LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST Leto 1932. Ljubljana, 5. septembra 1932. Štev. 6. 46. Misijonski praznik. Kakor prejšnja leta, se bo tudi letos po vsem svetu praznovala predzadnja nedelja oktobra kot vesoljni misijonski praznik. Letos bo ta nedelja 23. oktobra. Po izrečni želji svete Stolice bodi misijonska nedelja posvečena ustanovitvi, krepitvi, širjenju svetovne misijonske družbe DŠV. Znano je, da je sedanji sv. Oče Pij XI. pomožno delo za misijone na novo preusmeril, da je premestil misijonsko družbo DŠV iz Francije v Rim in jo proglasil za glavni organ rimske Cerkve za zbiranje misijonskih miloščin. Po izrečni želji papeža Pija XI. naj se ta družba uvede v vse škofije, celo v misijonih samih se mora ta družba uvesti, sicer ne dobijo podpore od Rima. Družba DŠV je torej opremljena s polno avktoriteto sv. Stolice in naj bi postala nekako tako vesoljna, kakor je Cerkev sama, kajti papež Pij XI. ponovno izraža željo, da naj bi se vsi verniki (od dvanajstega leta naprej) vpisali v to družbo. Tako bi verniki dali mogočen izraz svoji vesoljni katoliški ljubezni do poganov, ki še niso včlanjeni v skrivnostno telo Kristusovo in tako ne morejo postati deležni rednih milosti cerkvenega življenja in bogoslužja. Verniki se, kakor pravi papež Pij XI., ne morejo odtegniti tej svoji misijonski dolžnosti in s tem, da se vpišejo v družbo DŠV, stopijo v veliko skupno armado molivcev za misijone. Brez te mogočne molitve vernikov, ki odmeva po nebesih kakor šum ogromnih voda, bi bili napori in trudi misijonarjev brez božjega blagoslova. S tem nadalje, da milijonske mase vernikov zbirajo male in najmanjše prispevke v skupen fond, dobiva sveta Stolica sredstva, da enotno in izdatno, pa tudi smotreno podpira misijone v raznih delih sveta. Vsakoletni misijonski praznik naj torej bolj in bolj uresničuje veliko zamisel papeža Pija XI. in naj izvede po širnem svetu organizacijo DŠV. Sveta Stolica izjavlja, da verniki izpolnjujejo s tem, da se včlanijo v DŠV, vsaj svojo najnujnejšo misijonsko dolžnost. Pri tem druge misijonske organizacije ne bodo trpele nikake škode. Tudi misijonski redovi naj, kjerkoli v dušnem pastirstvu delujejo, pospešujejo najprej DŠV in naj skrbijo, da so verniki včlanjeni v to družbo. Ko enkrat plačajo svojo članarino (1 Din mesečno ali za reveže pol dinarja), bodo lahko za druge misijonske organizacije darovali, kolikor bodo pač mogli. Gospodje duhovniki naj se potrudijo, da tudi letos vernike navdušijo za DŠV. Naša škofija je tako absolutno, kakor tudi relativno daleč prednjačila v Jugoslaviji in zbrala lansko leto 162.453 Din, tako da pride povprečno na vernika 30 par, dočim v vsej Jugoslaviji pride na vernika 6 par. Misijonski praznik naj bi se skrbno pripravil. Prejšnjo nedeljo naj dušni pastirji oznanijo misijonski praznik in naj vabijo vernike na skupno prejemanje sv. zakramentov za misijone. Verniki, ki prejmejo ta dan svete zakramente in molijo za spreobrnjenje nevernikov, dobe popoln odpustek, ki se lahko nakloni tudi dušam v Vicah. Na predvečer misijonskega praznika naj se slovesno zvoni, vernikom naj se nudi prilika za spoved in cerkev naj se nekoliko okrasi. Na