri Inženiringu Emone Ljubljane.
Z realizacijo naštetih objektov bo rešen dolgoletni problem živalskih odpadnih produktov in obrat za organsko mineralna gnojila bo zagotovil novo zaposlitev bližnjih občanov in v proizvodnji zelo ugoden finančni rezultat.
Do dokončne izgradnje vseh teh objektov pa prosimo prizadete občane za nadaljnje razumevanje.
(Odgovor pripravil Lucijan Krivec, dipl. ing. agr., direktor TOZD Prašičereja Ihan).
7. Delegacija krajevne skupnosti Domžale
Vprašanje: Delegacija krajevne skupnosti Domžale ugotavlja, da se ne spoštuje odlok o poslovnem času gostinskih obratov, saj opažajo, da so v nedeljah zaprte v Domžalah slaščičarne in drugi gostinski obrati. Kaj je glede tega ukrenila inšpekcijska služba SOb?
Odgovor: V letu 1977 je tržna inšpekcija med drugimi nadzorovala izvajanje zgoraj omenjenega odloka in pri tem ugotovila 18 kršitev določil odloka o poslovnem času na območju občine Domžale, oz. na območju samih Domžal 4 primere (Kovač, Nagode, Medved in Repovž) ter zoper vse zavezance - kršitelje sproti in ustrezno ukrepala, to je s prijavami sodniku za prekrške.
Slaščičarne v Domžalah pa so redno odprte ob nedeljah, razen slaščičarne „Bistrica" in sicer po sklepu delovnih ljudi zaposlenih v tej slaščičarni, s čimer je seznanjen oddelek za gospodarstvo in finance SOb Domžale.
(Odgovor pripravil predstojnik oddelka za inšpekcijske službe Dojčilo Babic).
8. Delegacija krajevne skupnosti Domžale
Na Savski ceesti in Ljubljanski ulici, kjer je cesta najožja in so ozki pločniki ali jih sploh ni, se orje sneg na pločnike, iz pločnikov pa se odmetava nazaj na cesto, poleg tega pa se vsipa sneg iz nezaščitenih streh. Delegacija Krajevne skupnosti Domžale predlaga, da se v takih slučajih sneg odvaža, da se zavaruje pešce in ostale udeležence v prometu proti nesrečam. Istočasno tudi predlagamo, da se ukrepa proti lastnikom hiš,
kateri nimajo snegobranov na strehah.
Na navedeno vprašanje delegacije kiajevne skupnosti Domžale smo prejeli naslednje odgovore:
a) Odvažanje snega s pločnikov naroča in plača (s posebno pogodbo) upravljalec javnih cest to je samoupravna komunalna interesna skupnost. Izvajalec odvažanja snega, Komunalno podjetje, ki to storitev vključi v „plan zimske službe", kar to zimo ni bilo storjeno. Po obstoječem odloku o ureditvi zimske službe (Ur. vestnik občine Domžale, št. 10/71) se odvažanje snega s pločnikov opravlja le tedaj, ko zapade veliko snega in ko se s pluženjem snega s cest zožuje cesti profil, kar to zimo do sedaj ni bil slučaj. Komunalno-cestna inšpekcija smatra, da bi upravljalec cest — SKIS morala predvideti tudi to možnost in se o tem obvezno ter pravočasno dogovoriti z izvajalcem — pogodbenikom.
Ne glede na zgoraj navedeno pa bi v slučaju potrebe cestno-komunalna inšpekcija v sodelovanju s Štabom za civilno zaščito naložila in organizirala (z mobilizacijo za to ustreznih prevoznih sredstev) odvoz snega s pločnikov, zlasti tedaj, če bi bil zožen cestni profil in s tem ogrožena varnost prometa.
(Odgovor pripravil predstojnik odd. za inšpekcijske službe Dojčilo Babic, dipl. iur.).
b) Zimsko službo na območju občine Domžale na cestah IV. reda in nekategoriziranih cestah vrši Komunalno podjetje Domžale v skladu s pogodbo s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo Domžale. Ker snega v obdobju 1977/78 ni bilo prekomerno, izvajalec ni dobil naloga za odvoz snega. Poleg tega pa je odvoz snega pogojen z velikimi stroški.
Da bi povečali varnost na cesti, bo Komunalno podjetje Domžale kot izvajalec iz ožjih predelov Ljubljanske in Savske ulice odvažalo sneg, čim ga zapade 20 cm. Nalog bo dal naročnik Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale, ki bo to tudi financiral. (Odgovor je pripravil Alojz Tomažin, dipl. kom. ing., tajnik samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale).
c) Ker je bilo s strani SKIS zahtevano, da se z odvozom snega še počaka, naše podjetje ni pristopilo k realizaciji le tega, pač pa je izvršilo ročno čiščenje snega ob robnikih ter odpiranje utočnih jaškov in požiralnikov, da ne bi prihajalo do zastajanja vode ob topljenju snega na vozišču.
Podjetje smatra, da je stališče KS Domžale povsem pravilno, saj se zavedamo, da nastane med pluženjem ceste in ročnim čiščenjem pločnikov določen časovni interval, v katerem se ob robu pločnikov kopiči sneg, ki predstavlja veliko nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu.
Zato želimo, da se nakazani problem reši, z naše strani pa bomo ukrenili vse potrebno, da bomo prevzete zadolžitve hitro in solidno opravili.
