. Dopisi. Iz Maribora. (Igralci — prvak Nagele.) Mesar Kleiašek je veliko deaarjev zaigral ia ves obupaa se vrgel železniškemu hlapoaa pod kolesa, da je bil strašao raztrgaa. Njegovi prijatelji igralci bili so valed tega pred sodaijo pozvaai ia zaradi igraaja prepovedaaih iger obsojeai, aamreč mesarji Polegek, Kraajc, Lorber ia Repaik, dalje kavaraar Petovar ia apokojeai krajsiski tajnik Baakalari, plačajo vsak po 300 fl., me8ar Fritz pa samo 100 fl., ker je 90 fl. vdovi Kleiašekovej aazaj dal. Kazaiaa 1900 fl. pripadae siromaškej kaai mestnej pa vdova bi jih tudi potrebaa bila. — Sulvereiaski prvak Nagele je Razvaajčaaom obesil veliko šolsko palačo. Ljudem se uže lasi ježijo zaradi plačevaaja, ki bi jih ategailo še dohiteti. Zato se Pohorcaai uže v atraa vlečejo ia iz Hoč so samo 4 aulvereiaerji bili dobiti. V Bresteraici bil je šulvereiaskej ,,Ortsgrappe" izvoljea Ursig v aačelaika, Wiesthaler v aamestaika, Zwetler vv deaaraičarja, aami častilci Seidlaovi garde. Čudao le je, kako je kamaki žapaB Poscb med take ljudi zagazll. Pričakajemo, da položi dvomljivo čast zapisaikarja šalvereiaakega! Iz Maribora bil je aavzoč tudi zravea zaaaega dr. Mallyja tudi zaaai Hammer-Amboss pa ajegov brat ,,Haas", ki je baje od aemšurjev odbraa, da jim pomaga baroaa Goedelaa spodriaoti pri priaodajih volitvah. Bo težko kaj. Iz Koajic je poaemčeai dr. Lederer ia iz Weiza privaadraai Sutter pismo poslal, ki je tako za Sloveace žaljivo, da bo treba že poaebič o tem spreg"ovoriti. Dr. Lederer se dela aevedaega, ter ima sloveaska tla, na katerih si je oa uže lepo premožeaje aapravil, za nemško zemljo, katero je baje treba oteti Sloveacem; te ima za ,,}ialbcivi]isirt", t. j'. Slovenci smo ae na pol divjaki. Zakaj pa tedaj ne pobriše med ,,gaaz civilisirte" Nemce? Iz Sevnice. (Srečao podrli) amo nemčurstvo v kmetijakej podružaici. Pri volitvi dne 16. t. m. dobila sta Kautschitsch in Ausserer le 21 glaaov, čeravao sta žene in otroke v volitevaki boj zapodila. G. Fraac Leaček, grajščak aa Blanici, je v predsedaika izvoljea a 23 glasi. Tudi ves odbor je aarodea. Gospodaratvu bo to aa veliko korist; kajti aemakutarjem je le za politiško rogovilstvo bilo mar. Dokaz temu je, da hočejo sedaj iz kmetijske dražbe izatopiti, ker ne morejo več komaadirati. Novi predaednik je dober gospodar in povsod podpira urnao kmetovalstvo. Dobil je premijo za bika, pa jo dal med kmečke poseataike razdeliti. Kautscliitsch je pa uže tri premije tiho v svoj žep djal. Je pac aekaj razločka med aarodnim in aemakutai*akim Slovenccm! Iz Konjiškega okraja. (Okrajai zastop, okrajai šolaki svet, župaavGrušovji.) Imeli srao 18. t. m. volitev načelaika za okrajai zastop. Bilo je prišlo 13 aarodnib volilcev ia 19 (polao število) nasprotaikov. Izvoljea je gospod E. Malley Vitanjčaa; s tem je skoraj vse rečeao. Pri razpravi o tem, ali je volitev Matija Flisa v okrajai zaatop postavna ali ne, trdil je ta učeai goapod, da volitev ni postavaa, ker je volilni odbor tačas 3 nemeurjem, ki niso svojib povabil seboj imeli, volitev prepovedal. Trdil je, da so povabila le zaameaje, da ame volilec v dvoraao, ee je pa znaa, da sme brez povabila v dvoraao in k volitvi. Nasprotovalo ae je, da tačas še obče zaaaega gospoda župaika od av. Jaagerte brez povabila v dvorano ia k