praznik naj se izpostavi Najsvetejše pri prvi božji službi, ki naj bo izpostavljeno do zadnje službe božje. Popoldne naj bo molitvena ura za misijone. Pridige naj bodo posvečene misijonski ideji. Pravočasno se bo poslal vsem župnijam osnutek za misijonsko pridigo. Vse zbirke tega dne so za Družbo za širjenje vere. Verniki naj se izrečno povabijo, da se vpišejo v DŠV, ki naj se ustanovi povsod, kjer je še ni. (Cfr. Škof. list 1924, str. 108). Navodila in tiskovine so na razpolago v Misijonski pisarni. Člani morajo redno moliti vsak dan Oče naš in Zdravo Marijo z dostavkom: Sv. Frančišek Ksaverij, prosi za nas. Gotovo bo tudi prilika, da se ta dan širijo in razpečavajo misijonske tiskovine. Vsem gospodom duhovnikom, ki so zaposleni v pastirstvu in delajo za misijone, podari DŠV izvod poročila VII. mednarodnega misijonskega kongresa, ki se je vršil leta 1930 v Ljubljani. V knjigotrštvu stane poročilo 30 Din. Poročilo nudi točen pregled stanja misijonstva po vsem svetu. To knjigo in nekaj drugih misijonskih tiskovin bo pravočasno poslala Misijonska pisarna. Sledi seznam župnij ljubljanske škofije, kako so prispevale za DŠV lansko leto: Kraj Din na osebo Kraj Din na osebo Vranja peč Lipoglav Zapoge . 1.89 Mekinje . 0.80 V el esc vo . 1.86 Lučine ........ . 0.79 Čatež pod Zaplazoin . . . . 1.72 Homec . 0.78 Kamina gorica . 1.48 Velike Poljane . 0.78 Križe na Gor . 1.48 Blagovica . 0.73 Žabnica . 1.40 Preserje Stara cerkev pri Kočevju . . 1.32 Sv. Križ pri Litiji . . . . . 0.70 Šenčur pri Kranju .... . 1.27 Zgornji Tuhinj . 0.70 Stara Loka . 1.26 Kokra . 0.68 Krško . 1.24 Goriče . 0.67 Črnuče . 1.16 Koprivnik v Bohinju ... . 0.66 Dražgoše Sora . 1.16 Sv. Trije Kralji . 0.66 . 1.14 Ljubljana, sv. Nikolaj . . . . 0.65 Železniki . 1.14 Dol pri Ljubljani . 0.65 Besnica . 1.08 Koprivnik pri Kočevju . . . 0.64 Komenda . 1.02 Kranjska gora . 0.64 Breznica . 0.97 Št. Lovrenc ...... . 0.63 Grčarice . 0.91 Orni vrh nad Polh. gradcem . 0.62 Ljubno . 0.87 Kovor . 0.62 Kraj Din na osebo Kraj Din na osebo Rova . 0.62 Dovje . 0.29 Srednja vas v Bohinju . . . . 0.61 Kočevje . 0.28 Velike Lašče . 0.60 Ljubljana, Trnovo . . . . . 0.28 Bukovščica . 0.59 Mavčiče . 0.28 Zaplana . 0.59 Stopiče . 0.28 Šmartin pod Šmarno gcrc . . 0.58 Kopanj . 0.27 Št. Janž . 0.58 Mengeš . 0.27 Tržič . 0.58 Javorje pri Litiji . 0.26 Mezel j . 0.55 Zlato polje . 0.25 Št. Jakob ob Savi .... . 0.54 Dob pri Domžalah . . . . . 0.24 Planina pri Rakeku . . . . 0.58 Krašnja . 0.24 Reteče . 0.58 'Škocijan pri Mokronogu . . . 0.24 Loški potok . 0.52 Stari log pri Kočevju . . . Kamnik . 0.51 Bled . 0.22 Predoslje . 0.51 Rob . 0.22 Ježica Št. Vid nad Ljubljano . . . . 0.22 Nevlje Bohinjska Bistrica . . . . . 0.21 Dolenji Logatec . 0.49 Črnomelj . 0.21 Brdo pri Lukovici .... . 0.48 Mokronog . . 0.21 Leskovica . 0.48 Moravče . . 0.21 Gorenji Logatec . 0.48 Polhov gradeč . 0.21 Sv. Trojica nad Cerknico . . . 0.47 Sela pri Šumberku . . . . . 0.21 Gotenica . 0.46 Stranje . 0.21 Št. Gotard . 0.46 Trebelno . . 0.21 Ambrus . 0.45 Nova Osel ion . . 0.20 Radoviča . 0.45 Vače . . 0.20 Dobrnič . 0.44 Lom . . 0.19 Vodice . 0.48 Podlipa . . 0.19 Cerklje ob Krki . 