(Odgovor pripravil Janez Dimec, Komunalno podjetje Domžale, direktor)
9. Delegacija KS Prevoje
Vprašanje: Zaradi, do pred nedavnim rečenega, hitre ceste je bil Črni graben, torej tudi KS Prevoje, rezervat hitre ceste. Ker zainteresirani krajani niso dobili soglasja za gradnje od republiških in občinskih organov, so črne gradnje rastle kot gobe po dežju. V naši KS jih je preko 20. S strani SOb Domžale je bila, ob sodelovanju s KS, imenovana komisija za legalizacijo teh gradenj. Tudi na naše delegatsko vprašanje smo dobili odgovor, da bo SOb Domžale, ko bo znana trasa (rezervat) hitre ceste, vse tiste zgradbe, ki niso v omenjenem pasu, legalizirala. Kdaj bo komisija za legalizacijo črnih gradenj pričela z delom in kdaj bodo črne gradnje resnično legalizirane?
Odgovor: Naselja Šentvid, Prevoje in Vrba so bila zaradi rezervatov avtocest — varianta Zlato polje in varianta Trojane skoraj v celoti neza-zidljiva oziroma pod gradbeno zaporo.
Z ukinitvijo variante Zlato polje in sprejetjem variante Trojane z delno prestavitvijo in zoženjem rezervata od 500 m na 250 m širine, se je precejšen del površin sprostil za gradnjo.
Ker so iz rezervata avtoceste izpadle tudi površine med magistralno cesto I/10 in staro cesto skozi Prevoje, na katerih je največ nedovoljenih gradenj, je slednje možno legalizirati.
Za pridobitev lokacijskega dovoljenja morajo stranke predložiti dva izvoda lokacijske dokumentacije, ki jo izdela Biro 71 Domžale in potrdilo o razpolaganju z zemljiščem.
(Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in član iS).
10. Delegacija KS Prevoje
Vprašanje: Do sedaj smo prejeli že veliko obljub glede urbanističnega načrta za celotno območje občine Domžale. Zadeve glede Biroja 71 so se razčistile. Prosimo za odgovor na vprašanje: Kdaj bo končno izdelan urbanistični načrt občine Domžale, ker bo le-ta osnova za naše prostorsko planiranje in izdelavo zazidalnih načrtov?
Odgovor: Verjetno se vprašanje nanaša na sprejem urbanističnega programa občine Domžale, v katerem so zajete tudi Prevoje. Urbanistični načrt naselja Prevoje ne bo zajemal, temveč samo strnjena naselja zahodnega predela občine.
Na predlog programa nismo prejeli soglasja Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker v tem dokumentu ni bilo zajeto coniranje kmetijskih zemljišč. (Nadaljevanje na 16. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani)
Zato je Biro 71 Domžale izdelal po naročilu IS SOb Domžale poseben načrt coniranja kmetijskih zemljišč kot prilogo k programu (Prostorski plan občine Domžale z razvrstitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva).
Predvidevamo, da bomo soglasje Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k programu in coniranje kmetijskih zemljišč pridobili do konca marca 1978.
Nato bomo oba dokumenta predložili v obravnavo in sprejemanje skupščini občine.
Vendar s sprejemom urbanističnega programa problematika gradenj v krajevni skupnosti Prevoje ne bo rešena. Zato predlagam, da krajevna skupnost naroči za območja, ki so zazidljiva, zazidalne načrte, ki bodo služili kot podlaga za organizirano gradnjo in kot podlaga za pridobivanje zemljišč za gradnjo.
(Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in član IS SOb).
11. Delegacija KS Vrhpolje - Zalog
Vprašanje: Kdaj se bodo obravnavale črne gradnje in vikendi, ki so v programu dela zborov občinske skupščine bile določene za mesec september december 1977?
Odgovor: Zaradi kompleksnega obravnavanja problematike nedovoljenih gradenj bomo skupno z inšpekcijskimi službami na podlagi ugotovitev v letu 1977 izdelali analizo stanja in predloge za zmanjšanje obsega nedovoljenih gradenj. Gradivo bo pripravljeno do konca marca 1978.
(Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in član IS SOb)
12. Delegacija KS Ihan
Vprašanje: Krajevna skupnost je že pred časom vložila prošnjo in zahtevo, na pristojne organe v zvezi z označbami na cesti Domžale - Dol, a še do sedaj ni bilo rešeno to vprašanje, KS Ihan še vedno ni prejela ustreznega odgovora.
Promet na omenjeni cesti iz dneva v dan bolj narašča, ker je to najkrajša povezava Zasavja z Gorenjsko in se jo poslužujejo številni tovornjaki in ostali uporabniki. Cesta ni primerna za prevoz težkih tovornjakov, vendar ni nikjer oznak, ki bi to preprečevale. Tudi ni nikjer oznak za dovoljeno hitrost, posebno na kritičnih mestih. Odcep, oziroma smer ceste iz Domžal v Ihan je za mnoge tujce problem, ker ni nikjer smerokaza, niti ni opremljeno križišče pri Universale z vsemi potrebnimi znaki. Nadalje ni označeno naselje Prelog pri Ihanu, Ihan in Selo pri Ihanu, ni smerokazov v Ihanu za Brdo in Goričico ter v Selu za Bišče. Poleg omenjenih oznak manjkajo znaki za prehod pešcev pred trgovino v Ihanu, pri šoli oz. vrtcu.
Delegacija pripominja, da je na Litijski cesti izven naše občine to vprašanje rešeno in želi, da si komisija v najkrajšem času ogleda vse kritične točke na tej cesti ter se dogovori s predstavniki KS Ihan in mestu, ki naj se postavijo v najkrajšem času.
Odgovor: Cestno prometna signalizacija je bila na cesti Prelog - Ihan - Dol - postavljena že spomladi leta 1977.