volitvi aiso puatili, tako da je moral po list, kterega je v gostilni pozabil, poslati. Kar mi storimo, če je še tako v redu, aam bočejo nasprutaiki podreti. Razvidi se pa, kako važao je vedao povabila seboj nositi, ki so tudi zarad tega važna, da se volilec ž njimi izkaže. Akoravao smo v maajšini, aas je veadar eno razveaelilo, to je, da aaša dobra reč aaprednje in da značaJBi in odločni možje z nami ae bojujejo: Ne vdajmo ae! Novega ačitelja bodemo namesto g. Serajnika dobili. Nas krajni in okrajai s*. avet sicer mrgoli nemškutarjev, veadar smo prepričani, da si bodo u<'itelja zbrali, ki je spoaoben za to, da podučaje aa šoli, kjer je aa atotiao alovenskia otrok. Slisi se sicer, da udi šalverajna za nekega šulverajnarja, ki iz sloveaščiae še izpita nima, močao agitirajo, pa upamo da je to le grdo obrekovanje. Ravno mi pride na misel, smejo li učitelji od šulvereina tisti ,,Judežev groš" jemati? Meai se pač takozdi: učitelj, ki je od vlade plačan za to, da podučuje po načrtuod postave potrjeaem, mora a plaeo zadovoljen biti ia tako podučevati, kakor mu postava narekava. Ce s plačo ali načrtom ai zadovoljea, ai lahko drugo alužbo poišče. Da šulverajaaraki učitelji resaico mojega mnenja tudi ,,čatijo", razvidi ae iz tega, da dotičai učitelji svojo ,,Ehreagabe", v naaiai Judežov groš, le po akrivnem sprejemajo. Goapodi, zakaj ae akrivate. če Vaa čaat doleti? Ven aa avitlobo z grošem, da vaakomu v lice povemo, kaj o ajem mislimo 1 — Meato strokovajaka v okrajaem šolskem avetu bilo je tudi za g. Serajaikom izprazajeao. Učitelji našega okraja imeli so 13. t. m. volitev namestaika. Glasi so se cepili. Eai so volili šulverajaerja naaega nadačitelja g. Kapuaa, dragi pa Zreakega nadueitelja g. Tribaika Za ožjo volitvo bil je zadnji izvoljen. Tadi mi smo a to volitvijo zadovoljni. Strokovajak mora vendar nadarjen ia za svoj staa navdašea biti. G. Kapun pa, kteremu tudi avojih zmožaosti ne odrekujemo, že nekaj let v višjih razredih, to je v 4. ia 5. razredu ljudske šole ne podučuje. Ali je to le aaklučje ? Mislimo, da v gorajih 2 razredih podučevati, kjer je več zmožaosti treba, je nalog aadučitelja. To naduciteljako službo pa opravlja vsa ta leta prav marljivi podučitelj. Upamo in pricakujemo od pravice našega krajnega in okrajaega šolskega sveta, da bode temu podučitelja do izprazajonega učiteljakega meata po svojej moči pomagal. — V Grašovji bila je zadajo nedeljo volitev župana. Izvoljea je vrli kmet Anton Mec. Prejaaji župaa le še v odboru sedi. Največa zguba jo to gotovo za Verholakega župaaa Saikota. ki aima več ,,nemakega" župana^ za soseda. Iz Slovenskib goric. (Šolatvo.) Po večkratnih prošnjab od straai različnih krajnib. ia okrajaih aolakih^ svetovalcev doletela je k nam na slovenski Stajer med viaorejako ljudstvo novost od dež. šol. sveta v Gradci, vsled ktere je dovoljeno, da ae amejo šole zopet začetkom novembra, a ae kakor poprej, sredi oktobra početi. Kako težavao je to bilo, ve vaak učitelj, kteri je imel večkrat priložnosti, ae okoli prazaih klopi med 4 stenami v poatavno za pouk predpisanih urah hoditi. Pri takšaih začetkih šolskega poučevaaja pa se maogokrat pojavi marsikaj, kar je objaviti vredno. Nekteri roditelji se namreč se svojimi za šolo godnimi otroki vred preselijo in priselijo iz aosedaib