0.42 Sv. Vid nad Cerknico . . . . 0.19 Kolovrat . 0.42 Šmartno pri Litiji . . . . . 0.19 Naklo . 0.42 Fara pri Kočevju ... . . 0.18 Štanga . 0.42 Sv. Gregor . . 0.18 Javorje nad Škofjo Loko . . . 0.41 Sv. Trojica v Tržišču . . . . 0.18 Podbrezje . 0.41 Trst eni k . . 0.18 Crmošnjice . 0.40 Vinica . . 0.18 Radovljica . 0.40 Sv. Križ ob Krki .... . . 0.17 Rovte Šmarije . . 0.17 Bevke Velika Dolina . . 0.17 Selca nad Škofjo Loko . . . 0.38 D upi je . . 0.16 Špitalič . 0.88 Ihan . . 0.16 Tunice . 0.36 Višnja gora . . 016 Jezersko Studenec Mošnje . . . 0.35 Št. Jurje pri šm ariji . . . . 0.15 Sostro Zagradec . . 0.15 Grahovo . 0.34 Dole pri Litiji . . 0.14 Preska ... i, ... . . 0.34 Ljubljana, Sv. Pete>r . . . . 0.14 Bohinjska Bela . 0.33 Polica . . 0.14 Gozd Ajdovec Stična Gorje Št. Vid pri Stični .... . 0.31 Metlika . . 0.13 Peče Sava . . 0.13 Rateče-Planica . 0.30 Sela pri Kamniku . . . Škocijan pri Turjaku . . . . 0.30 Sv. Duh pri Krškem . . . . 0.13 Kraj Din na osebo Kraj Din na osebo Vič . 0.13 Rudnik .... 0.08 Begunje pri Cerknici . . . . 0.1-2 Sorica .... 0.08 Begunje pri Lescah . . . . . 0.12 Trebnje .... 0.08 Javor pod Ljubljano . . . . 0.12 Prečna .... 0.07 Poljane nad Šk. Loko . . . . 0.12 Toplice .... 0.07 Kadeče pri Zid. mostu . . . . 0.12 Leskovec .... .... 0.06 Št. Peter pri Nov. mestu . . . 0.12 Podgrad .... 0.06 Hinje . 0.11 Semič . ... 0.06 Kranj . 0.11 Stara Oselica . . . . . . . 0.06 Ljubljana, Marij. Ozn. . . . . 0.11 Šmarjeta .... 0.06 Mirna . 0.11 Šmihel pri Novem mestu . . 0.06 Sodražica . 0.11 Škofja Loka . . . .... 0.06 Stari trg pri Ložu . . . . . 0.11 Dobrepolje .... .... 0.055 Vrhnika . 0.11 Dobrova .... .... 0.055 Hotedršica . . 0.10 Borovnica .... .... 0.05 Trata . 0.10 Podzemelj .... .... 0.05 Želiiimlje . 0.10 Preddvor .... .... 0.05 Češnjice . 0.09 Št. Lambert . . . .... 0.05 Motnik . 0.09 Unec .... 0.05 Nemška Loka . 0.09 Brusnice .... 0.04 Novo mesto . 0.09 Cerknica .... .... 0.04 Planina pri Črnomlju . . . . 0.09 Mirna peč .... .... 0.04 Rakitna . 0.09 Ljubljana, sv. Jakob .... 0.03 Sini eduik . 0.09 Spodnji Log . . . .... 0.03 Adlešiči Zagorje ob Savi . . Dragatuš . 0.08 Boštanj .... 0.025 Ig Raka .... 0.01 Koroška Bela . 0.08 Ribno .... 0.01 Primskovo . 0.08 Sv. Helena .... .... 0.004 Škofijsko vodstvo DŠV. 47. Conferentiae pastorales sub secreto officii. Cum in conferentiis pastoralibus, quae bis quotannis in singulis deca-natibus sunt celebrandae, non nisi theinata ab auctoritate dioecesana proposita aliaque negotia ad curam animarum spectantia tractentur, patet indolem horum conventuum cleri esse omnino officiosam atque de rebus ibi tractatis secretum officii ab omnibus, qui interfuerunt, servandum esse. Curent itaque domini decani, ne protocolla conferentiarum et themata exarata in extraneorum manus deveniant, sed Curiae episcopali quam primum tradantur. Soli sacerdotes conferentiis intersint, neque seminaristae, nisi iam presbyteri, admittantur. Si quis, quicumque demum fuerit, decanum aut alios sacerdotes de rebus in conferentiis tractatis interpellaverit, nullum in merito detur responsum, sed interpellans simpliciter ad Ordinarium remittatur. Bogoslužna opravila za