Ker se na območju KS Ihan nahajajo večje delovne organizacije TOZD Prašičereja Ihan, Termit in Perutnina Zalog ter ker je ta cesta širšega pomena predlogu za zaporo tovornega prometa ni možno ugoditi. Predlog za omejitev hitrosti bo obravnavala komisija za varnost prometa, postavitev znakov bo financirala Samoupravna komunalna interesna skupnost. Isto velja za smerokaze in krajevne table.
(Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in član IS SOb).
13. Delegacija KS Velika vas — Dešen
Vprašanje: Krajevna skupnost vprašuje, kako je z gozdovi SLP? — Ali jih krajevna skupnost lahko dobi v last in kakšne pravice ima do njih?
Odgovor: Na podlagi zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 16/74) gospodarijo z gozdovi v družbeni in zasebni lasti Gozdnogospodarske organizacije.
Z gozdovi SLP upravlja GG; Krajevne skupnosti ne morejo pridobiti pravice uporabe na gozdnih in kmetijskih zemljiščih — to ureja zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, 26/73). Krajevna skupnost lahko vpliva na gospodarjenje preko samoupravnih organov Gozdnega gospodarstva in preko samoupravne skupnosti za gozdarstvo regije.
(Odgovor pripravil Gorše ing. Franc, svetovalec za kmetijstvo SOb).
14. Delegacija KS Domžale
Vprašanje: Že sedanje razmere prometa na Savski cesti so nemogoče.
Promet se bo z izgradnjo mostu v Šentjakobu pri Ljubljani še povečal.
Delegacija krajevne skupnosti Domžale želi opozoriti izvršni svet skupščine občine Domžale, da podvzame vse potrebne mere in zahteva od Republiške skupnosti za ceste glede preusmeritve tovornega prometa. Večja gostota prometa bo nastala že z osebnimi vozili, kjer mora Republiška skupnost za ceste zagotoviti varnost pešcev in kolesarjev na Savski in Ljubljanski cesti.
Odgovor: Izvršni svet skupščine občine Domžale temu vprašanju posveča posebno pozornost, saj se zaveda neprijetnih posledic, ki bodo nastale po izgradnji novega mostu čez Savo pri Šentjakobu. V ta namen je
delegacija izvršnega sveta že vodila razgovor na Republiški skupnosti za ceste ter navedeno problematiko s predlogom rešitve pismeno posredovala Republiškemu komiteju za promet in zveze. Vsebina dopisa je naslednja:
„Izvršni svet skupščine občine Domžale je ob priliki obravnavanja prometne problematike za mesti Domžale in Mengeš ugotovil, da so razmere na cesti II. reda Št. Jakob — Dragomelj — Domžale — Duplica na poteku skozi mesto Domžale nevzdržne.
Gostota prometa in obremenitev te ceste pa se bosta po izgradnji novega mostu čez Savo pri Št. Jakobu občutno povečala. Še posebno se bo povečal po tej cesti tovomi tranzitni promet iz Štajerske in Gorenjske smeri, to pa zato, ker je ta cesta najbližja povezava s Štajerske in Gorenjske smeri v cono skladišč in industrije v Jaršah in Zalogu.
Navedena cesta ne bo sposobna prenesti takšne gostote in obremenitev prometa, posebno pa ne bo možno zagotoviti varnosti udeležencem prometa.
Navedeno ugotovitev utemeljujemo z naslednjim:
- preozko cestišče posebno v naseljih Podgorica, Dragomelj in Domžale;
- pešci, kolesarji in mopedisti nimajo zagotovljene minimalne varnosti, ker ni pločnikov oz. kolesarskih stez;
- na poteku ceste skozi Domžale niso primerno urejena križišča;
- spodnji ustroj cestišča ni sposoben prevzeti večjih obremenitev;
- tranzitni promet bo potekal skozi center Domžal, kjer so prometne razmere že sedaj nevzdržne in so ukrepi za saniranje stanja povezani z velikimi finančnimi sredstvi, s katerimi občina Domžale ne razpolaga (izvedba pločnikov, kolesarskih stez, ureditev križišč, semaforizacija, podhodi itd.).
Glede na navedene ugotovitve in ob upoštevanju pripomb in stališč občanov, krajevnih skupnosti in delegacij, izvršni svet skupščine občine Domžale predlaga:
Preusmeritev tovornega prometa iz smeri javna skladišča - Št. Jakob
- Dragomelj -- Domžale pri križiščih v Št. Jakobu po Litijski cesti proti Črnučam na cesto I/10 Ljubljana-Maribor.
S to preusmeritvijo ne bo tovorni tranzitni promet potekal skozi center Domžal, s čimer bi na najprimernejši način rešili navedeno problematiko/'
15. Delegacija KS Prevoje
Cevi plinovoda na področju KS Prevoje so že položene in v skoraj celi dolžini tudi zasute. Kljub obvestilu o odškodnini, ki je bilo objavljeno v Občinskem poročevalcu, pa sodni cenilci niso opravili svojega dela. S tem je okrnjena pravica oškodovancev, kateri lahko uveljavljajo zahtevek za nastalo škodo šele 60 dni po izstavitvi in vročitvi cenilnega zapisnika podjetju Petrol TOZD zemeljski plin Ljubljana. Kdo zavira in s kakšno pravico določila pogodbe? Kmetje, oškodovanci v letu 1977 niso imeli dohodka na dejansko opustošenih zemljiščih. Davčna osnova je ostala nespremenjena. Nekateri oškodovanci so morali sami kupovati ozimnico, ker so jim po polaganju cevi že vsajene ali posejane poljske kulture izvajalci del popolnoma uničili. Odškodnine in cenilnih zapisnikov pa ni od nikoder. Kdo je odgovoren za izvedbo sklepov objavljenih v Občinskem poročevalu? Kdaj bodo sodni cenilci ob prisotnosti oškodovancev ocenili nastalo škodo in zapisnike posredovali investitorju?