župnij. Po aedaj obstoječem šolakem zakoau pa mora ae v za aolako dobo odločenih letih šolo pohajati in tako se primeri, da pride yčaaib aaeakrat po več ačencev iz različaih aoaedaih župnij v novo šolo. Ti ao iz aloveaakih aol in vai dobro oborožaai z nemškimi spričevali in le malo jih je ali akoraj aobeden, ki bi ne prinesel iz skoraj vseh predmetov svoj zelo pomenljivi ,,8g"! Učitelj se valed tega nad tako po spričevalu izvrataimi učeaci raduje, pa ko se aam oavedoči, rea žaluje. Otrok ai kriv, če poleg svojega ,,sg" namer aa ,,m" čitati ae zna, ker iatinito nahdja se več med takšaimi dobro nadarjenib otrok. Temu je krito to, da ae, kakor sem ae sam osvedočil že večkrat, v sloveaskih šolah popolnem vratolomao, protipostavno v začetku šolaaja, ako pa ne pa v začetku 2. čitaj! drugega aolskega leta, začne lomiti nepozaaao nemščiao, aa zanrado tega, kar ima predpisaaega, aa kvar blažeaju srca ia razvijaaju vseh višjib in lepših zmožaoati, za vse aajboljae, najlepše, aajavetejše, da, za aavadno življenje najpotrebaejše. Pameten oča, kteri mora plačevati ia vzdrževati vse, ne bi nikdar ne tirjal takaaih proti vaaki pameti zmešaaih šol, ako bi vedel, da je domača aola le za to, da se imajo njegovi otroci naučiti v razmerno kratkem eaau vaega potrebnega za to in uao življenje, ako bi vedel kako težavno je 80—100 ia še več otrok le aarao v materinščiai dobro naučiti kračaaakega aauka, čitati v materinacini tako, da ga ne samo vaaki rad posluaa, nego da tudi otrok to, kar je čital, tudi dobro razume, zopet svojimi besedami ponavlja, in kar je v kterem čitanji nravitega ia blagega, da ae to popolaem njegovega srca polasti, da se po tem ravna in pošteao obnaša; ako bi vedel proati človek, kako potrebno je v aedajšnjem vaakem obziru lagodnem čaau vsem dobro račuaiti zaati, kako v poljedeljatvu in drugih strokah napredovati. Na dalje, naj bi se kmetom vendar razjaanilo, naj se tisti gospodje, ki so maogo let po visokib šolah hlače trgali, rajše se naučili bili do dobrega dveh ali več jezikov, da bi se lože ž njimi občevalo. Domače aole vendar aiso zaradi tega, da bi se otrok v par letib. mogel poleg materinščine še drugega jezika naučiti, da bi se jim pozaeje loži pisma v tajščiai pošiljala. V tej reči tavajo ljudje še v prevelikej nevednosti. Cudao pa je še to, da celo prav izobraženi učitelji, ako prav dobro vedo, da prazno slamo mlatijo, si veadar še več nalagajo, kakor postava veleva. Naj se to veadar prevdari. Iz Celja. (Preklic.) Prostovoljao podpisani naznanjam a tem liston vsem dragim sosedom in znaacem v celjski okolici, da srčno obžaljujem aesrecai korafc, ki sem ga storil pri volitvi pretečeni torek. Akoravao sem poprej obljubil slovenakim možem, da bom pri tej volitvi le za nje glasoval, so me zviti liberalci ia nemakutarji tako premotili v aobani, kjer se je volilo, da aisem vedel kaj aem pred volitveno komiaijo govoril. Nameato dragega Lipovšeka sem žalibog izgovoril irae nekega aeaiškutarja in tako pripomogel, da je bil sledaji izvoljen aame8to Lipovšeka. Zato prosim očitno vse poštenjake v celjski okolici, naj mi tega ne vštejejo za zlo; vae može slovenake pa opo- minjam, naj se nemčurjev ia liberalcev izogibljejo že od daleo, da ajib ae premotijo, kakor so meae. Fraac Majer, poseataik na Polulah.