šole. Tu in tam so glede določanja časa za bogoslužna opravila šolskih učencev nastali spori med veroučitelji, oziroma župniki in šolskimi upravitelji (ravnatelji). Da se taki spori onemogočijo, se določa: Župnik naj po dogovoru z veroučiteljem pravočasno določi dan in uro sv. maše, ali kakega drugega bogoslužnega opravila, ki so se ga dolžni udeležiti šolski učenci. Veroučitelj naj nato vpraša šolskega upravitelja (ravnatelja), ali ima glede določenega dneva in ure kak pomislek. Če je njegov pomislek pametno utemeljen, naj se določi za bogoslužno opravilo drug čas. Potem ko se je sporazum dosegel, naj župni urad z uradnim dopisom naznani šolskemu upraviteljstvu (ravnateljstvu) dan in uro dotičnega bogoslužnega opravila, in sicer najkesneje sedem dni poprej. V Ljubljani naj veroučitelji sami sporazumno s šolskimi upravitelji (ravnatelji) določijo čas za bogoslužna opravila. 49. Sporočanje uredb župnim uradom. Na tozadevno pritožbo škof. ordinariata je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani z okrožnico z dne 26. avgusta 1932 I. No. 5795/2 naročila vsem okrajnim načelstvom sledeče: »Kraljevska banska uprava je bila opozorjena od strani škofijskega ordinariata v Ljubljani, da prejemajo v zadnjem času župni uradi razne naredbe poedinih ministrstev in kraljevske banske uprave neposredno od okrajnih načelstev z nalogom, da se po njih ravnajo. V kolikor je potrebno, da so o poedinih odredbah ministrstev in kraljevske banske uprave obveščeni župni uradi, bo to storila kraljevska banska uprava sama preko pristojnega škofijskega ordinariata, kateremu bo obenem sporočila svoje želje in navodila glede nadaljnega ukrepanja. Oba škofijska ordinariata v Ljubljani in Mariboru, kot nadrejeni službeni oblastvi, bosta skrbela za to, da bodo župni uradi pravilno in enotno obveščeni in da se bodo odredbe v duhu izdanih navodil izvršile. Prednje velja za vse generalne odredbe, ki jih izdajajo potom okrožnic posamezna ministrstva in kraljevska banska uprava, ne velja pa za uradno dopisovanje v konkretnih primerih, kjer zahteva že priroda posla neposredno občevanje med občeupravnimi oblastvi in župnimi uradi. Naslovom se naroča, da se v bodoče strogo ravnajo po prednjih navodilih.« 50. Podatki o gibanju prebivalstva. Okrajna načelstva se pritožujejo, da kljub urgencam od posameznih župnih uradov ne morejo dobiti pravočasno podatkov za sestavo statistike o gibanju prebivalstva. Matičnim uradom se zato naroča, naj podatke o gibanju prebivalstva in vse druge podatke, ki se morajo pošiljati okrajnemu načelstvu in drugim državnim uradom, vedno pravočasno odpošiljajo. Gospodom dekanom pa se naroča, naj pri dekanski vizitaciji iz opravilnega zapisnika doženejo, ali so se omenjeni podatki vedno pravočasno odpošiljali, in naj o tem v svojih vizitacijskih poročilih sporočajo škof. ordinariatu. 