Odgovor: Cenitev škode na trasi plinovoda C mi graben še ni izvršena iz razloga, ker investitor Petrol še ni dal zadevnega naloga za cenitev, predvsem zato, ker trasa še ni v celoti končana.
Ne glede na to, pa se cenitev škode prične dne 27. t. m. na delu trase, ki je končana, dočim bo na nedokončanem delu trase cenitev izvršena naknadno.
Na pripombe občanov, da je škoda bila povzročena že v preteklem letu je treba povedati, da bo odškodnina priznana za izpad pridelka tudi za leto 1977. O času ogleda in ugotavljanja škode bodo prizadeti oškodovanci obveščeni pismeno.
(Odgovor pripravil Franc Pliberšek, vodnogospodarski inšpektor SOb).
ZADEVA: Odgovor na delegatska vprašanja
V zvezi z delegatskimi vprašanji, ki so bila zastavljena na 26. ločenem zasedanju zbora združenega dela SOb Domžale, dne 28. 2. 1978 odgovarja Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale
Vprašanje: Koliko solidarnostnih stanovanj je bilo oddanih v občini Domžale?
Odgovor: Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je do konca leta 1977 dodelila stanovanjsko pravico na 184 stanovanjih.
Vprašanje: Koliko mladim družinam, za koliko časa in pod kakšnimi pogoji?
Odgovor: Od 184 stanovanj je bila dodeljena stanovanjska pravica 47 mladim družinam. Tri mlade družine so si po dodelitvi stanovanjske pravice že same rešile stanovanjsko vprašanje. Stanovanjska pravica na najemnem stanovanju za mlade družine je dodeljena za dobo 8 let.
Stanovanjska pravica na najemnem stanovanju enote za družbeno pomoč je mladi družini dodeljena pod naslednjimi pogoji:
- da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
- da nobeden od zakoncev ni lastnik vseljivega stanovanja;
- da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivanje na območju občine Domžale vsaj tri leta od datuma razpisa za nazaj;
- da eden od zakoncev namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja najmanj 20 % od skupnega OD;
- da podpiše izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja pri poslovni banki;
- da podpiše odstopno izjavo, da bo delovna organizacija prosilcu mesečno odtegovala od OD znesek dogovorjen za varčevanje pri poslovni banki;
- da organizacija pri kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupaj z njim rešila v 8 letih njegov stanovanjski problem;
- če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 5 let;
- če nobeden od zakoncev ni starejši od 35 let.
Vprašanje: Kdaj kakšnemu imetniku stanovanjska pravica do solidarnostnega stanovanja preneha?
Odgovor: Po 18. členu Pravilnika o pogojih za pridobitev stanovanjske pravice na najemnem stanovanju enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale preneha stanovanjska pravica:
- v kolikor komisija naknadno po dodelitvi stanovanjske pravice ugotovi, da podatki za presojo upravičenosti do stanovanjske pravice niso bili točni;
- da bo vselil v stanovanje le sebe in svojo družino v roku 1 meseca in tudi pozneje ne sme vseliti drugih občanov, razen mladoletnih otrok in zakonca;
- da bo izpraznil stanovanje, če bo iz kakršnegakoli naslova ustrezno rešil svoje stanovanjsko vprašanje. .
Za mlado družino velja še:
- da zaposleni člani družine varčujejo namensko za pridobitev lastnega stanovanja najmanj 20 % mesečnih OD;
- da ne bo prekinila namenskega varčevanja;
- da bo izpraznila stanovanje predčasno, če bo iz kateregakoli naslova pred pretekom 8 let rešila svoje stanovanjsko vprašanje.
Poleg zgoraj navedenih pogojev, pod katerimi je mogoče imetniku stanovanjske pravice odpovedati stanovanjsko pogodbo, pridejo v poštev tudi pogoji za odpoved stanovanjske pogodbe iz 62. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS št. 18/74):
- če uporablja imetnik stanovanjske pravice ali drug stanovalec stanovanje v kakšnem namenu, ki nasprotuje pogodbi, ali na tak način, da se stanovanju, skupnim prostorom ali napravam po njegovi krivdi prizadeva škoda;
- če imetnik stanovanjske pravice zapored tri mesece ne plača stanarine in drugih obveznosti po predpisih o stanarini ali tri mesece v zadnjih dveh letih, če ni dogovorjen daljši rok;
- če uporablja imetnik stanovanjske pravice ali drug stanovalec stanovanje na tak način, da drugega stanovalca ovira v mirni uporabi stanovanja.
Odgovori so bili podani na zasedanju vseh zborov delegatske skupščine dne 28. 3. 1978
POSLOVANJE VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA V LETU 1977
I. ORGANIZIRANOST ZAVODA
Zavod se v letu 1977 ni širil - ni dobival novih oddelkov, ampak je organizacijsko izpopolnil strukturo tako, da je lahko pridobil prostor za duševno prizadete otroke v Domžalah namesto v Ihanu. V vseh oddelkih smo imeli poprečno dnevno prisotnost v okviru normativa, po številu pa je bilo stanje naslednje:
Število otrok se je v primerjavi s preteklim letom povečalo, ne da bi dobili nove enote.
To smo dosegli z napolnitvijo tudi tistih enot, ki jih vse leto ni bilo možno dopolniti zaradi oddaljenosti od centra. Delno smo s tem pokrili najnujnejše primere, a obenem prekoračili pedagoške in zdravstvene normative v nekaterih enotah v Domžalah. Kljub dislociranosti in' majhnim enotam (2-3 oddelki), nam je uspelo delno izčistiti predvsem starejše skupine in s tem kvalitetno izboljšati program priprave na šolo.