51. Nabirke za pogorelce. Dne 31. julija t. 1. je požar v Stavči vasi pri Žužemberku uničil devetim gospodarjem domala vse, kar so imeli. Sedmim je pogorelo vse, dvema sta ostali le hiši. Skupaj je pogorelo 29 poslopij. Poleg tega je pogorela živina, krma, obleka, orodje; rešili so le golo življenje. Škode je preko en milijon dinarjev. Pogorelci so zelo revni in razen dveh vsi zadolženi. Dne 22. avgusta 1932 pa je grozen požar uničil vas Onek pri Kočevju. Nesrečni vaščani so izgubili v plamenih vse, kar so imeli, ne da bi mogli količkaj rešiti. Škofijski ordinariat zato naroča vsem župnim uradom, da oznanijo za eno prihodnjih nedelj cerkvene nabirke oziroma darovanja za nesrečne pogorelce. Vernikom naj se pogorelci toplo priporoče, da bi po svoji milosrčnosti kaj prispevali za nesrečneže. Nabirke naj se pošljejo na škof. ordinariat, da jih ta razdeli in pošlje župnima uradoma v Žužemberku in v Kočevju. 52. Pomoč rudarjem in delavcem. Po nekaterih delavskih in industrijskih krajih so se zaradi bede med delavci in rudarji osnovale delavske javne kuhinje. Zato se je od škofijskega ordinariata dala razposlati sledeča okrož- nica z dne 4. avgusta 1932, št. 2682: Vsem župnim uradom! Iz poročil in okrožnic spoznate, kako velika beda vlada v rudarskih in delavskih družinah. Zapoved ljubezni nas sub gravi veže, da za te siromake poskrbimo, kolikor je mogoče. Zato vsem dušnim pastirjem najtopleje priporočamo to zadevo ne glede na domače potrebe posameznih župnij. Nekaj se more povsod. dobiti, zlasti živil. Ljubezen Kristusova naj premaga vse pomisleke in naj pomaga tam, kjer je stiska najhujša. Bog povrni vsem, ki bodo v ljubezni božji pomagali. t Gregorij, škof, s. r.« Zadeva, ki je bila prvotno priporočena zlasti za Trbovlje, se priporoča tudi za druge delavske kraje naše škofije (n. pr. Zagorje itd.). 53. Sprememba župnijskih meji Z 'odlokom škofijskega ordinariata v Ljubljani z dne 20. junija 1932, št. 2268, so se posestniki hišnih številk 2, 3t 4 in 6 v vaBi Grmada, občine Trebnje v novomeškem okraju, izločili iz župnije Dobrnič in se priključili župniji Trebnje. Spremembo je potrdila kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani z odlokom z dne 14. junija 1932, II. No. 9002/3 na podlagi § 20. zak. z dne 7. maja 1874, drž. zak. št. 50. Odlok je stopil v veljavo dne 1. julija 1932. 54. Razne objave. Znižane cene veroučnih knjig. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je znižala cene knjigama: A. Stroj: Kratka zgodovina katoliške Cerkve, II. izdaja, z 20 slikami, vezana, stane odslej 10 Din. — A. Stroj: Liturgika, III. izdaja, s 40 slikami, vezana, stane odslej 10 Din. — Ministrstvo prosvete je obe knjigi odobrilo kot učni in pomožni knjigi za verouk na srednjih, meščanskih, osnovnih in strokovnih šolah. — Obe knjigi se toplo priporočata v nakup gospodom katehetom, ki naj ju pripo-roče učencem, zlasti premožnejšim. Liturgika je še predpisana. Cerkveni računi. Doslej je bil predpis, da so se poleg pravih cerkvenih računov predlagali škofijskemu ordinariatu tudi njih posnetki. Poslej teh posnetkov ni treba več predlagati. Enako odpade tudi po en izkaz o prirastku in odpadku cerkvenega premoženja. Vse drugo glede računov ostane nespremenjeno. Rekrutni spiski. Na podlagi čl. 53 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in začasnega pravilnika o rekrutovanju mladeničev za stalni kader je potrebno, da voditelji matic sestavljajo spisek mladeničev, ki dovršujejo 18. leto starosti in da te spiske predlagajo