Zavod je bil kadrovsko izpopolnjen s strokovno usposobljenimi delavci v vseh enotah in oddelkih. Nimamo pa rezervnih delavcev, ki bi lahko nadomestili odsotne zaradi bolezni. Zaradi tega je vzgojno delo okrnjeno.
Tehnične službe zavoda so dobro razvite in pokrivajo potrebe. Težave smo imeli samo s čiščenjem prostorov, zaradi pomanjkanja ustreznih delavcev — vzrok prenizki OD, ki pa je po novem pravilniku že popravljen.
Poleg redne dejavnosti je zavod razvil tudi izvajanje vzgojnih programov za vse predšolske otroke v občini. V popoldanskih tedenskih oblikah vzgoje imamo zajetih preko 400 predšolskih otrok.
Z občasnimi prireditvami pa v sodelovanju z ZPM in KS poskrbimo za prijetno počutje malčkov. Zaradi potreb po varstvu, primanjkuje prostora za 450 otrok, smo razvili v okviru možnosti tudi varstvo v drugih družinah - zaenkrat le za 20 otrok.
V preteklem oktobru smo odprli oddelek za težje duševno prizadete otroke.
Sodelovanje s starši
Organizirano je z roditeljskimi sestanki in govorilnimi urami. Vsaka vzgojiteljica posveča veliko pozornosti obveščenosti staršev o napredku in posebnostih razvoja njihovega otroka.
Starši preko svojih delegatov v svetu staršev in svetu vplivajo na vse odločitve v zvezi s pedagoškim delom in odnosi v zavodu.
II. FINANČNI DEL
Obračun ugotovitve in delitve dohodka za poslovno leto 1977 je izdelan na osnovi Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka, ki temelji na plačani realizaciji.
Zavod je posloval po začrtanih nalogah in ciljih organov samoupravljanja. Racionalno in smotrno je koristil in razporejal prejeta finančna sredstva s strani družbe in staršev. Namenil jih je predvsem za dobro izvedbo programa vzgojnega dela, nabavo vzgojno-učnega materiala ter ostala vzdrževalna dela.
Celotni prihodek zavoda za leto 1977 znaša 15.736.908,24 din. Zavod je prejel finančna sredstva od OIS po programu začasnega financiranja 4.290.832 din, ter od 1. avgusta dalje od SOV 4.003.783,50 din.
Skupno prejeta sredstva od financerjev so znašala 8.294.615,50 din ali 54,92 % ter prihodkov od staršev za redno dejavnost 6.168.487,45 din, in ostale dejavnosti (družinsko varstvo, DPO oddelke) din 177.822,60 ali 42,2 %. Ostala prejeta sredstva za dopolnilno dejavnost od SOV in OIS pa so znašala 463.098,80 din.
Celotni stroški za redno in dopolnilno dejavnost so znašali 15.063.145,07 din, od tega je bilo porabljenih sredstev za hrano, goriva, potrošni material, storitve in povračila prevoznih stroškov zaposlenih ter ostalih poslovodnih stroškov 4.284.783,52 din ali 28,45,% za stroške amortizacije 1.031.531,75 din ali 6,85%, za osebne dohodke 8.412.529,15 din ali 55,85 % za davke in prispevke iz dohodka 970.969,45 din ali 6,44% ter za regresirano prehrano 363.331,20 al-2,41 %.
Pri izplačilu OD se je zavod pridrževal določil Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka naše dejavnosti. Dogovorjena in izplačana sredstva za osebne dohodke so se usklajevala in je ugotovljeno, da zavod ni prekoračil mase dogovorjenih sredstev za OD.
Na porast celotnih stroškov so vplivali predvsem življenjski stroški prehrane, povečani stroški goriva, cena komun, in ostalih storitev, izvršena vzdrževalna dela ter povišanje osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov.
Visok porast izdatkov pa je razviden tudi iz stroškov po varovancu, ki znašajo 1.606,22. Skupno število otrok nasproti lanskemu letu pa seje dvignilo za 20,8 %, vključno z družinskim varstvom
Enota	Oddelkov	Otrok
Savska cesta	2	49
Stolpič	2	48
Kidričeva	6	128
V. Vlahoviča blok	1	8
Dr. Igor - Vir	6	120
Količevo	3	56
Radomlje	4	80
Prese rje	1	22
Mengeš	5,5	118
Rodica	3	65
Ihan	3	60
Moravče	1	24
	37,5	778
Strošek po otroku Število otrok
leto 1976
1.466,34 7.766
leto 1977
1.606,22 9.378
Index
109,5 120,8
Z upoštevanjem izvršenih nalog v letu 1977, navedenih izdatkov in prejetih sredstev je zavod uspešno zaključil poslovanje za leto 1977.
Za gibanje doseženih poslovnih rezultatov v letu 1976/77 podajamo naslednji pregled:
Celotni prihodek Porabljena sredstva DOHODEK
leto 1976
12.002.988,65
4.304.111,80
7.698.876,85
leto 1977
15.736.905,24 5.316.315,27 10.420.589,97
Index
131,1 123,5 134,4
Sredstva doseženega dohodka pa je kolektiv zavoda porabil za izplačilo osebnih dohodkov, nadalje razporedil za stanovanjsko izgradnjo in del sredstev namenil za potrebe delavcev v skupni porabi.
•FINANČNI NAČRT ZA LETO 1978
Ovrednotenje programa finančnih sredstev za leto 1978 sloni na standardih in normativih Zveze SOV Slovenije.
Zakonski normativi predvidevajo od 8 do 12 dojenčkov v oddelku tako, da je poprečna vključitev maksimalna, to je 12 dojenčkov na oddelek.
Normativi predvidevajo za predšolske otroke od 10 do 24 otrok (glede na starostno skupino) s povečano zasedbo pa še 21 predšolskih otrok na oddelek.
Tako so vsi izračuni, ki so prilagojeni na oddelke, preračunani pri dojenčkih na 12 otrok, pri predšolskih otrokih na 21 otrok. Za vse ostale predračune pa smo uporabili število 766 otrok, od tega 110 dojenčkov in 656 predšolskih otrok.
Z ozirom na preračun dela na 10,4 urno poslovanje v Domžalah so že dosedanje cene v večini primerov upoštevane:
— za oddelke dojenčkov 1 medicinska sestra in ena varuhinja (vsi zavodi v Ljubljani, 2 medicinski sestri, 14 ur dela na dan na oddelek), ker računamo podvojene ure pri previjanju in hranjenju otrok;
— za oddelek predšolskih otrok 1,9 vzgojnega kadra in to vzgojiteljica (pet ur vzgojnega dela dnevno), ter 0,9 varuhinje (7,2 ure dnevno) ali skupno 12,2 uri dnevno zaradi sprehodov teh otrok, ki zahtevajo istočasno za en oddelek 2 osebi.
Delavski svet zavoda je mnenja, da moramo ob izvajanju zastavljenega programa otr. varstva zagotoviti maksimalno varnost otrok in da so zato take zasedbe kadra še kako upravičene.
Pregled posameznih vrst stroškov zajetih v ceni storitve po otroku:
	Predšolski	Dojenčki
Vzgojno delo	714,25	1.310,53
Priprava hrane	126,00	151,84
Hrana	291,72	291,72
Miterialni stroški	182,75	182,75
Amortizacija	115,62	115,62
Pranje perila	17,58	42,72
Čiščenje, kurjenje	102,94	102,94
Stroški uprave	.118,15	118,15
Vzdrž. in stor. dejavnosti	53,61	53,61
Tako izračunana sredstva za predšolskega varovanca znašajo 1.722,62 in za dojenčka 2.369,88 in so se nasproti letu 1977 povečala za predšolskega 13,4 % in dojenčka 10,76 %.
Za boljši pregled planiranja finančnih sredstev za poslovno leto 1978, ocenjenega na podlagi doseženih rezultatov leta 1977, pa podajamo celotni prikaz vrednotenja plana za leto 1978:
	Ocena leta		
Besedilo	1977	Plan 1978	Struktura
1. CELOTNI PRIHODEK	14.277.706	16.688.706	116,9
2. Porabljena sredstva	5.057.225	5.857.510	115,8
od tega AM po pr. st.	1.042.796	1.062.779	101,9
3. DOHODEK	9.220.481	10.831.196	117,5
4. Daj. iz dohodka	597.357	695.592	116,5
5. Čisti dohodek	8.623.124	10.135.604	117,5
6. Bruto oseb. doh.	8.034.560	9.441.514	117,5
od tega netto OD	5.580.211	6.536.932	117,1
7. Za stan. izgr.	318.048	374.979	117,9
8. Za de. nam v sk. p.	252.075	297.449	118,0
9. Za sred. rezerv	18.441	21.662	117,5
10. Zaposleni	123	123	100
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD DOMŽALE
Da bi uresničili ustavno funkcijo in vlogo ter izpopolnili organizacijo občinske zdravstvene skupnosti, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale na seji obeh zborov, dne 6. 2. 1978 sprejela
SKLEP
o upostavitvi položaja sekretarja občinske zdravstvene skupnosti
L
Upostavi se položaj sekretarja občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sekretar skupnosti).
Sekretarja skupnosti imenuje skupščina skupnosti za dobo štirih let.
Za sekretarja skupnosti je lahko imenovan delavec z višjo ali visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske, organizacijske, politološke, socialne ali zdravstvene smeri.
3.
Sekretar skupnosti ima zlasti tele pristojnosti:
— organizira delovanje in poslovanje skupščine in njenih organov;
— sodeluje pri določanju politike skupnosti in skupno z izvršilnimi organi skrbi za njeno uresničevanje ter izvršuje ali skrbi za uresničevanje sklepov skupščine, izvršilnega odbora, odbora za samoupravni nadzor, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov skupščine;
— skrbi za zakonitost, uspešnost in smotrnost delovanja zdravstvene skupnosti in njenih organov;
— zastopa skupnost v vseh premoženjsko-pravnih razmerjih;
— je odredbodajalec za uresničevanje finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti inje odgovoren za skladnost uporabe sredstev skupnosti z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi akti skupščine;
— sklepa in podpisuje pogodbe, če je za to pooblaščen pa tudi družbene dogovore in samoupravne sporazume;
— prisostvuje na sejah skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine;
— sodeluje in cfrganizira sodelovanje z drugimi organizacijami in organi;
— opravlja druge naloge po sklepih skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
4.
Sekretar skupnosti je pri svojem delu samostojen, odgovoren pa je skupščini občinske zdravstvene skupnosti. Glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih soodloča skupnost s pristojnimi zbori občinske skupščine, pa tudi občinski skupščini.
5.
Sekretar skupnosti lahko odločanje o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti prenese z individualnim pooblastilom na delavca strokovne službe.
6.
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti na seji obeh zborov, objavi pa se v občinskem glasilu.
Številka: 022-4/78 Domžale, dne 6. 2. 1978
Občinska zdravstvena skupnost Domžale predsednica skupščine Habe Vladimira, l.r.