občini do 15. januarja vsakega leta. — Vsled razpisa ministrstva pravde, versko odelenje, XIII., br. Pov. 290/32 z dne 16. julija 1932 se matičnim uradom sporoča, da v zadevi velja le ta predpis in da naj se točno drže termina glede predlaganja spiskov. Spisovanje matic. Voditelji matic se vnovič opozarjajo, naj v matične knjige in v prepise matic razločno vpisujejo vse rubrike, da se more pisava tudi po letih brati, ker zlasti nerazločno vpisana imena rojenih, poročenih in umrlih povzročajo velike težave in zamude pri raznih raziskavanjih. Poštninska prostost. V zmislu razglasa v Službenem listu kr. drav. banovine z dne 30. julija 1932, št. 60, obstoji odslej poštninska prostost: Za verska oblastva in ustanove in verske šole za navadna in priporočena pisma, dopisnice in tiskovine, med seboj in z državnimi in samoupravnimi ob-lastvi, uradi in ustanovami v verskih, matičnih, šolskih in ostalih službenih poslih. Paketne poštne prostosti verska oblastva nimajo. Ljudski misijoni. Predstojništvo jezuitskega kolegija v Ljubljani razglaša: »Župni uradi, ki hočejo imeti misijon ali njega obnovitev od oktobra 1932 do julija 1933, pa nameravajo povabiti naše misijonarje, prosi predstojništvo, naj mu to sporoče vsaj do konca meseca septembra t. 1., ker poznejših prošenj ne bo več mogoče upoštevati. Na razpolago sta izmenično poleg starih dva nova misijonarja: p. Remec in p. Vrtovec. Ljudsko petje. Župnim uradom se naroča, naj nemudoma, najkasneje pa do konca meseca septembra, sporoče škof. ordinariatu svoje pripombe k osnutku predloga, kako naj se uvede cerkveno ljudsko petje. Seznam zvonov. Mnogi župni uradi še sedaj niso poslali seznama zvonov vseh cerkva v župniji (vide Škof. list 1931, str. 81). Zamudnikom se naroča, naj nemudoma pošljejo dotične sezname. Nabirke za cerkev sv. Antona v Zagrebu. Na prošnjo odbora za gradnjo te cerkve se župnim uradom priporoča, da nabirajo prispevke za to cerkev. Cerkveni slikar. Gospodje, ki nameravajo naročiti kako slikanje v cerkvi ali kako oljnato sliko, naj se obrnejo na škof. ordinariat, da jim bo ta posredoval pod ugodnimi pogoji dotično naročilo. Električna pečica za hostije. Ključavničarski mojster Franc Kosmač v Ljubljani je prav mojstrsko izdelal električno pečico za hostije. Uršu-linke v Ljubljani jo z zadovoljstvom rabijo že eno leto. Cena je 1000 Din. En izvod je na ogled v pisarni škof. ordinariata, kjer se lahko pečice tudi naročajo. Varenje počenih zvonov. Varilna tehnika je tako napredovala, da je zmožna zvariti sedaj tudi počene zvonove. Kdor se za zadevo zanima, naj se obrne na Tvornico za dušik d. d. Ruše. V Rogaški Slatini je v zdravilišču od 1. septembra dalje posezona, v kateri so znatni popusti tudi za duhovščino. 55. Slovstvo. Slovenski biografski leksikon. Prva knjiga: Abraham—Lužar. Uredila Izidor Cankar in Franc Ksaver Lukman s sodelovanjem uredniškega odbora. Leksikon 8°, Vlil in 688 strani. V Ljubljani 1925—1932. Založila Zadružna gospodarska banka. Cena nevezani knjigi 390 Din, vezani z usnjenim hrbtom 430 Din. — Prva polovica velikega biografskega leksikalnega dela je dovršena. Med kulturnimi delavci, ki je njih biografije napisalo 58 pisateljev, je dolga, dolga vrsta slovenskih duhovnikov, ki so se udejstvovali na raznih poljih kot književniki, znanstveniki, umetniki, pedagogi, politiki, narodni gospodarji itd. Ogromno gradivo je zbrano in obdelano. Stroga stvarnost, točnost, bogati slovstveni podatki odlikujejo knjigo, ki je tudi v tehničnem pogledu zelo lepo izvršena. Druga knjiga bo izšla v štirih zvezkih po 160 strani in bo dovršena ob novem letu 1935. — Leksikon se naroča naravnost pri založnici, Zadružni gospodar, banki v Ljubljani. Vaja v krščanski popolnosti. Rodriguez-Vodenik. Drugi zvezek druge knjige. Izdal in založil Glasnik presv. Srca Jezusovega v Ljubljani. Cena 10 dinarjev. 56. Konkurzni razpis. Razpisuje se župnija Črmošnjice v novomeški dekaniji, stoječa pod patronstvom kneza Auersperga. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na patrona in poslati škof. ordinariatu v Ljubljani. Nadalje se razpisujeta župniji Bukovščica v loški dekaniji in Podlipa v vrhniški dekaniji. Pravilno opremljene prošnje je poslati na škof. ordinariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj za župnije se zaključi 15. oktobra 1932. 57. Škofijska kronika. Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovna svetnika sta bila imenovana: Tomaž Zabukovec, župnik na Robu, in p. Bonaventura R e s -m an, 0. F. M., gvardijan in rektor svetišča na Brezjah. Imenovan je bil dr. Josip Turk, univ. docent v Ljubljani, za pro-sinodalnega sodnika škof. cerkvenega sodišča in za škof. cenzorja knjig. Umeščen je bil dne 1. septembra 1932 na podeljeni mu kanonikat kolegiatnega kapitlja v Novem mestu Štefan Terškan, župnik v Šmihelu pri Novem mestu. Prezentiran je bil za župnijo Šmihel pri Novem mestu Viktor T u r k , kaplan v Cerknici (umeščen 3i. avgusta 1932). Imenovan je bil za upravitelja župnije Črmošnjice F rane H o e n i g -m a n , kaplan istotam. Premeščeni so bili: Dr. Jožef Pogačnik, vikar v Kranju, za kaplana v Polhov gradeč (z bivališčem v Trnovem v Ljubljani), dr. Pavel Simončič, kaplan v Kamni gorici, za vikarja v Kranj in Anton R o n -ko, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, za kaplana v Toplice; dalje kot kaplani: Anton Kovačič iz Št. Petra pri Novem mestu v Cerknico, Andrej Kušlan z Blok v Kamno gorico (na dopustu), Anton Hren iz Stopič na Bloke, Janko Sedej iz Radeč pri Zid. mostu v Stopiče, Josip Rott iz Toplic v Višnjo goro, Leon Kristanc iz Višnje gore v Št. Peter pri Novem mestu, Janez Lončar iz Borovnice v Hinje, Ciril Z a j e c iz Tržišča v Borovnico, Karel Papež iz Cerkelj pri Kranju na Rako, Mirko Bartol iz Št. Jerneja v Preserje, Ivan Pečnik iz Šmihela pri Nov. mestu v Žiri, Stanislav Šinkovec iz Zirov v Šmihel pri Nov. mestu, Ivan Ti ring ar z Jesenic v Radovljico, Valentin Benedik iz Radovljice na Bled, Jožef F e r k u 1 j iz Poljan nad Škofjo Loko v Moravče in Franc T o m iz Semiča v Poljane nad Škofjo Loko. Nameščeni so bili: Dr. Ignacij Lenček in Franc Fric kot prefekta v zavodu sv. Stanislava; dalje kot kaplani: Pavel Podbregar na Krki (z bivališčem na Muljavi, žup. Št. Vid pri Stični), Ivan C a s e r -m a n v Cerkljah pri Kranju, Franc Mate v Št. Jerneju, Ivan Mramor v Radečah pri Zid. mostu