POROČILO
O IZIDU REFERENDUMA ZA SOFINANCIRANJE ZA ASFALTIRANJE CEST KS MENGEŠ: Ropretova, Ul. OF, Jelovškova, Maistrova, Zadružniška, Zoranina, Ul. Mengeške skupine, Novakova, Šlandrova, Ul. Toma Brejca, Medvedova, Proleterske, Ul. dr. Tineta Zajca, Veselovo nabrežje, del Kersnikove, Zavrti, Slamnikarska, Stara pot in del Blejčeve.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinansiranje asfaltiranja cest: Ropretova pot od št. 2 do vključno 15, 17, 18 in 19, Jelovškova, Ul. OF, Maistrova, Zadružniška, Ul. Mengeške skupine, Zoranina, Zavrti od št. 3 do vključno 16, Slamnikarska od št. 1 do vključno 8, od št. 15 do vključno 26 in n. h. Franc Premk, Novakova, Šlandrova, Ul. Toma Brejca, Medvedova, Veselovo nabrežje, razen št. 3, 4 in 5, Kersnikova št. i, 2, 3, 4 in 6, Zajčeva, Proleterska, Stara pot in Blejčeva št. 9.
1. Konferenca delegacije KS Mengeš je na podlagi 25. člena statuta KS Mengeš, dne 15. 3. 1978 na zborih občanov, ki so bili 23. 2. in 17. 3. 1978, razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje ulic navedenih v 2. odstavku tega poročila.
2. Na podlagi 9. člena cit. sklepa je volilna komisija KS Mengeš referendum izvedla 2. 4. 1978.
3. Od skupnega števila 762 v glasovalne sezname vpisanih volilnih upravičencev je volilna komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72) zaradi odsluženja vojaškega roka in zaradi zaposlitve v tujini odštela zgoraj navedene glasovalne upravičence ter ugotovila, da se upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja 761 glasovalnih upravičencev.
4. Od skupnega števila 762 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 761 ali 99,86 %. Za uvedbo prispevka za sof. asfaltiranja cest navedenih v 2. odstavku tega poročila je glasovalo 611 glasovalnih upravičencev ali 80,28 %, neveljavna pa je bila 1 glasovnica.
5. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija pri KS Mengeš ugotovila, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj
se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima konferenca delegacije KS Mengeš v smislu 9.člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka. 6. Podrobni pregled o izidu glasovanja se nahaja v tajništvu KS Mengeš.
Mengeš, 2.4. 1978
Volilna komisija pri KS Mengeš:
Tajnik:
Francka Trobec 1. r. Član:
Anton Bleje 1. r.
Predsednik: Jože Merčun 1. r.
POROČILO
O IZIDU REFERENDUMA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE NA OBMOČJU KS MENGEŠ V SLEDEČIH ULICAH:
Ul. OF, Jelovškova, Maistrova, Zadružniška, Ul. Mengeške skupine, Novakova, Šlandrova, del. Ul. Toma Brejca, Medvedova, Stara pot, del Kersnikove, del Zavrti in Slamnikarska ulica.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo kraj. samoprispevka o sofinansiranju izgradnje kanalizacije v sledečih ulicah:
Ul. OF, Jelovškova, Maistrova, Zadružniška, Ul. Mengeške skupine, Novakova, Šlandrova, Ul. Toma Brejca hiše št. 13, 15, 17, 19, 18 in 20 in hiša Štele, Medvedova, Stara pot, Kersnikova od št. 1,4 in 6, Zavrti hiše št. 8, 9, 12, 13, 14,15 in 16, Slamnikarska ul. od hiše št. 1. do vključno 8 od št. 15 do 16 in n.h. Franc Premk.
1. Konferenca delegacije KS Mengeš je na podlagi 26. člena statuta KS Mengeš dne 15. 3. 1978 in na zborih občanov, ki so bili 23. 2. in 17. 3. 1978 razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za kanalizacijo v ulicah navedenih v 2. odstavku tega poročila.
2. Na podlagi 9. čl. cit. sklepa je volilna komisija KS Mengeš referendum izvedla 2. 4. 1978.
3. Od skupnega števila 762 v glasovalne sezname vpisanih volilnih upravičencev je volilna komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72) zaradi odsluženja voj. roka in zaradi zaposlitve v tujini odštela zgoraj navedene glasovalne upravičence, da se upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja 761 glasovalnih upravičencev.
4. Od skupnega števila 762 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 761 ali 99,86 %. Za uvedbo samoprispevka za kanalizacijo v cestah navedenih v 2. odstavku tega poročila je glasovalo 614 glasovalnih upravičencev ali 80,68 %, neveljavni pa sta bili 2 glasovnici.
5. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija pri KS Mengeš ugotovila, daje predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima konferenca KS Mengeš v smislu 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka.
6. Podrobni pregled o izidu glasovanja se nahaja v tajništvu KS Mengeš. Mengeš, 2.4. 1978
Volilna komisija pri KS Mengeš:
Tajnik:
Francka Trobec 1. r.
Predsednik: Jože Merčun 1. r.
ODGOVOR NA ČLANEK »KAJ JE RESNICA«
V današnji številki objavljamo pismo, ki ga je poslal tov. Tomaž Terček kot odgovor na članek, ki je bil objavljen v 2. številki našega glasila 13. februarja 1978. leta. Glede na to, da smo v Uredništvu dobili omenjeni članek šele 4. 4. 1978, objavljamo ta članek v današnji številki in se istočasno v imenu uredništva opravičujemo tovarišu Terčku.
Odgovorni urednik Karel Kušar
Ker sem videl, da ste Vaše pismo objavili v Občinskem poročevalcu, menim, da bi bilo zaradi popolne obveščenosti občanov potrebno nekatere reči pojasniti. Poudarjam, da to ni nikakršno opravičevanje, saj pismo tudi pri tistih, ki ste jim poslali kopije, ni vzbudilo zaželjenega učinka.
Očitno je prvi kratki stik nastopil že pri poslušanju „z enim ušesom", kajti v celotnem 2-minutnem prispevku sta veljala Domžalam le dva delčka, ostalo je bila splošna problematika, saj je čas v osrednjem Dnevniku dragocen in ga je nemogoče namenjati uspehom, težavam in napakam posebej za vsakega izmed 60-ih podobnih organov v Sloveniji. Za lažjo orientacijo prilagam prepis teksta in podčrtujem tisto, kar je veljalo Domžalam oziroma Svetu.
..Domžale so za otroke prometno najbolj nevaren kraj v Sloveniji. Po lanskih podatkih o žrtvah med njimi je taka trditev upravičena. V tej občini so namreč umrli štirje, s čimer pa ni povedano vse: veliko drugih krajev je še bolj nevarnih, le sreča je bila pri njih bolj širokosrčna.
Toda tudi ta nam ne pomaga zmanjšati pretresljivega skupnega podatka, da se je kar 68 poti v šolo, vrtec, domov, po drobnih opravkih in zamaknjenih otroških iger 1977-ega leta za vedno končalo na asfaltu in makadamu naše bencinske koride. Približno ena desetina vseh žrtev so bili torej otroci in približno v eni četrtini nesreč so na spisku udeležencev tudi njihova imena. Mnogi so se ponesrečili v spremstvu odraslih - in to ne le z vozili, marveč peš... To je kričeč kažipot do enega bistvenih problemov prometne varnosti otrok: do vzgoje doma. Ni dvoma, da se večina staršev zaveda odgovornosti, da se prometne vzgoje že zgodaj lotevajo, toda vprašanje je, če jo vedno krepijo s svojim zgledom in če učijo otroke iz pravih osnov. Kajti kakor se zdi smešno, je vendarle res, da se nekateri otroci še dandanes bolj bojijo miličnika kot posledic nesreče. Tudi šola za osveščenost svojih varovancev marsikje ni napravila dovolj -predvsem v njej ni čutiti načrtnega dela, da o vrtcih sploh ne govorimo; po šestem razredu osnovne šole pa so vajeti tako izpuščene iz rok, saj prometna vzgoja ni več obvezna in prav velike družbene zavzetosti, zlasti krajevnih dejavnikov, na tem področju tudi ni. Vemo tudi, kako delajo -oziroma ne delajo - občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - naj bo kot skromen primer tale domžalska vitrina, ki se je že dolgo, gotovo več kot dve leti, nihče ni dotaknil- in tako se merica vzrokov, predvsem pa posledic neodgovornosti, malomarnosti in neopravljenih nalog, za katere so mnogi zadolženi, nekateri pa celo plačani, zlahka napolni. Njeno vzporejanje s številko 68 - 68 mladih življenj v lanskem prometu - nikakor ni naključno. Vsi smo krivi, da številka raste — in stojimo ob strani pri naporih, da bi se zmanjšala. Ali bo potemtakem spet samo od sreče odvisno, kolikšna bo ob letu? "
Prispevek torej, kot vidite, ni bil namenjen Vašemu Občinskemu Svetu, ampak problemu varnosti otrok nasploh. Domžale s štirimi mrtvimi so bile le povod za to, da je bil kraj izbran za mesto poročanja. Če bi hotel karkoli govoriti o delu domžalskega SPV bi se pri Vas zagotovo oglasil, ker je tak tudi obvezni način našega dela.
Vitrina pa me je že dolgo vabila za kritično opazko, saj je niti enkrat nisem videl vzorno ali nanovo urejene. Očitno sem imel smolo in sem jo gledal vedno le takrat, ko so bile slike v njej že čisto orumenele in skodrane - vsaj na tisti strani, kjer je napis z odpadajočimi črkami in kjer je bila plast prahu na dnu vedno debelejša. Zato sem jo tudi uporabil za primer. Čeprav sem vedel za razbito šipo, sem smatral to za stransko stvar, saj je važna vsebina, ki pa, kot rečeno, v vsem času, kolikor hodim redno vsak teden v Domžale, Svetu ni bila v ponos. To pa traja že več kot poldrugo leto in ker slike, ko sem jih videl prvič, niso zagotovo bile „mlajše" od pol leta, sem tudi navedel številko dve leti. Vsekakor pa bi Vašo ,,5-kratno menjavo" zagotovo vsaj enkrat opazil, saj ob čakanju na avtobus človek gleda in vidi marsikaj. In tudi sliši. Prav opazke ljudi, ki sem jih velikokrat slišal na račun vitrine, pa to moje prepričanje še bolj utrjujejo.
Prosim Vas, če lahko tudi to pismo objavite v Vašem Občinskem poročevalcu. Hvala.
Ljubljana, 21. II. 1978
Tomaž Terček
R\ZPIS
SMUČARSKI KLUB IHAN bo priredil 15. aprila 1978 ob 9. uri tradicionalni IV. MNOŽIČNI POHOD „1HAN 78", s startom in ciljem na nogometnem igrišču v Ihanu.
MNOŽIČNEGA pohoda se lahko udeleži vsak občan. Proga pohoda bo potekala mimo znanih partizanskih obeležij in to od IHANA mimo GOROPEČ, JUDEŽEVE DOMAČIJE, OKLEGA in nazaj v Ihan. Proga bo dolga 1 Okm, udeleženec pa mora priti na cilj v treh urah in bo na cilju prejel spominsko značko „IHAN 78".
Pokrovitelj tekmovanja bo delovna organizacija TERMIT
Organizatorji vabijo vse občane, da se udeležijo te množične prireditve po poteh ob partizanskih obeležjih.
Organizacijski odbor pri SK Ihan