in p. Krizostom S e k o v a n i č , 0. F. M., pri žup. Mar. Oznanjenja v Ljubljani. Upokojeni so bili: Anton Anžič, profesor-veroučitelj na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani; dr. Josip Demšar, profesor-veroučitelj na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani; dr. Josip J er še, profesor-veroučitelj na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani; dr. Gregorij Pečjak, profesor-veroučitelj na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, in Franc Pengov, profesor na škof. klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Promoviral je na ljubljanski teološki fakulteti dne 27. junija 1932 za doktorja teologije dr. phil. Marijan Dokler, kaplan v Preski. Ordinacije: Višje redove so prejeli: Subdiakonat dne 11. januarja, diakonat dne 3. aprila in prezbiterat dne 3. julija 1932: bogo- slovci V. letnika: Leopold Čampa, Janez Kalan, Boris Koman, Ladislav Lampič, Ivan Mramor, Pavel Slapar, Anton Smolič in Franc Starman; bogoslovci IV. letnika: Jožef Cvelbar, Franc Čampa, Franc Fortuna, Jožef Gregorič, Ivan Prežel j, Ignacij Škoda, Ignacij Štrancar, Jožef Vovk in Ludovik Zajec; dalje iz senjske škofije: Karel Štimac in Tomo Tomlja-novič; dalje: Franc Jereb, C. M. in Alojzij Rupar, C. M. ter salezijanci: Franc Horvat, Jožef Patuc in Franc Skuhala. — Nadalje so prejeli prezbi-terat dne 3. julija: fr. Kolumban Oberstar, O. Cist., ter fr. Tomaž Hogge, fr. Klemen Šmid in fr. Krizolog Zajec, vsi O. F. M. — Jožefj Lepafik, Soc. Sal., pa je prejel diakonat 11. januarja 1932, prezbiterat pa 3. julija 1932. — Subdiakonat 11. januarja 1932 in diakonat 17. januarja 1932 sta prejela: Emerik Kordič in Viktor Pičuljan, oba iz krške škofije; subdiakonat dne 3. aprila 1932 in diakonat 1. julija 1932 pa Lenart Tiki, Soc. Sal. — Samo subdiakonat pa so dne 11. januarja 1932 prejeli: fr. Tomaž Akvin Kurent, O. Cist., fr. Kornelij Gorše, fr. Ildefonz Langerholz, fr. Silvin Lenartič in fr. Janez Vianney Trinko, vsi O. F. M., ter Anton Vode, Soc. Sal., dne 28. avgusta 1932 pa: fr. Ambrož Brenčič, tr. Maurus Grebenc in fr. Štefan Kržišnik, vsi O. Cist. Umrli so: Franc Hočevar, župnik na Ustju, dne 5. junija 1932 v starosti 44 let; Franc Ažbe, bivši župnik v Waukeganu v Ameriki, v Škofji Loki dne 19. junija 1932 v starosti 56 let; Franc Oswald, bene-ficiat in upok. katehet v Idriji, v Gorici dne 12. julija 1932 v starosti 61 let; Franc Z b a š n i k , zlatomašnik in župnik v pok., v Hrastju pri Kranju dne 14. julija 1932 v starosti 86 let, in Jakob Lebar, župnik in zlatomašnik v Črmošnjicah, dne 19. julija 1932 v starosti 83 let. — Naj v miru počivajo! Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 5. septembra 1932. Vsebina: 46. Misijonski praznik. — 47. Conferentiae pastorales sub secreto officii. — 48. Bogoslužna opravila za Šole. — 49. Sporočanje uredb župnim uradom. — 50. Podatki o gibanju prebivalstva. — 51. Nabirke za pogorelce. — 52. Pomoč rudarjem in delavcem. — 53. Sprememba župnijskih mej: Dobrnič-Trebnje. — 54. Razne objave. — 55. Slovstvo. — 56. Konkurzni razpis. — 57. Škofijska kronika. Izdajatelj: škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč.