številka 48 četrtek, 9. decembra 1993 cena 90 SIT V Velenju sprejeli spremenjen proračun V novo leto brez izgub Dnevni red torkovega zasedanja velenjske občinske skupščine je bil obsežen, med drugim so poslanci odločali tudi o spremenjenem, za skoraj 136 milijonov tolarjev povišanem proračunu; zato so mnogi pričakovali, da bo razprava burna. Bila je dolga, vendar ne preveč kritična. K temu je prav gotovo pripomoglo zagotovilo predsednika Izvršnega sveta SO Velenje Srečka Meha, da bodo z zvečanim proračunom pokrili sprejete programe vseh porabnikov proračuna in tako v naslednje leto stopili brez izgub, kar pomeni, da bodo z zvečanim proračunom pokri- li tudi vse izgube iz leta 1992. Po besedah Srečka Meha je predlog sprememb proračuna nastajal dokaj čudno, saj v izvršnem svetu dolgo niso vedeli, koliko sredstev jim bo odredila slovenska vlada. Dejstvo je, da so slovenske občine v zelo različnem položaju, da so nekatera ministrstva že določila kriterije za delo, druga pa ne...Vse to je delo velenjskega izvršnega sveta pri pripravi spremenjenega proračuna oviralo, vendar so v njem popravili vse tiste psegmente, ki so že pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna izzvali največ kritik. Nadaljevanje na 3. strani SAGmL) 3EGAZ RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA telefon (063) 853 695 Konec tedna bo večinoma suho, vetrovno in razmeroma toplo. Velenjski poslanci bodo v klopi sedli letos še enkrat ■ foto: bm Rudarska godba Velenje "Zahvalni" koncert Upokojenci o svojem delu Prvi teden v decembru so se upokojenci vseh devetih pododborov Društva upokojencev zbrali na letnih konferencah. Zelo kritično so spregovorili o delu društva v preteklem letu, na podlagi tega oblikovali smernice za prihodnje, veliko besed pa so namenili seveda tegobam svojega vsakdanjega življenja. Tako je bilo tudi v Vinski Gori(na sliki), podrobno o konferencah pa prihodnjič. m foto: Jm KOLEGA Ml ******** -zzamenjavo staro za novo - leasing na dobo 1, 2 ali 3 leta (priporočamo tistim, ki niso kreditno sposobni) SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVUENI. IN ŠE MAJHNA POZORNOST: pri nas kupljeno SAMARO boste odpeljali s polnim rezervoarjem goriva in opravljenim tehničnim pregledom. PRODAJNO MESTO: Celje, Miklošičeva 5 tel: 063/24 - 211 Da bo odločitev lažja, ponujamo pri nakupu ufc, OKEN, __ poleg gotovinskega, še f 5% NOVOLETNI POPUST Naj bo vaše življenje z našimi izdelki prijetno tudi v letu 1994 ! iS JELOVICA Lesno industrija, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka, tel.: 064/631 -241, fax: 064/632-261 PROD AJ NA MESTA: Celje, Boži ceva 3, tel./fax 063/25-881; AB D Dravi njo Slo venske Konjice; Savinjski Magaiin Žalec AKCIJSKA PONUDBA V DECEMBRU - Računalniki (od 386 sistemov naprej) - Tiskalniki (matrični, laserski, ink - bubble jet) - Fotokopirni stroji (od najmanjših do največjih) - Atestirani telefaxi (za bolj in manj zahtevna poslovanja) - Telefoni (žični in brezžični) Možnost plačila v več obrokih aH gotovinski popust! Posebna ponudba: TISKALNIK FUJITSU DL 1150 (24 iglični, A4 + format, 240 z/sek, 24 mesecev garancije) namesto 59.157,00 SIT samo 46.999,00 SIT (s p. davkom) FIMEX d.o.o., Velenje Uprava: Trg mladosti 6, tel: 852 - 465, fax: 856 - 913 Prodajni salon: stekleni prizidek hotela Paka, Rudarska 1, tel: 851 - 812 9. decembra 1993 MS CM 7 TRGOVINA d.o.o. Trgovina na drobno in debelo Velenje, Prešernova 9a trgovina i PRAZNIČNA PONUDBA!!! ■ TRGOVINA ANA Šaleška 19, Velenje, tel. 063/853-364 otroške mikice od 2 -14 let 1.124,60 -1.453,20 sit otroške trenerke bombaž od 2 -14 let 1.874,30-2.231,30 sit otroške trenerke - mečkanke od 6 - 8 let 2.525,70 sit ženske in moške trenerke bombaž 2.931,50 sit otroške kavbojke (jeans) od 5 -16 let 1.427,40-1.515,40 sit Ugodne cene ženskih zimskih plaščev!!! Velika izbira ženskih, moških in otroških nogavic po ugodnih cenah! moške srajce flanela od 1.115,60 -1.916,20 sit moške srajce volna 2.031,30 sit ženske španarice 3.803,80 sit *** UGODNI PLAČILNI POGOJI * PLAČILO NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI! * VRAČILO DAVKA ZA TUJE ORŽEVLJAME! *** U TRGOVINA NAŠ DOM Prešernova 9, telefon 063/853-543 lasersko brušeni noži SOLINGEN 4 kom 1.500,00 sit (z 10 letno garancijo) avtoradii vrhunske kvalitete (Blaupunkt, Sharp, Fenner) Pestra izbira kasetofonov, tranzistorjev, radio ur otroške glasbene igračke BONTEMPI od 979,00 sit videorekorderji od 35.700 sit dalje klaviature CASIO od 4.900,00 sit dalje glasbeni stolpi Samsung od 54.900,00 sit dalje barvni TV Gorenje in Samsung od 46.000 sit dalje mali gospodinski aparati, pralno-sušilni stroji, hladilniki, pralni in pomivalni stroji, barve, laki, lepila, pluta PVC obloge SYMPA-TEX za kopalnice 1.293,00 sit dalje itisoni od 975,00 sit dalje slike iz naravnih materialov od 13.400,00 sit dalje TP OSKRBA TRGOVINA NA VELIKO IN MALO Dravograd, Meža 17 V svojih prodajalnah, kakor tudi v g rosi stičnem skladišču v Slovenj Gradcu smo vam do 24. 12.1993pripravili akcijsko prodajo blaga, kjer so cene znižane do 20%! Pridite in prepričajte se o naši dobri ponudbi in nizkih cenah. Vsem našim kupcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1994! Laški rizling 0,75 I 249,70 SIT macho vodica po britju 653,00 SIT čokoladni cocktail 486,00 SIT sveče z bleščicami 2 kom. 185,80 SIT vodka lemon cocktail 0,71 569,70 SIT hlačne nogavice z lycro pamela 297,00 SIT peneče vino club slovin 0,751 570,20 SIT darilni set yardley lace 1.716,00 SIT koroška polsuha klobasa 1 kg 499,00 SIT francoska solata v kolobarju 457,40 SIT rjavi fižol 900 g 152,20 SIT kmečki sir 1 kg 685,40 SIT korenje z grahom 830 g 171,90 SIT mariborčan 11 349,30 SIT čokoladni obeski 200 g 399,40 SIT napolitanke 200 g 73,10 SIT a Prav gotovo boste v eni od T K ANI t A naših trOOvin našli neka! zase A AV/Ji ^ A ^^ in za vaše najdražje, ki fih boste d.0.0. v prazničnih dneh obdarovali. V trgovini TEKSTILA IN GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN lahko izbirate: 'spodnje perilo (žensko) * moške žametne hlače * ženske žametne hlače 'velika igrača PANDA 'jedilni pribor G/1 'nogavice 5 kom frotir V MESNICI: 'očiščene svinjske polovice kg 'kare kg 'svinjsko brez kosti kg 350,00 SIT t.990,00 SIT 1.870,00 SIT 1.870,00 SIT 1.490,00 SIT 448,70 SIT 602,30 SIT 675,80 SIT V RIBARNICI IMAMO BOGATO IZBIRO RIBI V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI BOSTA BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ VESELA VELIKE IZBIRE SLADKIH DOBROT! TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220 sladkor 50/1kg moka T50025/1kg moka T85025/1kg kava Bar 1 kg rižlkg kis vinski 11 metla sirklkom feruzalemian 11 Ves december bomo skrbeli, da boste v košarici kupovali najceneje, svoje zveste in zelo cenjene kupce pa bomo tudi obdarovali! KOŠARICA - kadar kupujete dobro in poceni! *** VESEL IN SREČEN BOŽIČ! *** ZELO UGODNO: 71,90 janževecjl 315,00 42,90 kolofonija 1kg 359,90 38,90 sok Jumbo 11 129,90 637,00 Waiserise 3kg 759,90 85,00 Ariei3kg 1.160,00 99,00 pes. rezanci 1kg 23,90 349,00 koruza 1kg 23,90 233,00 ječmen 1kg 22,90 tel. 881-307 IZJEMNA ponudba moških, ženskih in otroških oblačil za mrzle dni: * bunde * trenerke * puloverji * * jeans hlače * perilo * nogavice * * srajce * otr. smučarske hlače * jopice * in še in še Izjemno ugodne cene in dobri plačilni pogoji! Vsem ftupcem že t ime rifetne božične praznike/ ^VBIOHIBRHIOHIOHI^S rvrafKKi ivV ■ 1 Mm 1 Jm SBL f mmr \ \ 19 MBK rw /mm t 1 Ss^HR « 1 BI j m 1 JHV\\m MB ^sHr/ra^i « SkS X .TOvil.« A KSi ž V ? ss,->:-;<::Se:-:i: i SSSi mladinska knjiga trgovina d.d. velenje Knjigarna in papirnica tel.: 855-827 Birooprema tel./fax: 853-371 K MM Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. POSREDOVANJE INFORMACIJ NA IZVIREN, PRIVLAČEN IN ZANIMIV NAČIN. Najnovejši Philipsov dosežek, kompaktni disk CDi, omogoča interakcijo med uporabnikom in zaslonom. To pomeni, da uporabnik ni zgolj pasivni spremljevalec programov, temveč mu je s pritiskom na gumb omogočena izbira med njimi in načinom njihovega posredovanja. CDi JE MOGOČE PRIKLJUČITI NA VSAK TV SPREJEMNIK. UPORABUA NOVO VRSTO KOMPAKTNIH DISKOV Z RAZLIČNIMI VSEBINAMI, ŠE MNOGO VEČ PA JIH BO IZŠLO V BLIŽNJI PRIHODNOSTI. mladinska knjiga trgovina d.d. velenje DECEMBER je mesec predprazničnih nakupov, v poslovalnici M - ZKZ Mozirje - pa tudi mesec POPUSTOV in PRESENEČENJ! Za nakup živil, galanterije in tehničnega blaga v vrednosti: • nad3.000 SIT-3% popust ali plačilo na 2 čeka • nad 6.000 SIT- 4% popust ali plačilo na 3 čeke • nad 10.000 SIT-5% popust ali plačilo na 4 čeke Kreditni pogoji za nakup tehničnega blaga nad 10.000SIT: % na 1 + 4 obroke - brez obresti % na 1 + 6 obrokov - 8 % obresi • na 1 + 12 obrokov -18 % obresti Cenjene kupce čaka v predprazničnih dneh prijetno presenečenje ! goren\eKeramika Spoštovani kupci! Približujejo se BOŽIČNO - NOVOLETNI prazniki in, da bi vsi zaključili letošnje leto prijetno in uspešno, smo v industrijski prodajalni Gorenje Keramika, Šmartno ob Paki pripravili BOŽIČNO-NOVOLETNO prodajno akcijo. Od 6.121993 do 6.1.1994 dajemo 10%popustza A in B klaso keramičnih ploščic. Istočasno bo potekala razprodaja opuščenih programov omejenih količin s popustom do 40 %. Nudimo možnost brezobrestnega plačila v teh obrokih. DELOVNI ČAS: od 7,30 do 15. ure, sreda od 7,30 do 18. ure, sobota od 7,30 do 12. ure. Pokličite nas na telefon: (063) 885 ■ 030. goreri\enotranja oprema d.o.o. Modna konfekcija Prodajalne ELKROJ A vas vabijo v predprazničnih dneh k nakupu oblačil, posebej skrbno so pripravili za vas svečan program, moških hlač, srajc ter ženskih hlač in bluz. Ob že tako ugodnih cenah lahko v mesecu decembru kupujete hlače še 20 % ceneje - 2o % NOVOLETNI POPUST! Ponudbo zaokrožajo tudi vse vrste otroških hlač in smučarskih hlač za vso družino. Obiščite vam najbližjo prodajalno ELKROJA v Šoštanju, Nazarjah ali Slovenj Gradcu! Odločite se lahko za nakup na 3 čeke ali na kredit. lesarstvo a.o.o. železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982 mmk^:rmmm PONUDBA:**™« 2100,00 SIT 2300,00 SIT VAUT30KG TESAROL BARVE 1L PARKET STANDARD LAMELNI ni 1200,00 SIT LEPILO ZA PARKET cca 20 nf 3900,00 SIT LAK ZA PARKET cca 20 nf Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure VLJUDNO VABLJENI! LETA 1884 Zgodilo se je... 9. grudna Ker se bliža novo leto in s tem tudi čas, ko se prodajajo novi koledarji, poglejmo, kako so jih reklamirali in prodajali pred stotimi leti. Reklama je bila objavljena v Slovenskem gospodarju. "V zalogi Janeza Leona v Mariboru je ravnokar izšel Južnoštajer-ski koledar za na steno v nemški in slovenski izdaji za 1.1885 zapo-padajoč zraven popolnega koledara vse mrakove solnca in meseca, kmetovalske pregovore o vremenu in letini, vse letne in živinske sejme, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestvice za pristojbine kolkov ali štempeljnov itd. Praktično urejeni koledar ima to prednost, daje natisnjen na velikej četverki in gaje možno povsod na steno obesiti. Velja samo 25 kr. Prodajalcem se dovoli primeren nadavek." LETA 1887 O pomembnem dogodku zaZavodnje, to je o novih zvonovih, je z rahlo zamudo poročal časopis Slovenski gospodar. Ker Zavodnje niso ravno najbolj pogost gost v naši rubriki, članek objavljamo v celoti. "Iz Zavodnja. (Novi zvonovi.) Na malem gričku stoji naša sicer majhna, pa vendar kaj čedna in prijazna župnijska cerkev. Podpred kedaj je bila le podfara, 1. 1786 pa seje ustanovila samostojna župnija. Od tistega časa so župljani mnogo storili za svojo cerkev, kar jasno priča, kako vneti so bili predniki za božjo čast. Sedajni prebivalci pa so vredni nasledniki svojih očetov, kar so posebno letos pokazali, ko so cerkvi pripravili novo zvonenje. Že dalj časa seje po župniji gojila želja po novih zvonovih, pa bati seje bilo veliko stroškov, ki bi tako majhno župnijo vendar močno zadeli. Letos pa so se sedajni č. g. župnik J. Sever in pa cerkvena ključarja cele stvari prav resno poprijeli in sojo tudi srečno izpeljali. Ko so se posamezne hiše poprašale, koliko bi zamogle dati za nove zvone, obljubile so takoj prvokrat toliko, da so se zamogli zvoni brez pomisleka naročiti. Takoj se povabi zvonar iz Ljubljane, g. Samassa, in odloči se, da sedajni večji zvon postane srednji, večji in manjši zvon pa se kupita čisto nova. Le-ta novica razveselila je vse poštene župljane in vsak, naj je že bil hlapec ali dekla, je pohitel, da vloži po svoji moči nekaj za čast božjo, kakor tudi za čast in lepoto domače cerkve. Težko in z velikim veseljem seje po vsej okolici pričakoval slovesni dan, ko bodo zvonovi došli in se potegnili v zvonik. Odločilo seje, da se to zgodi 20. pobinkoštno nedeljo. Dva domačina, Jakob Slivnik in Maze, sta jih v soboto, dne 15. oktobra na okusno okinčanih vozeh pripeljala iz Celja. Da-si je bilo vreme silno neugodno, tako seje vendar zbralo mnogo ljudi, ki so šli zvonom nasproti ter so jih potem v procesiji spremljali do cerkve. Vse je bilo veselo videč dva tako velika in krasno izdelana zvona, in marsikatero oko seje od veselja solzilo. Tudi g. župnik je bil tako ganjen, daje komaj izgovarjal besede v govoru, s katerim je dva novodošla prijatelja pozdravil. Vse Zavodnje pa seje obleklo v praznično obleko, da tako tudi zunajno pokaže svojo srčno radost. Med strelom in godbo so se drugi dan vkljub vsem vremenskim oviram zvoni srečno potegnili v zvonik. Tehta pa večji zvon 1814 klgr. (čez 33 starih centov), manjši pa 522 klgr. (čez 9. starih centov). Novo zvonenje dela vso čast g. Samass-u, pa tudi vsem vrlim župljanom v Zavodnjem in mislimo, da ga ni med njimi, ki bi ne bil vesel milega in lepega glasu, ki se sedaj tako mogočno razlega po vsej okolici in se radostno posluša tudi izven mej domače župnije. Zvonovi viseči v zračnih višavah, da-si sami brez življenja, vas bodo vendar, kot vaši dobri in zvesti prijatelji, spremljali po vseh potih vašega življenja, delili bodo z vami žalost in veselje. Klicali vas bodo k molitvi in na delo, vabili vas v cerkev ves čas, dokler ne poteče število vaših dni in vam ne zapojo še poslednji pozdrav na potu v boljšo domovino, kjer boste prejeli plačilo za to, kar ste na tem svetu dobrega storili. Vaše ime bo pa tudi potem na svetu ostalo v slavi in časti, in še pozni vaši nasledniki se bodo hvaležno in veselo opominjali tistih, ki so nove zvone pripravili. Vsa čast torej vam vrlim in poštenim župljanom v Zavodnjem! Kdor je v zadnjem času obiskal Zavodnje, bo lahko potrdil, da so tudi sedanji prebivalci Zavodenj vredni nasledniki svojih dedov. Skupaj z g. dekanom so namreč zares lepo obnovili svojo župnijsko cerkev sv. Petra. ■ Damijan Kljajič LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opciji 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 5. decembra, so prepričljivo zmagali Podkrajski fantje. Končni vrstni red: 1 .PODKRAJSKI: "Ko zapoje stari mlin" 12 glasov 2.BRATJE POLJANŠEK: " Veselo zavriskaj" 2 glasova 3.KOVAČI: "Kje je ta Mojca" 1 glas 4. KLAVŽAR: "Ob trgatvi" 0 glasov 5.ŠTAJERSKIH 7: "Ko Štajerc na Primorsko gre" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 12. decembra: 1.DAN IN NOČ: "Greva na kavico" 2.KARLI GRADIŠNIK: "Življenje leti" 3.KLINC: "Poglejte pijančka" 4.MLADI PRIJATELJI: "Zapojte z nami" 5.RŽ: "Na fantovščini" ■ Vili Grabner * G LAŠ B E I^E~NOVrCE"GL A S BEN E "NOVICE * GLASBENE NOVICE * Še malo in leta 1993 bo konec. V tem njegovem zadnjem, po nekaj suhih zimah spet belem in pravem zimskem mesecu, takem s čisto pravim snegom in nizkimi temperaturami, bomo tako kot vsako leto lahko na najrazličnejših področjih življenja spremljali preglede različnih dogodkov, ki so zaznamovali minevajoče leto. In zaznamovali so ga. O tam ni nobenega dvoma. Nekateri še preveč. Vojne, teroristični napadi, lakota, brezposelnost, splošna gospodarska recesija... Vsega tega je bilo v letu, ki pravkar mineva, zdi se, več kot kdajkoli prej. Vrli in natančni statistiki bodo vse te dogodke, ki za sabo nosijo na tisoče in tisoče tragičnih usod posameznikov, neprizadeto strnili v urejene vrste številk, ki bodo ljudem in dogodkom odvzele človeško dimenzijo. Podobno se bodo med množico dogodkov lotili tudi glasbe. Ne meneč se za dolge in naporne ure vaj, za dolge kolometre preživete v avtomobilih na vožnjah med koncertnimi prizorišči velikih turnej, na številne neprespane noči v snemalnih študijih in na zoprne tiskovne konference in intervjuje, bo njihov končni produkt le množica lepo urejenih številčnih podatkov, osiromašenih za tisto najpomembnejše - v delo vtkano osebno predanost in ljubezen, ki se z jezikom statističnih simbolov ne da izraziti. Tako bomo lahko izvedeli le, da je ta in ta skupina v letu 1993 nastopila na toliko in toliko koncertih, daje bilo za njihove koncerte prodanih toliko in toliko vstopnic, da so v minulem letu prodali toliko in toliko plošč, da seje njihov hit toliko in toliko tednov obdržal na tej in tej lestvici itd. itd.... To so sicer podatki, ki jih z zanimanjem spremljajo razne prodajne službe velikih diskografskih hiš, pa velike prodajalne plošč, pa morda še kakšne davčne službe in nekateri sociologi, kijih tafenomen privlači, ki pa sicer o glasbi sami in njenem nastajanju kaj dosti ne povedo. Poleg teh letnih pregledov dogodkov in seveda prednovoletnega prazničnega vzdušja, pa konec leta na glasbenem področju prinaša tudi vsakoletne nove izdaje božičnih pesmi. Nikar si ne delajmo utvar, da številni slavni glasbeniki skladbe na to tematiko pesnijo zaradi nekakšnega posebnega spoštljivega odnosa do tega praznika, ali pa zaradi tega, da bi na ta način po svoje prispevali k veličastnosti njegovega čaščenja. Ne, edini, če pa ne edini pa vsaj močno prevladujoči razlog temu je želja po dobrem zaslužku, ki ga take pesmi v tem času nudijo. Nekoliko posladkane, lepo spevne skladbe, obogatene z razpoloženjskim zvončkljanjem kraguljčkov in zvončkov gredo, čeprav že nekoliko izpete in obrabljene, vsak konec leta še vedno za med. Tega so se že pred časom zavedli tudi pri nas, prvi že takrat, ko nam je vsem vesele božične praznike zaželel še tovariš Smole, tisti, ki pa staremu režimu niso zaupali in so v božičnih poslanicah bivšega prvega moža bivše SZDL videli prefinjeno past takratnih oblasti, pa so zaživeli šele po osamosvojitvi in sedaj s toliko večjo vnemo producira-jo slovenske verzije "Marry Christmasov" (ki, mimogrede povedano, navadno niso nič drugega kot nekoliko bolj umirjene ljubezenske balade v katerih se trikrat ali štirikrat pojavi še fraza a la "božična noč" in podobno). Letos jih zaenkrat sicer še ni, a jih v naslednjih dneh pričakujemo, saj si brez njih pravega Božiča, kljub snegu vendarle ne znamo predstavljati. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... CAPTAIN HOLLYWOOD V oktobru je izšel novi sin-gle tega ameriškega pevca in plesalca, ki sicer že vrsto let živi in uspešno vodi plesno šolo "Hollywood dance academy" v Nurnbergu v Nemčiji. Naslov najnovejše skladbe s katero se ta 31-letnik ponovno poskuša prebiti v vrhove evropskih lestvic je "Impossible". SLAYER Že od začetka letošnjega leta sedi za bobni te znane trash metal skupine Paul Bostaph (prej pri skupini Forbidden), ki je na tem mestu zamenjal Dav-ea Lombarda. Trenutno skupi- na v tej zasedbi pripravlja skladbe za njihov šesti studijski album, ki naj bi izšel marca prihodnje leto. Kot pravi njihov pevec Tom Araya bodo skladbe na plošči še hitrejše in še bolj ostre kot je bila "Disot,-der", uspešnica iz filma Judgement day, ki sojo naredili skupaj z Ice T-om. BRYAN ADAMS Kanadski rocker, ki že več kot leto dni živi in dela v Londonu, je v tej glasbeni metropoli spoznal številne legende svetovne zabavne glasbe. Med mnogimi sta tudi su-perzvezdi Rod Stewart in Sting, s kateri maje Bryan posnel pesem za film Trije mušketirji, v katerem nastopata Kiefer Sutherland in Charlie Sheen. Naslov te ljubezenske skladbe je "Ali for love", na tržišču pa se bo pojavila v začetku prihodnjega leta. DAVE PIRNER (SOUL ASYLUM) Ko so pevca in vodjo skupine Soul Asylum Davida Pirnerja vprašali ali je ljubosumen, ko vidi svoje dekle Wynono Ryder na filmu v postelji z drugim moškim, je odgovoril: "Pa še kako. Kljub temu, da se zavedam, daje igralstvo le njen poklic in da takšni prizori nimajo nič skupnega z resničnimi čustvi, sem zaradi tega nekoč že razbil T V sprejemnik". ŠANK ROČK Končno je izšel težko pričakovani in večkrat najavl-jani v živo posneti CD te domače ročk skupine. Na njem je v živo posnetih 15 skladb, največjih uspešnic izdesetletne-ga obdobja delovanja skupine, med katerimi zasledimo tudi hite, kot so: Pridite na žur, Zabava, Metulj, Pravljica o mavričnih ljudeh, Laški pir in drugi. Poleg teh skladb, posnetih na nastopu v Laškem letos poleti, sta na CD-ju še dve dodatni skladbi (extra bonus track), posneti v studiu, to sta: Lahka dama in Puščava sna. ■ Mitja Čretnik m — " '' '''Iflllllll Lokalna samouprava po meri občanov ■ 111 • 1111 • 11 ■ ............... Za svoj upravni okraj Vse občinske stranke so enotne - Državni poslanec bo vložil amandma - Načelni pogovori z Mozirjem Žalski župan Milan Dobnik je prejšnji teden sklical tiskovno kon- ferenco, na kateri je skupaj s sekretarjem za občo upravo in notranje zadeve Slavkom Košenino predstavil stališča občine Žalec do oblikovanja upravnih okrajev. Že na začetku je poudaril, da si Žalec že dolgo prizadeva za samostojen upravni okraj, da so tudi zbori občinske skupščine že oktobra 92 sprejeli pobudo o oblikovanju posebne pokrajine in upravnega okraja na območju Savinjske doline, da pa niti vlada niti sestavljalci zakona niso odgovorili na nobeno od njihovih pripomb in pobud. Glede na velikost in število prebivalcev je žalska občina na dvanajstem mestu v Sloveniji. Po predlogu o 25 upravnih okrajih, kije bil sicer vrnjen v prvo fazo, bi Žalec kljub temu prišel v celjski okraj, čeprav bi kar nekaj manjših občin dobilo tak status. Vendar Žalčani nočejo v skupen okraj s Celjem, saj bi ta potem štel kar 200.000 prebivalcev, občani pa bi tako veliko teže urejali svoje zadeve. Vprašanje je namreč, kje bi bile izpostave, ki bi jih določal načelnik okraja. Žalčani se tudi bojijo, da bi tako velik okraj pomenil gospodarsko nazadovanje manjših občin v njem. Izvršni svet je zato ponovno zahteval od republiške vlade in predlagateljev zakona odgovor, po katerih merilih žalska občina ne dosega pogojev za samostojen o-kraj, čeprav bi ji tak status objektivno pripadal. Zahteva preučitev smotrnosti povezave občin Žalec in Mozirje, saj sta obe na območju Savinjske doline in sta načelno dogovorjeni za skupen nastop, če zahteva po samostojnem okraju ne bo uresničena. Sprašujejo, zakaj se predlagatelj zateka h kompromisnim rešitvam, namesto da bi sprejel predlog o 11 okrajih, saj bi bile na ta način izpostave v večini sedanjih občin. Ker predlagane strokovne podlage očitno niso imele zadostne politične podpore, so se vse stranke v občini dogovorile, da bodo enotno podprle pobudo o žalskem okraju. Med njimi tudi LDS, ki je sicer zagovarjala skupen okraj Žalca, Mozirja in Velenja. Največ pa si po besedah Milana Dobnika obetajo od poslanca v Državnem zboru Janeza Zupaneca, ki ga bodo pooblastili, da vloži amandma k zakonu o upravnih okrajih. ■ K. Rozman Na kratko Akademski ples Občinski odbor LDS seje odločil, daje za letošnje leto dovolj politike in prireja tradicionalni akademski ples v soboto, 11. decembra 1993. Zvečer se bodo v Hotelu Žalec zbrali takšni ali drugačni LDS-ovci, somišljeniki in predvsem tisti, ki so željni zabave in oddiha. Za plesne minute bodo poskrbeli Damjana Golavšek in TIK TAK. Politike bo kot ponavadi bolj malo, vina veliko in tudi na dobro jedačo se ne bo pozabilo. Vojna se nadaljuje V Dobriši vasi, na območju KS Petrovče, so odnosi med staroselci in priseljenimi še vedno neporavnani. Zaprtje lokalne poti skozi novo naselje hiš ni uspelo, nočne junake, ki so legalno cestno zaporo nelegalno in protizakonito odstranili še niso odkrili. Pot je spet prehodna, če temu lahko tako rečemo, kajti ni niti posoljena niti ni splužena. Stara cesta skozi staro vas, paje ne glede na prepričevanja tamkajšnjih krajanov, daje manj pomembna, splužena. posoljena in zdaj že dalj časa tudi kopna. O nadaljnih rešitvah še obveščamo. Gotoveljska šola bo Po prvem zasedanju komisije za izgradnje gotoveljske osnovne šole (prizidek k sedanji podružnični šoli), se nadaljujejo intenzivni razgovori okoli šole. Direktor Zavoda za spremljevalne aktivnosti in predsednik komiisje Gregor Vovk sta imela razgovor v petek, kjer sta oblikovala enotno stališče, da izgradnja II. osnovne šole v Žalcu ne bo smiselna, če se hkrati, ne bo del osnovnošolcev iz Žalca preusmeril v Gotovlje, torej, da se ne bo spremenil tudi šolski okoliš v Žalcu. Izgradnja Gotoveljske šole, torej II. osnovne šole v Žalcu pomeni predvsem reševanje problemov sedanje žalske osnovne šole, V ponedeljek pa so se na to temo sestali strokovnjaki šolstva in občinske uprave. ■ vuf — — — — — — — — — — —— — — — — — — — T Štiri javne razprave ■ KKIliSilKKi Cesto ! zgraditi čimprej Od torka do petka prejšnji teden so v žalski občini potekale zelo dobro obiskane javne razprave o osnutku predlagane trase avtoceste skozi Savinjsko dolino. Gre za J4 varianto, Savinjčani so proti njej. Pripomb najavnih obravnavah v KS Žalec, Petrovče, Polzela, Prebold, Trnava, Gomilsko, Tabor in Vransko je bilo zelo veliko. V njih so razpravljalci imeli precej pripomb. Dejali so, da niso proti gradnji avto cest, zgraditi jo je potrebno čimprej, vendar so proti predlagani različici trase - tako imenovani varianti J4. Samo na Polzeli so bili pripravljeni sprejeti varianto J4. Namesto omenjene variante so sodelujoči največkrat omenili in zahtevali osnovno traso čez rimski tabor, ali pa daljnovodno varianto. - Veliko je bilo tudi tistih, ki so se zavzemali, da naj bi avto cesta skozi Savinjsko dolino potekala ob severnem robu doline, kjer gre 1 še za nepreučeno traso. Pripombe še zbirajo, nato pa pride vsa stvar | pred poslance občinske skupščine. _________________-5*.! Žalec is m m » «i Darila iz Salzburga Tudi Miklavž ne more ustaviti vojne in vrniti beguncem njihove domove Begunskega centra v žalski občini sicer ni več, še vedno pa pri družinah živi približno dvesto beguncev, od tega več kot sedemdeset otrok in mladoletnikov. Ze dve leti zanje zbira pomoč tudi Kulturno društvo Oton Župančič iz Salzburga, ki je minulo soboto zopet pripeljalo predvsem obleko in obutev Rdečemu križu iz Žalca ter begunskemu centru v Celju. V Žalec sta prišla tudi predsednica društva Slavka Fraueneder in eden najbolj prizadevnih organizatorjev pomoči Hans Schuster. Razdeljevanje te pomoči je žalski Rdeči križ v sodelovanju z Zavodom za kulturo v avli Doma II. slovenskega tabora zaupal samemu Miklavžu. Ta je v nedeljo dopoldne skupaj z angelom in zelo prijaznim parkeljnom majhne in malo večje begunčke najprej ob- daril s sladkarijami in plišastimi igračkami. Pri razdeljevanju obleke in obutve paje tudi sam potreboval pomoč. Za primerno velikost, manjkajoče bratce in scstrice in podobne težavice so poskrbele Slavka Fraueneder, sekretarka RK Majda Pilih, Mateja Brečko, ki skrbi za vse begunce v občini, in direktorica Zavoda Anka Krčmar. Obdaritve so sc udeležili še župan Milan Dobnik, Slavko Košcnina iz občinskega sekretariata za družbenoekonomski razvoj ter predsednik žalskega RK Janez Meglič. Kot se spodobi, je Miklavž tudi begunskim otrokom naročil, da morajo biti naslednje leto še bolj pridni. Predvsem pajim jc zaželel, da bi se čimprej vrnili domov. Na žalost, jim te želje sam ni mogel izpolniti. ■ rox Ulični sistem v Preboldu in Žalcu Že več let si Preboldčani prizadevajo, da bi na novo oštevilčili hiše in druge objekte ali pa uvedli ulični sistem. Ker je naselje v zaključni fazi urbanističnega urejanja, je Svet krajevne skupnosti na osnovi javne razprave predlagal občinski komisiji za imenovanje naselij in ulic ureditev uličnega sistema. Odločili so se izključno za domača ledinska imena štirinajstih ulic. Hkrati bo potrebno na novo oštevilčiti Dolenjo in Latkovo vas. Z istim odlokom, ki ga morajo sprejeti še zbori občinske skupščine, naj bi kljub precejšnjim stroškom preimenovali še nekatere najbolj sporne ulice v Žalcu. Titov trg bi tako postal Mestni, Kardeljeva ulica bi se preimenovala v že zdaj obstoječo Savinjsko cesto, Kruševska pa v Trubarjevo ulico. Vse nastale stroške bodo morali najverjetneje plačati krajani Preveč snega in premalo denarja j Ob koncu proračunskega leta sicer vedno zmanjkuje denarja na vseh koncih, kot kaže pa ga bo primanjkovalo tudi za zimsko službo. Sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora Vinko Debelak je povedal, daje zimska služba v novembru kar osemkrat čistila lokalne ceste in za to delo sekretariatu izstavila račun preko 5 milijonov tolarjev. Če bo zima še naprej tako radodarna s snegom, bo potrebno dosledno upoštevati občinski odlok, po katerem je potrebno začeti s pluženjem šele pri desetih centimetrih snega na cestah. Vinko Debelak je opozoril, da se bodo morali ljudje pač pripraviti na to in ustrezno opremiti svoja vozila. ■ rox RDEČI PAJEK Dedek Mraz prinaša Sedaj je čas ko otroci, ki seveda pridno izkoriščajo pridobitev Miklavža, pišejo tako dedku Mrazu kot tudi Miklavžu. Prosijo ga, da jim prinese torbice, medvedke, dinozavre, ki hodijo, škatle lego kock in podobne nujno potrebne igrače ter skladovnice sladkarij. Pisali bi tudi drugi ljudje, vendar ne verjamejo, da se jih bo kdo uslišal. Toda ne glede na to, ali pišemo ali ne, bomo nekateri dobili določene zadeve. Prosimo lahko le, da nam dva darežljiva strica ne bosta prinesla preveč podražitev in izgube delovnih mest. Seveda pa stric Miklavž in dedek Mraz nista pozabila niti na zaposlene na občinah. Prineslajim bosta lokalne volitve v prihodnjem letu in potem novo lokalno ureditev, kar bi jim naj prineslo križe in težave ter razvrščanje na tiste, ki so še potrebni in na tiste, ki to ne bodo več. Najbolj se teh dveh stricov bojijo funkcionarji, katerim bije zadnja ura, direktorskih mest bo zmanjkalo, kajti lastninili se bomo, privatna lastnina pa ne dovoljuje političnega kadrovanja. Opravlja se pre- Novi kadri dedka Mraza gled prostih delovnih mest in tistih, ki jim potekajo mandati, da se vsaj za štiri leta zagotovijo delovna mesta in ohrani ritem sedanjega standarda. Toda za vse ne bo prostora, žal, niti za vse ne bo posluha. Čeprav trdijo občinski možje, da je kritika zmeraj dobrodošla, bo sedaj, ko seveda ni pardona, šlo za neusmiljen boj za biti ali ne biti. Sekreatariat za občo upravo bo imel dela neprimerno manj, saj se bo število občin povečalo, sorazmerno pa število krajevnih skupnosti ukinilo. Dva funkcionarska mesta, predsednika IS in predsednika skupščine se združujeta v eno funkcijo, izgleda pa, da bodo volitve v manjših občinah (do 3000 prebivalcev) kar neposredne in žal sedanji nimajo veliko šans, da se reinkarnirajo. V večjih občinah, ki pa bodo kot izgleda svojo pot oblikovanja pričele po volitvah v sedanje občine, bodo nosile oblast velike stranke. Tisti, ki so ušli pod upravo centra nekoliko lažje dihajo, vendar tudi njihove službe niso več večne. In prav je tako. Sploh pa, pridi žc enkrat gospod Božiček, da sc nekaj spremeni! ■ Tekst & Foto: Tea Rinček Novice, ki odkrivajo tančice Da o avtocestni trasi še ni rečena zadnja beseda, dokazuje precej skrivnosten pogovor med predsednikom SKD in sekretarjem LDS na občinskem hodniku v Žalcu. V Braslovčah so na določenem zborovanju (domače koline) prečesali sposobnosti obrambnega ministra. Revež ni imel pravih zagovornikov. Novoletni sejem na ulicah Žalca še ni zaživel, krajani pa se še niso dodobra seznanili s ponudbo, ki jim je na voljo. Tea Rinček je doživela manjšo neprijetnost, kije skoraj odkrila njeno pravo identiteto. Kaj kmalu se lahko zgodi, da se bo kot božiček prikazala delavcem občinske uprave. i Jazbinšek v Žalcu Nekajkrat so v Žalcu že napovedovali obisk ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinška. Čeprav se Drnovškovi vladni možje po županovih besedah naše doline bolj izogibajo, pa bo po vsej verjetnosti odločanje o spremembah prostorskih sestavin plana občine Žalec ministra Jazbinška vendarle zvabilo iz Ljubljane. Občinski poslanci se bodo namreč januarja odločali o trasi avtoceste, tega zasedanja pa naj bi se udeležil tudi Ja/.binšck. Če seveda vmes ne poseže kakšna višja sila, kot na primer sneg na Trojanah. ■ rox Rekli so: m m m m m % m Jože Dravec, krvodajalec iz Šešč v žalski občini: "Star sem 54 let, krvodajalec pa že od mladih nog. Prvič je bilo, ko sem bil na služenju vojaškega roka. Potlej sem se akcij udeležil redno, bilo je tudi kakšno leto, ko sem kri dal celo šestkrat. Imam redko krvno skupino; in zgodilo se je že tudi, da so me na odvzem klicali celo v Ljubljano. Doslej sem kri dal 127-krat. Tega nisem povedal, da bi se hvalil, temveč da bi vspodbudil tiste, ki iz kakršnega koli razloga ne gredo med krvodajalce. Zdrav sem in dobro se počutim, torej krvodajalstvo ni zdravju škodljivo kot nekateri mislijo." ■ Besedilo in slika: -er KS Skorno- Florjan g««« — — .....■•■■■■..........I Roman o svojem življenju! Je nekaj hudo narobe? [Franc špVtai je tudi i pesnik "Drugače si krajani ne znamo več pomagati kot da zadevo spravimo v sredstva javnega obveščanja. V naši krajevni skupnosti je nekaj hudo narobe." Tako je začel pogovor Viktor Češnovar iz Penka, pred več kot 10 leti sam predsednik krajevne skupnosti Skorno -Florjan. In kaj je tisto, kar žuli njega in po njegovih besedah večino krajanov KS? Dom krajanov v Florjanu. V zadnjem letu njegovega predsedni-kovanja so ga zgradili, predvsem z udarniškim delom. Služil naj bi krajanom za srečanja, razne prireditve, da bi mladi imeli svoj prostor pod soncem. "Sedaj se v njem že šest, sedem let odvija gostinska dejavnost na črno. V zadnjem času se širijo celo govorice o pro- daji objekta zasebniku. To presega vse meje. Objekt je pravzaprav zgrajen na črno, v njem pa bodoči najemnik ali lastnik že preureja prostore. Nihče ni nas vprašal ničesar. Dom smo gradili krajani in imamo pravico izvedeti, kaj se z njim dogaja. Pri tem nisem sam. Kar precejšnja večina krajanov me je nagovorila, da vas pokličem in to povem tudi v njihovem imenu." Kako da ne rešujejo sporne zadeve v sodelovanju s predsednikom sveta krajevne skupnosti Dragom Dvor-šakom ? Viktor Češnovar pravi, da je nedostopen za krajane, gluh za vse njihove pripombe. Vsaj 10 let naj ne bi sklical zbora krajanov, na katerih bi se lahko marsikaj pogovorili. Ne vedo niti tega, kdo so člani sveta KS in kaj delajo. "Volitev ni bilo. Če so bile, večina ne ve, kdaj in koga smo volili. Vse se dela brez naših soglasij. V zadnjih dveh, treh letih "skrivajo" svoje nedelo za izgradnjo vodovoda v Skornem." In kako naj bi pomirili duhove? Po mnenju sogovornika tako, da predsednik Drago Dvoršak še ta mesec skliče zbor krajanov s tremi točkami dnevnega reda: poročilo o dosedanjem delu predsednika in članov sveta KS (z računi vred), takojšnja zamenjava Draga Dvoršaka kot predsednika sveta KS in volitve novih krajevnih veljakov. Če ne... "Opravičila za takšno ravnanje ni. Upam, da bo zale-gel vsaj vaš zapis", je ob koncu dejal Viktor Češnovar. In kaj na vse to pravi Drago Dvoršak? "Ne bo držalo. Govoriti o prodaji objekta je neumnost. Nismo lastniki, v najem pa ga res nameravamo dati. To smo delali že doslej. Okrepčevalnica naj bi bila. Krajani Florjana so tako želeli in dali pobudo za oddajo objekta. Prej je res bil zgrajen na črno, tudi dejavnost, sedaj pa stvari urejajo po črkah zakona. To je golo natolcevanje. Lahko bi bili veseli, da hoče nekdo s tem objektom, v katerega bo treba vložiti kar precej denarja, upravljati. To so stroški." Je res nekaj hudo narobe? O tem presodite bralci sami, pa krajani, sploh pa tisti, ki imajo v tej KS škarje in platno. ■ tp Varstveno - delovni center OS Šmartno Velenje Kadar si vztrajnost in volja podata roki... ... takrat uspehi ne morejo izostati. Vsakdanje življenje to često potrjuje. Varstveno - delovni center pri osnovni šoli Šmartno v Velenju je eden od teh uspehov, pa čeprav je bilo potrebnih za to 10 let. Strnili so vrste: omenjena šola, starši otrok, združeni v Društvo za motene v razvoju Velenje, v zadnjem času pa še Center za socialno delo Velenje, velenjski Zavod za zaposlovanje ter občinski Sekretariat za družbene dejavnosti in danes je tu - Na Kidričevi cesti v Velenju, pri Domu za varstvo odraslih. Iz kluba - ta je uspešno deloval že 19 mesecev - je prerastel v varstveno delovni center z različnimi dejavnostmi za otroke motene v razvoju. "Gre za razširjeno dejavnost šole Šmartno, trenutno pa se vanjo vključuje 23 odraslih oseb, ki so potrebne drugačne skrbi svojih staršev, skrbnikov in nenazadnje tudi širše družbe. Približno 30 naj bi jih našlo v njem svoj drugo dom, prav tako domač, topel, varen. Varstveno - delovni center je namenjen mladostnikom, starim več kot 18 let. Je odprtega tipa, kar pomeni, da varovancem nudimo dnevno varstvo," pravi ravnateljica osnovne šole Šmartno Velenje Marija Kovačič. Ustanovitev centra so narekovale potrebe. Večina staršev namreč svojih otrok ni želela vključiti v toliko in toliko oddaljen zavod, ampak jih je želela imeti čimbližje sebi. Navsezadnje so bile takšne tudi težnje tistih, ki načrtujejo v slovenskem prostoru družinsko in socialno politiko. Ob tem pa zagotovo ni zanemarljivo tudi dejstvo, daje otrok z motnjami v razvoju v občini Velenje kar nekaj. "Za lažje motene delovnih mest v proizvodnih firmah ni. Njihove starše pa je vsemu navkljub treba razbremeniti." Varovanci centra tako svoje sposobnosti razvijajo v dejavnostih, razdeljene v tri skupine: proizvodni del tvorijo tisti, ki z vztrajno in visoko motivacijo izdelujejo izdelke po svojih zamislih, dopolnjujejo ali zaključujejo določen delovni kooperantski proces ter svoje izdelke bodisi prodajajo ali razstavljajo. V B skupini so varovanci, potrebni fizioterapije, rekreacije, sprehodov, ogledov razstav, trgovin, rajanja, radi poslušajo glasbo, pripravljajo malice in pospravljajo. Skupina, ki zahteva popolno skrb drugega, pa stremi k prijateljstvu, družabnosti, v njej poskušajo razvijati čut za Zaradi premajhnega prostora na šoli Šmartno so "spaklrali" in se preselili v prostor pri Domu za varstvo odraslih v Velenju. Za domačnost, za druženje prijetnega s koristnim za zdaj skrbijo tri strokovne delavke. Čeprav še potrebne pogodbe z republiškim ministrstvom za delo, družino In socialno politiko še niso podpisali, bodo vrata centra uradno odprli danes (v četrtek) ob 17. uri. odgovornost do sebe in drugega. Z vsemi dokumenti, zajetnim programom ter še vedno vztrajnim delom v Ježku v teh dneh čakajo na potrditev finančnega načrta, kadrovske zasedbe. To naj bi storilo republiško Ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve. Optimizma naši sogovornici ne manjka tudi glede prevoznega avtomobila. Tega naj bi dobili s pomočjo Zveze društev za duševno prizadete Slovenije, z njim pa bi vozili varovance centra na in iz dela. Po besedah Marije Kovačič smelo stopajo v jutrišnji dan. Po svojih zmožnostih in dobro kadrovsko politiko bodo poskušali zadostiti vsem potrebam, tudi po znanih normativih. "Prostor je izjemno lep in veseli smo ga, da ga imamo. Zal, je skoraj že premajhen. Potrebnega bo torej še kar nekaj naprezanja za dodatno oziroma novo lokacijo kakšnega oddelka varstveno - delovnega centra," je sklenila pogovor Marija Kovačič. ■ tp Zlatoporočenca Pavla in Anton Klavs iz Velenja Pol stoletja mine, da sam ne veš kdaj Pravita, da je 50 let skupnega življenja "gredoč" preteklo, da še sama ne vesta kdaj je mini-' lo. Poročila sta se 27. novembra 1943 in bila poročena komaj tri tedne, ko je Anton moral v nemško vojsko, bil v Nemčiji, Italiji in Franciji, kjer se jih zajeli francoski partizani, od tam pa je odšel v Split in bil v partizanih do konca druge vojne. Pavla, paje med tem že dobila "mrtvico", daje padel. Paje vseeno čakala in ga po dveh letih tudi dočakala. Jeseni leta 1945 seje Anton ponovno vrnil v rudnik Zagorje, najprej jc bil tam šofer, potem pa se je zaposlil v jami in tam delal deset let. Pavla je naredila gostinsko šolo in dve leti delala v hotelu Pošta. Ko sta sc z Antonom spoznala, je pustila službo in v Hrastniku delala honorarno, dokler niso začeli prihajati otroci. Leta 1949 Darinka, leto kasneje Tonč in dve leti za njim še Milan. "Po vrsti. Tako, da so se eden drugemu s penic odmikali," je rekla Pavla. 50 let mine, da sam ne veš kdaj, pravita Pavla In Anton Klavs Leta 1955 so se preselili v Velenje. Anton seje zaposlil pri rudniku in v njem ostal do penzije. Vmes je v jami doživel težko nesrečo, ko gaje zasulo in od takrat ni bil več pravega zdravja. Za njim so tri težke operacije, veliko časa je prebil po bolnicah, tudi danes, pri 76. letih ga zdravje hudo daje. Pavla, pridna in delavna, paje tudi v Velenju, kljub trem otrokom za katere je bilo treba skrbeti, popri-jela za vsako delo. Najprej honorarno v vrtnariji, potem pa seje zaposlila v Glasbeni šoli in na takratnem RŠC-ju, od koder je 80. leta odšla v pokoj. Koliko sta imela povedati o letih, ko so udarniško gradili Ve- lenje, ko je bilo vse nekako drugače, kot je danes. Ko so bile v ospredju vse drugačne vrednote... Zdaj imata pet vnukov, ki so jima v veliko veselje. In vrt, ki ga Pavla z veseljem obdeluje. "Nikoli pa si nisva mislila, da bova dočakala petdeset skupnih let. Pa saj na to tudi nikdar nisva imela časa misliti, vsa leta sva trdo delala," sta razlagala. Anton je s ponosom pripovedoval, kako seje dolga leta ukvarjal z ribištvom, zdaj pa loviti več ne more. "No, ja tu in tam kdaj me sin še zapelje ob jezero, ampak že dolgo nisem ničesar ujel." Ob zlati poroki so jima otroci z družinami pripravili prvovrstno presenčenje. "Tako luštno je bilo, da se ne da povedat. Res so se odrezali," sta zatrjevala oba v en glas. Kako se bodo šele, ko bosta Pavla in Anton Klavs slavila biserno poroko? Še veliko zdravih skupnih let jima voščimo tudi v našem uredništvu. ■ mkp Večkrat je prišel k meni na ■ pogovor in pred dnevi prinesel tudi zajeten zvezek velikega formata, v katerega je napisal, predvsem za svojo dušo, veliko domoljubnih pesmi. In ker te dni praznuje 70-let-ni življenjski jubilej in ker mi je povedal marsikaj zanimivega o rojstnih Gaberkah, sem se odločil za sledeči zapis, ki naj vsaj malo zazna njegovo bogato življensko pot. Nočem posegati v njegov bogati notranji svet, pa čeprav je želel, da bi mu po novinarsko "skritiziral" njegove pesmi. Prav nasprotno, zelo sem bil vesel, da mi zaupa in da so na našfcm podeželju še ljudje, ki jim tudi duhovnost veliko pomeni. Pri mojstru Mehu v Velenju seje izučil za mizarja, ki gaje tudi opravljal do upokojitve. Poleg dela v mizarstvu je bil Franc tudi zelo agilen pri domačem gasilskem društvu. Povedal mi je, daje bil prvi Dom zgrajen prav na njegovi zemlji v središču Gaberk. Danes šteje vas že veliko novih in lepih hiš, ki so jih zgradili pridni ljudje, ki hodijo na delo v Velenje ali Šoštanj. Franc je gasilec že od otroških let in kasneje je opravljal vse funkcije od referenta za kulturo, tajnika in predsednika društva . Zadnja leta paje bil še predsednik nadzornega odbora. Z veseljem mi pove, kako veliko so gradili in tako dobili tudi nov Gasilski dom. Tako zelo je bil prizadeven, da niti ob nedeljah ni imel veliko prostega časa. Seveda pa se mu je s številnimi pohvalami in odlikovanji oddolžila tudi gasilska organizacija. Odkar je v pokoju, zelo rad izdeluje najrazličnejše izdelke iz lesa, ki so bili še nedavno v uporabi, sedaj pa predstavljajo miniaturne spomenike iz naše kulturne dediščine. Povedal mi jc tudi to. da bo kar pet njegovih pesmi izšlo v skupni pesmarici, ki jo bo izdalo Društvo upokojencev v Mariboru. Ob koncu najinega pogovora mi jc zaupal še. da piše "roman" o svojem življenju, v katerem je doživel marsikaj zanimivega, za kar meni da mora ostati zapisano v spominu (tudi) naslednikom: "Saj mladi rod danes sploh ne verjamejo, kakšni so bili nekdanji časi," je še dodal. Res blagor kraju kot so Gaberke, kjer živijo tako delovni in notranje ali duševno tako plemeniti ljudje , kot je jubilant 70-let-nik Franc Špital, ki mu čestitamo z željo, da bi svoj roman tudi kmalu dokončal. ■ Viktor Kojc Po Mislinji Zaga Mislinja Na čakanje 30 delavcev Številni pretresi in kriza, ki jo doživlja slovensko gospodarstvo je med drugimi zajela tudi žago Mislinja. Ta, 50-članski kolektiv je namreč veliko časa vztrajal in kljuboval vsem preprekam, na-poseld pa se vseeno ni mogel izogniti vsem nakopičenim težavam. Kot je povedal direktor PETER REPOTOČNIK je za trenutne težave krivo predvsem pomanjkanje hlodovine. Te pa zaradi izredno povečanega izvoza v tujino preprosto ni, saj je le-ta organiziran direktno preko kmetov. Pri vsem tem se kaže nelojalna konkurenca in kopica pomanjkljivosti v našem sistemu odkupa. Prav tako pa je žaga Mislinja, ki je veljala v prejšnjem sistemu Lesna Slovenj Gradec za vzorno, izgubila je južni trg, tako daje še to dodatno povzročilo številne nove probleme, ki so se na takšen način začeli še izdatneje kopičiti. Seveda pa so posebno poglavje tudi številne zasebne žage, katere tudi na neki način s svojim delom konkurirajo. Karkoli že, v začetku tega meseca je tako iz žage Mislinja odšlo na čakanje 30 delavcev, kako dolgo bodo ostali je v tem trenutku še težko reči. Zagotovo pa vse do novega leta. Ostaja skromno upanje, da bi se razmere vsaj v prihodnjem letu nekoliko spremenile v prid žage Mislinja in njenih delavcev. Mislinja Miklavževanje Kar lepo število obiskovalcev seje zbralo na tradicionalnem miklavževanu, ki gaje pripravila Danica Mencinger za krajane Mislinje in okoliških zaselkov pred svojo trgovino na predvečer Miklavža. Spet je tako prijetno zadišalo po poticah, šunkah, po svežem smrečju, bliža se pač čas praznikov. Poudarimo naj, daje ravno Danica prva začela v Mislinji pred štirimi leti obujati stare šege in navade, med njimi tudi Miklavžev običaj, ki paje sedaj postal že kar tradicionalen. Miklavž, ki gaje tako enkratno upodobil JERNEJ ZAKRŠNIK je s kopico "parkeljnov" dodobra nagnal strah v kosti nekaterim porednežem, seveda paje s tisto značilno gostoljubnostjo obdaroval številne otroke Mislinje. Ob zakuhanem vinu pa so prišli na svoj račun še številni odrasli obiskovalci. Skratka bil je resnično prijeten in nepozaben večer. ■ Silvo Jaš Glasbena šola Velenje Jo bodo morali zapreti? " Pridite otroki," je v Kulturnem domu sveti Miklavž delal slovnične napake, a vseeno so prišli ter mu takoj po molitvicah zapeli Sivo kučmo. belo brado in dedka Mraza, pa so parkeljci začeli rožljati z verigami in Miklavž je vse podučil, daje on Miklavž, dedek pa pride kasneje. A nekako ni zaleglo. Spet so prišli novi, ki so peli, da dedek Mraz prihaja, in parkeljci so se naveličali rožljanja, prav tako. kot seje VKVSavž vdal v usodo. Preslišal je vse otroške žalitve in je s pomočjo Marjana, kije opozarjal otroke, naj za božjo voljo, ne hodijo dvakrat po pomaranče, začel razveseljevati pridne dušice z majhnimi družbenimi ali večjimi privatnimi darili (za zaveso so jih pustili starši). Pred kulturnim domom paje bila kočija, v Rdeči dvorani pa sejem in tistega dne je bilo zjutraj celo malo sonca. Prejšnjo noč sem dokaj žalostno hodil po mestu. Ni bilo mrzlo, pihal paje veter, tako, da sem imel kapo na glavi. Vse mi je presedalo. Od agresivne stiskame in jazzy Plača, do Maxa in vseh prijateljev. Počasna hoja in Špela bi rekla, da smo depresivni. Velenje je enako kadarkoli hofdiš počasi. Nekako sem prišel do polomljenega igrišča, belegain temnega. Nekoč, je bil to Gardeland, iz Topolšice so prihajale celo družine.... No, ni bilo tako temno, malo cestne razsvetljave in velenjska vesoljska ladja na vzhodu. Velika, bela plahta, v ka- teri je suh pijf>ek s stalno temperaturo. Nad njo pa številni reflektorji, močni in bleščeči, uprti v plahto, da se svetloba lahko odbije daleč po mestu in sveti. Vse spominja na vesolje, na nasine laboratorije na Novi Zelandiji in na E.T. Bela plahta - velenjski Enterprise. Postavljeno zaradi konkurence, za nekaj sto velenjčanov, ki ne morejo brez tenisa. Seveda ne zastonj, ampak denar nikoli ni problem. Za takšne stvari gaje zmeraj dovolj. Saj obstajajo sponzorji. Tudi za Rdečo dvorano, za sejem, za stojnice, balone, sladke pene in otroke, ki so enkrat spet zadovoljni s svojimi starši. Pa tudi za Miklavža, saj so tu Krščanski demokrati, ki imajo radi pridne otroke, takšne, ki znajo vsaj Sveti angel, varuh moj... Daleč najbolj redni obiskovale-ci otroškega igrišča so velenjski metalci s cenenim vinom in kakšnim jointom, razen mogoče ob zelo zgodnjih jutranjih urah. ■ Jure Trampuš Študentske Novice Tisti, ki ne verjamete govoricam, daje plesna rekreacija, ki poteka ob sobotah 11 -13h v mali dvorani kulturnega doma, boljša od vsake jutranje kave (z žličko in smetano), se to prepričajte na lastne oči - še nekaj prostih mest. ^ Ker je dirigent pevskega zbora na dirigentskih inštruk-cijah, bodo vaje izjemoma ločene. Ob šestih za ženski, ob sedmih za moški del. ^ Rekreacija pa je še kar naprej in nepretrgoma v telovadnici MPT. Mimogrede, počasi bodo postale izkaznice ŠŠK zelo pomembne. Študentski časopis R.I.T. bo tudi letos zatresel stebre slovenskega javnega mnenja. U-redniški odbor se redno sestaja in delo seje prevesilo v drugo fazo (od skupnih desetih). Šepetanja Milena Pečovnik, podpredsednica velenjske vlade: "No, poglejte, gospod župan; kakršna Komunala, takšne ceste...!" Pankrac Semečnik, župan: "Ja, vidim... Bojda je to v pristojnosti izvršnega sveta...!" Bo "komunalni minister" odstopil? Velenjčanom, še bolj pa prišlekom, grozi neposredna nevarnost za življenje. Ko nakupujejo ali se sprehajajo pod nekaterimi stanovanjskimi bloki na šeleški cesti, jih smrtno nevarno ogrožajo ledene sveče. Ti romantični kapniki nastajajo kot posledica nepravilne konstrukcije zgradb takoj, ko pade kaj snega. Kljub javnim opozirilom, pooblaščeni vzdrževalci niso storili še nič (če odštejemo neorganizirano klatenje stanovalcev, ki /letno odstranjajo ledenike r globino). Predlagamo, da naj "minister za ledene sveče" že kaj ukrene, cd i pa naj odstopi. To bi bil prvi pravi korakkodjugi, ki bi stopila "odprte curke". Ps. Resornega ministra je v tem primeru rešila odjuga! Predčasno od besed k dejanjem? Optometerje slišal, bolj ali manj strogo zaupno, da je v Velenju znova oživelo razmišljanje za spremembo imena Titovega trga v... Zvedel je, da je v ognju ime TRG KULTURE. Optometer zanima - čigave ? Hrati se sam vključuje medpredlagalce. Po nedavnih ledenih dneh dobiva Velenje novo turistično privlačnost - sveče. Zato predlaga ime SVECNI TRG. Cankarjeva cesta v Velenju naj bi že od prihodnjega leta dalje spreminjala svojo podobo. Postala naj bi v pravo poslovno - trgovsko središče kol ga poznajo vsa razvita evropska mesta. Torej brez kioskov, menjalnice na črno, prave beznice,... Zgodi se sicer redko, a vse je mogoče, da so nekateri začeli uresničevati idejo predčasno. Vsaj tale kiosk je že doletala "kruta" usoda. Očitno je njegov lastnik vzel zadevo resno. Svečni trg Vprašanje, zapisano v naslovu, je za to šolo nenavadno, a kar na mestu. Težav ne predstavljajo učenci, niti učitelji, ampak streha, ki pušča. Na pomanjkljivosti so delavci velenjske glasbene šole opozarjali že vse od prevzema dalje pred osmimi leti. Pa se izvajalec del Vegrad Velenje ni zganil. Prav nič mu ni bilo mar, če bo zaradi hude zime, nižjih temperatur kot minula leta, začela streha puščati na vseh koncih in krajih. Vedno je krivdo valil na kooperanta, ki gaje najel za ta dela - Obnovo Celje. Ta je pred časom šla v stečaj in ... Najbrž ne bi še do danes stvari krenile z mrtve točke, če ne bi medtem šola postala državna ustanova, zavod. Zganila seje namreč občina in proti Vegradu vložila na sodišču tožbo ter obja- "Toda, če zapade še kaj snega, bomo prisiljeni šolo zapreti. Voda, ki je v začetku prejšnjega tedna pricurljala v računovodstvo, nam je uničila računalnik in faks. Instrumente tako in tako imamo pokrite s folijo, da ne govorim o parketu, ki je odstopil. Pa o tem, da ne vemo, kaj vlaga "dela" pod lesenimi in akustičnimi stropi. Škoda, ki presega danes že milijon tolarjev, bo še večja, če k sanaciji strehe ne bodo takoj pristopili. Seveda pred sneženjem," poudarja ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Ivan Marin. vila razpis za oddajo del. Izvajal- za zdaj zavezane roke zaradi neu- Komentar ob vsem tem najbrž ca je sedaj tudi že izbrala. Ta ima godnih vremenskih razmer, ni potreben! H tp Skoda že danes presega milijon tolarjev Evrope ter sploh enkratna in Gaudijeva domišlija vzbuja občudovanje in spoštovanje. ■ Renata Natek - Hudarin Najzanimivejša cerkev Višek velikega industrijskega booma, proizvodnega in gospodarskega potenciala je Barcelona, glavno mesto Katalonije dosegla ob koncu 19. stoletja. Ob tem času se je razvilo močno umetniško gibanje - modernizem in največji arhitekt te smeri je bil Antoni Gaudi. ki je večino svojih del ustvaril in zapustil Barceloni. Gaudi je bil posebnež, kot so ponavadi genialni umetniki in tako je med mnogimi svojimi deli in idejami, nastala misel o graditvi cerkve SAGRA-DA FAMILIA ali po naše sveta družina. Združenje Jožefincev je kupilo zemljišče in 1882 so pod vodstvom arhitekta Villarja začeli graditi najpomembnejšo in ekstra-vagantno cerkev Barcelone. 1891 leta je dela prevzel Antoni Gaudo, ki je zaključil kripto, vendar je nato celotni prvotni načrt zamenjal z drugim, am-bicioznejšim, saj naj bi stavba dosegla 170 m višine. V času Gauidijevega življenja so tako zgradili še apsido in fasado "Rojstvo" in pa štiri zvonike, ki kraljujejo nad vhodom, Gaudi je gradnji posvetil mnogo let dela. Šel je celo tako daleč, daje zadnja leta svojega življenja preživel na gradbišču, saj si je uredil skromen atelje, v katerem je živel in delal. Vendar gaje smrt na žalost prehitela, kljub temu pa gre za mojstrovino, v kateri je Gaudi videl višek svojega poslanstva. Cerkev SAGRADA FAMILIA je zastavljena kot velik mističen projekt, poln simbolike in namigov. Gaudi je načrtoval tri portale in vsak od teh vhodov naj bi bil kronan s štirimi stolpi, ki bi vsi skupaj simbolizirali 12 apostolov. Iz sre- dine svetišča naj bi se k nebu vzpenjal najvišji stolp - simbol Kristusa, ki bi bil obdan z 4 manjšimi stolpiči - stražarji, simbol 4 evangelistov. Vendar človeško življenje je kratko in izpeljava takšnega ogromnega projekta bi terjala več kot samo eno življenje. Dokončana je samo krip-ta, apsida in portal s stolpom Sv Bernarda. Po Gaudijevi smrti so z deli nadaljevali in dokončali še ostale 3 stolpe nad portalom. Arhitekt ni zapustil nobenih natančnih načrtov, saj je ves čas sprem-injal svoje ideje in si jih sproti izmišljal. Strokovnjaki se ne morejo zeidiniti, kako in kaj najprej, pa vendar vedno znova gradijo in še vedno je to eno veliko gradbišče. Dokončali so še portal trpljenja in 4 stolpe nad njim, tako jih jc zdaj 7 skupaj. Gaudi je imel izreden smisel za detajle, vsak še tako majhen delček je obdelal do zadnje preciznosti. Vse svoje življenje je eksperimentiral, vsaka forma je nekaj novega, za njegov stil je značilna krivilju, pisane barve. Bil je oslepljen od barve in raznovrstnosti materiala kamna, opeke, stekla, keramike. Cerkev SAGRADA FAMILIA je po vsej verjetnosti najbolj nenavadna, drzna in nekonvencionalna Slovensko 1. , 1 M ml J ■ I* Gledališki trgS, Celje L|Ud sko Vledalisce Velje Kot me ti hočeš Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje bo v naslednjih dneh stopil na odrske deske dvakrat, obakrat s Pirandellovo Kot me ti hočeš. Danes (v četrtek) jo bodo uprizorili na domačem odru za Srednjo rudarsko šolo Velenje (ob 10. uri), v soboto, 11. decembra pa ob 19.30 uri na gostovanju v Slovenskem narodnem gledališču Drama v Ljubljani. Srečanje slovenskih oktetov in nonetov ........................................ Sodeluje tudi oktet iz Zavodenj Zlata vredna sprostitev Pravkar mi pravi prijatelj: "Zelo sem razočaran. Moja, hči, najboljša učenka v srednji šoli, je dobila na faksu prvo negativno oceno. Odgovoriti ni znala na eno. samo vprašanje. Sedaj je razočarana in strah seje naselil v njeno srce..." Strah, da, prav ta, lahko zlomi še tako nadarjenega človeka, da klone. Najin pogovor teče dalje. Pripovedujem mu, kako še danes ne morem pozabiti blage osebnosti, ki me je izobraževala v srednji šoli. "Če ni šlo danes, bo jutri," mi je blago dejal in z njegovega obraza sem razbral, da misli resno in pošteno. Poprijel sem se fizike kot veja drevesa in že naslednjič je najslabša ocena zdrknila na najvišjo. Kolikokrat mislim na blagi obraz učitelja, ki nikoli ni hotel ubiti otrokove osebnosti. Pogovor teče dalje. Domislim se redovalnice, v kateri mrtve številke spregovorijo o dejavnosti otrok. "Nemogoče", sem rekel, v enem semestru šestnajst negativnih ocen... Učenci pa so govorili, da so sc ga bali kot hudič križa..." Vse se pozablja. Toda v otrokovi zavesti ostaja grenak priokus in ga zavira v nadaljnji dejavnosti in v misel se vedno bolj vriva občutek nesposobnosti... Niso starši zaman mnogokrat razočarani, kadar gre za uspeh njihovih otrok. Poglejte: na odru sem opazil igralce, ki se hočejo znebiti treme. Ležijo na tleh in se osredotočijo na dihanje, na zgodbo, ki seji lahko smejijo. Potem odplava trema kot milni mehurček. In pri nas v šolah? Znanje učitelja šc ni porok za uspeh učencev. Kako vendar ne stavljamo v ospredje pedagoškega procesa popolne sprostitve? Med mojimi prijatelji, učitelji, sem poznal nekoga, ki je vedno rad zbijal šale v začetku pouka. Otroci so se mu nasmejali do solz, in ne vprašajte, kako so potem sodelovali ravno v tisti uri matematike, ki je mnogim nepremagljiva trdnjava. Uvodna, začetna sprostitev, je za otroke tako v osnovni kot srednji šoli pravi obliž, še več, prijetna uvertura v resno delo. Kitko drugače ravna učitelj, ki mu pomeni pridobljeno znanje najvišje šole avtoriteto. In potem obmetava otroke z izrazi, kot: Iz tebe ne bo nič. Kaj delaš pri nas? Pojdi raje za pastirja... Kakšna degradacija otrokove osebnosti, kakšno zastrupljevanje mladih ljudi!! Preizkusimo sprostitev pri sebi. Obiskal nas je pomemben funkcionar in strokovnjak. Kako se bomo pogovorili z njim. Ah, že vem. Nasmeh bo pričaral prvo dobrodošlico. In potem takoj zanimanje za njegov uspeh, za njegovo delo. Z gostovega obraza sem razbral prijetno zadrego, kije kmalu prerasla v čisto domačnost. Sicer pa - sprostitev je tudi domena valdorfske šole, je domena današnje šole nasploh. Sprostitev pa še ne pomeni manjše zahtevnosti. Otrok spozna v nas prijatelja, ki mu lahko zaupa. Lastna domišljavost in bahavost sta mu odveč! Le tako bomo uspeli tudi danes! Za sprostitvijo se skriva silno pomembna beseda: uspeh!!! Le tako bomo lahko ustvarjali osebnost in omogočali njeno izpolnitev v ustvarjalni mladosti. Učitelji, vzgojitelji in starši! Poskusimo drugače! ■ Viš Opravičilo Pri prepisovanju zapisa PO GRANATNO JABOLKO NA DRUGI KONTINENT, avtor Viš, se nam je zapisalo nekaj napak: ...Snubec je dolžan zgraditi za belo (pravilno BALO) nevesti hišo... ...Tudi spomeniki (prav SPOMINKI). Droben spomenik (prav SPOMINEK)... Za neljube napake se piscu iskreno upravičujemo. ■ Uredništvo Lovec na domače živali ali morilec domačih živali Običaj je, da se nekateri lovci po končanem lovu okrepčajo v kakšni gostilni, ob tem pa steče še lovski pogovoro uspešnosti ali neuspešnosti lova. Tako je bilo tudi v nedeljo, 28. novembra, popoldne, ko so prišli v gostišče Pod klancem - Kotnik v Ravnah pri Šoštanju lovci LD Ve-lunja. Po nekaj špricarjih so odšli iz lokala. Kaže, daje bil tega dne zanje lov neuspešen, saj si drugače ne znam razlagati dejanje lovca M.N. iz Velenja. Ta je namreč ustrelil la-. stnikovega psa, ki seje igral le nekaj metrov vstran od hiše, nato pa pustil ubogo žival ležati mrtvo ob cesti, ne da bi o tem obvestil lastnika živali. Menim, da to ni v skladu z lovsko etiko niti skrb za zdravo in čisto okolje. Pričakujem, da bo LD Velunja proti temu lovcu primerno ukrepala, saj je to surov in nečloveški odnos do domačih živali, ki so ponos vsakega gospodarja. ■ Marjan Kotnik Upravi zdravilišča Topolšice Nekaj dni sem odlašal s pisanjem tega pisma. Čut do ohranitve Slovenske identitete meje spodbudil k pisanju. Vaš kraj sicer bolj malo poznam, vendar sem že bil tudi gost vašega hotela. Ko sem v začetku preteklega meseca obiskal Topolšico, sem si ogledal hotelske prostore, zdraviliški park in spominsko sobo usodnih dogodkov druge svetovne vojne. Nisem poklican dajati zvezdic pa vendar imam nekaj pohvalnih in kritičnih pripomb. Moja kritika v glavnem temelji na omalo-važejočem odnosu do stavbe in spominske sobe, kjer seje odigralo dejanje, ki mu v zgodovini glede na takratne razmere ni primere. Sami se ne zavedate, da imate zgodovinski biser v območju hotelske celote. Tega bisera ne znate ali se ga sramujete predstaviti vašim gostom, turistom, obiskovalcem. V vašem reklamnem prospektu so slike hotelskega objekta, hotelski park z zelenicami in tudi kapelica ne manjka. V tem prospektu pa mi niti besedice o spominski sobi ali slike prostora. Za slovenski narod je bilo v tem kraju storjeno neponovljivo dejanje. Ne glede na to, komu so se Nemci vdali - rdečim, črnim, belim ali plavim, to je bilo zgodovinsko dejanje, ki ne bo nikoli izbrisano. Če bi imeli v vašem poslovnem koledarju v programu, da mora nekdo skrbeti za ta prostor, bi se Vaš ugled še dvignil. Veliko ste že zamudili, pa vendar ta zapuščena stavba in soba čakata na revitalizacijo. Ko sem si ogledal okolico in spominsko sobo, sem bil presenečen, da imamo tako nizko stopnjo čuta odgovornosti do naše kulturne dediščine. Spominska soba je bila ne pometena, okna prašna in zapre-dena s pajčevino, zavese in zastave razbarvane in osmojene od sonca, pred vhodom kup raznih smeti, ograja porjavela, betonska plošča zelena od vlage in alg. Delavec, če je odgovoren za čiščenje in vzdrževanje teh prostorov, si ni zaslužil plačila. Kako malo truda in denarjaje potrebno, da bi prostor vzdrževali kot se spodobi. Samo malo samoinciati-ve in priden delavec bi lahko iz tega prostora naredil Meko. Ko bi tako dejanje bilo storjeno pri naših sosedih na drugi strani Alp ali Soče, bi jim to bilo zlata jama. Morda kdo poreče, da je lahko biti učen in dajati nasvete, ni pa nikogar, ki bi hotel kaj takega storiti, kar predlaga. Morda sem prevelik idealist pa vendar sem Vam osebno pripravljen pomagati, ker se razumem na notranjo opremljenost prostorov. Tudi fizično sem pripravljen obnoviti prostor. Stvari in prostor bi morali postaviti v prejšnje stanje in delno opremiti prostor s predmeti, ki bi asocializirali davno preteklost. Kot veste, danes se prodaja znanje in ko bi v ta kompleks vtkali nekaj svežega na že obstoječih dejstvih, bi dali večji poudarek zdravilišču in vašemu kraju. Če imate kakšne želje, mi sporočite! Lepo vas pozdravljam. Pa brez zamere! ■ Alojzij Konda ljubljanska 3/c Kamnik Sporočilo javnosti Zeleni Slovenije sporočamo, da so bili 2. decembra 1993 sodno zapečateni prostori stranke na Ko- menskega 11 v Ljubljani, ki jih je od 25. marca protipravno uporabljala stranka ZESS tako, daje vanje nasilno vstopila in zaplenila vse imetje Zelenih Slovenije. 17. 11. je namreč Temeljno sodišče v Ljubljani odločilo, da mora stranka ZESS vse prostore s celotno opremo in premičninami "vrniti tožeči stranki Zelenim Slovenije ter se v prihodnje vzdržati vsakega novega motilnega dejanja...". Ta odločitev Temeljnega sodišča v Ljubljani Zelene Slovenije utijuje v prepričanju, da Slovenija postaja pravna država in jim eo-mogoča, da se v celoti posvetijo svojemu temljnemu poslanstvu, torej reševanju okoljevarstvenih problemov v državi. ■ Za Zelene Slovenije: predsednik Vane Gošnik Letošnji program osrednjih zborovskih prireditev bo tokrat prvič zaokrožilo srečanje slovenskih oktetov in nonetov. Začeli ga bodo 11. in 12. decembra, nadaljevali pa vse do konca te sezone. Organizatorji srečanja so Slovenska pevska zveza pri ZKO Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica in kulturno društvo Franca Zgonika iz Branika na Krasu. V tem kraju bo omenjeno srečanje potekalo. Med osemnajstimi nastopajočimi bodo tudi Moški oktet iz Zavodenj, Oktet Lesna Slovenj Gradec ter Oktet Mislinja. Nastopili bodo to soboto ob 20. uri v kulturnem domu v Braniku. ■ (tp) "KONTAKT" TOPOLŠICA 85d, TEL. 893-701 Odp. čas: del. 8. -12., 15. ■ 19. h; sob. 8. -12. h NUDIMO POPRAVILA: • električnega orodja (Iskra, Black&Deckerin ostalih proizvajalcev) • malih gospodinskih aparatov • transformatorjev in stopniških avtomatov • manjših elektromotorjev... Obnavljamo motorje za pralne stroje - za samo 3.850,00 sit!!! VSAKA STRANKA BO SODELOVALA V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO konec JANUARJA '94! Se priporočamo! VEDNO Z VAMI... AVTO CELJE J NOV DELOVNI CAS: PON. - PET. OD 7. DO 17. URE SOB. OD 7. DO 13. URE A VTO CELJE obvešča cenjene stranke, da so na zalogi vozila -FIAT -LANCIA -ALFA za takojšjo dobavo. Pričakuje jo vaš obisk in priporočajo, da izkoristite obstoječo davčno zakonodajo. Vse informacije so vam na voljo v prodajnem salonu v Velenju tel.: 063/851-060 OBIŠČITE NAS! M/hllL. BUTIK ZA BODOČE MAMJG IN OTROKE Šlandrov trg 7, Žoltc, tel.: (063) 712 SIS O modna konfekcija za bodoče mamice, tudi iz uvoza O zibke, previjalne mize, vozički, avtosedeži... O otroška konfekcija do št. 6 namenjena vsakodnevni uporabi; zato kvalitetna, pralna, praktična in kar je najvažnejše po dostopnih cenah O Igrače, predvsem didaktične Obiščite nas gotovo boste našli kaj zase ali svoj naraščaj ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3 Prodaja kombinirano vozilo Renault - Trafic, letnik 1987/januar, prevoženih 110.000 km. Vozilo je na ogled od 9. do 15.12.1993 med 13. in 15. uro, v glavni poslovni stavbi LB, Rudarska 3. Pisne ponudbe za odkup vozila pošljite na naslov: Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, d.d. (Tehnični posli) 63320 Velenje, Rudarska 3 Ponudbe za odkup sprejemamo do 16.12.1993. Informacije na tel. 854-302. Štiri leta plesne skupine V petek jubilejni nastop Kljub vsemu zanimanju in veselju v mozirski občini za učenje in vadbo plesa ni pretirano veliko. Zato je toliko bolj razveseljivo, da članice plesne skupine, Black ladies jim je ime, pridno vadijo in nastopajo že štiri leta. Takrat so se zbrale in z Romano Grudnik pričele s trdim delom, spoznavale in še spoznavajo različne tehnike in plese, vmes pa nastopajo. Zagotovile so si prostor v Nazaijah in s tem možnost, da se te prijetne in ustvaijalne spretnosti naučijo še mlajše plesalke in plesalci. Minevajo torej štiri leta in ta "jubilej" bodo proslavile s posebnim nastopom, "Vročica" so ga poimenovale, ki ga bodo skupaj z dvema gostujočima skupinama s Koroške in domačimi glasbeniki v nazarskem delavskem domu pričele jutri, v petek, ob 18.uri. Društvo gojiteljev malih živali Velenje »«««*««««*■»««»»•»«■»»•«■»»«■*»«»«■»»» Razstava v prehodu Ere Standard Prihodnji petek, 17. in 18. decembra, bo v prehodu Ere Standard v Velenju Društvo gojiteljev malih živali Velenje organiziralo že tradicionalno razstavo malih živali. Vse ljubitelje hišnih ljubljencev, zajčkov in drugih malih štirinožčec vabijo v prehod med 8. in 19. uro. ROGEL-METAL Proizvodno, trgovsko podjetje, d.o.o. Gavce 28 a, ŠMARTNO OB PAKI tel: 063/885- 158 fax: 063 / 885 - 554 Cenjene potrošnike premoga obveščamo, da vršimo prodajo premoga vsak delovni dan. Cena za tono kosov RLV je 5.000 SIT, lahko tudi na obroke, po dogovoru. Se priporočamo! ocajt DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 14. ure. Stari trg 12, tel: 856 - 763 Tomšičeva 15, tel: 855 - 420 KAVA MINAS 250 g 149,00 SIT PRALNI PRAŠEK PERSIL 3 /1 949,80 SIT TEKOČINA ZA POSODO - TIC0 PIATI 4 /1 352,40 SIT MEHČALEC 4 /1 360,00 SIT PRALNI PRAŠEK L0L0 8/1 1.409,80 SIT COPATI 3 KOM. 363,00 SIT S0LA1,5 L 98 SIT SLADKOR 1 KG 88 SIT TOALETNI PAPIR 10 /1 188,60 SIT SKENDERBEG - ALBANSKI KONJAK 765 SIT K0MP0T MARELICA 173,90 SIT PISTACIJE10 dkg 95,54 SIT GOSPODINJSKI STROJČKI PO PROIZVODNIH CENAH. ■ ZA VEČJE NAKUPE MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA! POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! n f j BELA LJJ IM CAS 13 roucui Več vlomov Neznani storilci (ali storilec) so v noči iz 29. na 30. november vlomili v ribiško kočo ob Šoštanjskem jezeru in iz nje odnesli večjo količino alkoholnih pijač, cigaret in hrane v skupni vrednosti okoli 100 tisoč tolaijev. To je že drugi vlom v to kočo v zadnjem času. V noči na 2. december paje neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Ravnah 23. Iz priročnega skladišča je odnesel okoli 66 brusilnih in rezalnih plošč. S tem je lastnika Stanka K. oškodoval za 30 tisoč tolaijev. Naslednjo noč, tisto na 3. december, je neznani storilec izkoristil za vlom v Diskont Vegrada v Šoštanju na Kajuhovi cesti. Odnesel je večjo količino cigaret, žganih pijač, kave, več parov obutve, prehrambenih in drugih artiklov v skupni vrednosti okoli 250 tisoč tolaijev. V noči na 5. december je doslej še neznani storilec vlomil v osebni avto, parkiran na Uriskovi ulici. Iz njega je odnesel moško denarnico v kateri je bilo okoli 15 tisoč tolaijev in 100 DEM, skupaj paje lastniku Antonu D., 52 let, iz Velenja, povzročil za okoli 30 tisoč tolaijev škode. Prepozno opazil pešca I. decembra ob 10.35 je po Kidričevi cesti iz smeri Tomšičeve poti Šaleški vozil osebni avto 68-letni Stanislav Vodeb iz Celja. V križišču s Prešernovo je cesto prečkal pešec 70-letni Ivan Ževart iz Podkraja. Vodeb je pešca prepozno opazil, zato je kljub zaviranju trčil vanj. Ivan Ževart je bil v nezgodi lažje telesno poškodovan in so ga odpeljali na zdravljenje v slovenjegraško bolnišnico. Na vozilu paje nastalo za okoli 50 tisoč tolaijev škode. Trčil v drevo 4. decembra ob 23.30je Rexep Puleshi, 33 let, iz Velenja vozil osebni avto skozi Gaberke proti Pleši vcu. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal na desno bankino, nato na travnik in trčil v drevo. V nezgodi seje lažje telesno poškodoval sopotnik v njegovem vozilu 31 -letni Zoran Josič iz Velenja. Zdravniško pomoč so mu nudili v velenjskem Zdravstvenem domu. Na vozilu je nastalo za okoli 50 tisoč tolaijev škode. Gorele kleti V sredo, 1. decembra, pol ure po polnoči, je izbruhnil požar v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Šaleški 2 B v Velenju. V požaru je zgorelo pet kleti. Gasilci so požar pogasili, tako da se k sreči ni razširil na druge prostore v objektu. Kriminalisti sumijo, da so požar iz malomarnosti zanetile osebe, ki so klet uporabljale za prenočevanje. Požar je povzročil za okoli 200 tisoč tolarjev škode. Utnrat se je policistoma Ob enih zjutraj, 31. novembra, je v stanovanju v Šaleku 84 razgrajal 39-letni F.M.. Dva policista sta se namenila v stanovanje, da bi vročekrvneža pomirila. Ta pajima najprej ni hotel pokazati nobenih dokumentov, njunih ukazov pa tudi ni vzel zares. Ker si nista mogla pomagati drugače, sta zoper kršitelja uporabila fizično silo. F.M. pa jima je skušal preprečiti uradno dejanje tako, daje enega izmed policistov dvakrat udaril, proti njima brcal in se hotel iztrgati iz prijema. Policista sta ga obvladala in ga privedla na Policistko postajo, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Poleg predloga sodniku za prekrške bodo policisti zanj napisali tudi kazensko ovadbo. Trije huje poškodovani v prometni nezgodi V ponedeljek, 29. novembra seje na magistralni cesti v Latkovi vasi pripetila huda prometna nezgoda, v kateri so se tri osebe huje poškodovale. 18-letna Gordana Petkovič iz Avstrije je vozila po magistralni cesti iz Šentruperta proti Celju. V blagem levem nepreglednem ovinku v Latkovi vasi je njeno vozilo pričelo zanašati in ga pri tem zaneslo na levo stran ceste v trenutku, koje iz celjske smeri pripeljal voznik tovornega avtomobila s priklopnikom 35- letni Simeun Dujič iz Žalca. V trčenju, do katerega je prišlo, so se huje poškodovale voznica osebnega avtomobila Gordana Petkovič in sopotnici v njenem vozilu 19 letna Biljana Bečare-vič iz Velenja in 24-letna Luca Kostič iz Avstrije, na vozilih paje nastalo za okoli milijon tolaijev škode. Prometne nezgode z materialno škodo K sreči se prejšnji teden na območju Mozitja ni pripetila nobena hujša prometna nesreča, bilo pa jih je nekaj, kjer je na vozilih nastala predvsem materialna škoda. 29. novembra je v Radmiiju zaradi neprilagojene hitrosti vožnje stanju vozišča zapeljala s ceste 34-letna Marija F. izRadmiija. Na vozilu je nastalo nekaj škode, njo pa čaka sodnik za prekrške. 3. decembra ob 10.50 se je pripetila prometna nezgoda z materialno škodo v kraju Nova Štifta. V njej sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila 34-letna Jožica R., kije izsiljevala prednost vozniku osebnega avtomobila 27-letnemu Petru K., ki pa je vozil prehitro glede na stanje vozišča. Oba zdaj pričakuje sodnik za prekrške. Ogrožal goste Torkov večer, 30. novembra, sije na svojevrsten način popestril Ivan T., 30 let, iz Šmiklavža. Ob 23.35 je v bifeju Nova Štifta ogrožal goste in razbijal steklovino. Ali se muje to splačalo, pa mu bo povedal sodnik za prekrške, ki ga namerava povabiti na pogovor. Odkrili vlomilca Znanje vlomilec v nazarski Grad Vrbovec. Minuli teden so ga izsledili mozirski policisti. Dejanja je osumljen 32-letni Viktor T. iz Gornjega Grada, zoper katerega so že napisali ovadbo tožilstvu. TORI Gornji grad, Attemsov trg 9, tel: 063/84-041,842-007 - POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA ŠKODA - PRODAJA VOZIL ŠKODA - REZERVNI DELI - DODATNA OPREMA Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE" Maribor, Mlinska 22 tel. (062) 22 66 00,22 66 13; tel./fax (062) 22 42 80 Se odločate za nakup audio ali video tehnike, potrebujete darilo za posebne priložnosti? Obiščite nas, svetovali in S omagali vam bomo! Judimo vam artikle svetovno znanega Korejskega proizvajalca audio in video tehnike S AM S U N G !!! Za vas smo pripravili posebno NOVOLETNO ZNIŽANJE z najugodnejšimi .20 Video strani SLOVENIJA 2 13.40 Forum 13.55 TV mernik 14.10 Utrip 14.25 Zrcalo tedna 14.40 Nedeljskih 60 16.10 SOVA, ponovitev sledi Želite milord? 6/6 17.05 Ludwig, 2/5 18.504x4 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.05 Sedma steza pgp.25 Vpreženi pavi, 1. del ang. drame 21.15 Po sledeh napredka 21.45 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra ..... Video strani 09.50 SPvsmuč. SLM 12.50 SP v smuč. SLM 16.10 Svet na zaslonu 16.50 Ljudje in zemlja 17.20 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 7/10 17.45 Agathe Christie, 8/8 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Železni Gustav, 2/7 21.00 Proetcontra 22.00 Videošpon 22.55 Svet poroča 23.30 Video strani 23.35 EP v košarki 10.10 Biskvitki, ameriška risi na serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti 20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Studio city 14.10 Pro et contra 15.15 Železni Gustav, 2/7 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Medlteran, ital. film 22.10TV dnevnik 2, vreme 22.35 SOVA: sledi Charlie Chaplin, 3. del sledi Palača vetrov, 2/6 23.55 Video strani SLOVENIJA 2 17.25 Medvedja usluga, 10. del 17.55 Palača vetrov, 1/6 18.45 Analitična mehanika, 45/52 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Košarka NBA 21.05 Skoki, posnetek 22.10Oči kritike HRVAŠKA 1 HRVAŠKA 1 HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Življenje se gleda z očmi, 4/6 12.15 Zvezda vodilja 13.00 Cartouche, franc. film 16.05 Ali ste vedeli 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dramska serija 21.15 Hrvaška in svet 22.05 Hitreje, višje, močneje 23.00 Slika na sliko 11.30Življenje glejde z očmi, dok. oddaja 12.05 Zvezda vodilja 13.00 Šuani, franc. film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Pax Christi, dok. serija, 5/6 21.00 V obsežnem planu 22.35 Prijavo kazalište, glas. oddaja 23.20 Slika na sliko 10.00 Poročila Smelt0limpija:Rdltlili«IIIIII!|ltl Nizajo zmage Košarkarji Savinjske s Polzele še naprej zmagujejo v slovenski košarkarski ligi-zelene skupine. Tokrat so v soboto doma pred okoli 700 gledalci premagali Comet iz Slovenjskih Konjic 76:62(28:31). Gostje so imeli v prvem delu pobudo in polčas seje končal z vodstvom gostov. V drugem delu pa so polzelani že v 32. minuti izenačili (31:31), nato pa dosegli nekaj zaporednih košev in povedli za 10 do 15 točk in ob koncu zmagali. Pri domačih seje izkazal veteran Petranovič, kije dosegel kar 45 točk, ostale za domačo ekipo pa še Govc 4, Stavrov 4, Urban-ija 7, Stegič 12 in Cizej 4. ■ Besedilo in slika: -er Žalec:Drava 33:14 (19:7) S^ lllltlllllllllllSI Članice spet odlične Po vsakem porazu proti Burji v prejšnjem kolu so Žalčanke tokrat prikazale veliko boljšo igro in zasluženo visoko zmagale. Posebnotto-bro so igrale v prvem delu, kjer seje polčas končal kar 19:7. V drugem deluje dal domači trener Aleš Filipčič priložnost nekaterim mlajšim igralkam, ki so svoj nastop opravičile. Tu gre za T. Dolar, Rendlovo in Križenčevo. S to zmago so si žalske rokometašice priborile še večjo možnost, da se uvrstijo v modro skupino slovenske rokometne lige. Za Žalčanke so gole dosegle: Kline 8, Randl, V Dolar in Vujovič 6, T. Dolar 4, Golob 2, Križanec 1. Srečanje sta v žalski športni dvorani dobro vodila pred 200 gledalci Bolčina in Hreščak. (Oba Ajdovščina). _____■ -er Slovensko zimsko prvenstvo W ^ ^ ^ Preden se bo izteklo letošnje leto, se bodo ljubitelji tekov v naravi še enkrat srečali v Šaleški dolini. V soboto, 18.decembra, bo namreč na tradicionalni progi v Topolšici 9.novoletni tek za pokal Gorenja z udeležbo slovenskih atletov in rekreativnih tekačev. Njim se bodo pridružili tudi udeleženci iz več evropskih držav, s katerimi imajo člani Tekaške sekcije Gorenje že navezane številne prijateljske stike, še posebej po letošnjem skupnem nastopu na maratonu v New Vorku. Prihodnja sobota bo v Topolšici v znamenju tekov. Že ob 9.uri bo prvi štart; gre za "predtek", ki se ga bodo udeležili člani organizacijskega odbora in drugi tekači, ki bodo to želeli. Ob 13.20 bo pričetek teka za predšolske otroke (300 metrov); ob 13.40 tek za otroke od 9 do 11 let in ob 14.00 za otroke od 13 do 15 let. Tu bosta progi dve, za mlajše 800 in za starejše 1.500 metrov. Ob 14.30 bodo pričeli glavni tek na 10,8 kilometra dolgi progi odTopolšice mimo Lajš in Spodnjih Raven ter nazaj pred hotel Vesna. Tekli bodo mladinci, mlajši in starejši člani ter tri skupine veterank in veteranov; skupno torej kar 22 kategorij. Organizator bo pripravil lepa priznanja; za najmlajše kolajne, za najboljše na 10,8 kilometra tudi denarne nagrade, ki bodo odvisne od števila prijavljenih. Absolutna zmagovalca med moškimi in ženskami bosta prejela vikend paket v Tremah Topolšica, računajo pa tudi na pomoč ostalih sponzorjev, ki bi pripomogli, da bi novoletni tek v Topolšici obdržal dosedanji ugled med slovenskimi tekači. Zanimanje je namreč veliko, seveda paje vse odvisno od denarja, seveda tudi od iznajdljivosti in dobre volje tistih, ki jim je do tega, da se tek razvije kot množična rekreativna dejavnost. Tekmovanje v Topolšici bo ob vsakem vremenu, rok za pismene prijave paje 15.december na naslov: Tekaška sekcija Gorenje, Partizanska 12 Velenje. Še to: ob novoletnem teku pripravlja organizacijski odbor tudi daril-no-nagradno akcijo pod pokroviteljstvom Radia Velenje, uredništvo Našega časa pa po prevzelo pokroviteljstvo za objavo rezultatov; časopis bodo udeleženci teka dobili na dom. ■ OČ Rudarju (za zdaj) mali nogomet leži Za nekatere prvo in drugoligaše s končanim jesenskim delom nogometnega prvenstva še ni nastopil za ene bolj za druge manj zasluženi počitek. V tem zimskem obdobju je NZS pripravila 1.zimsko ligo v malem nogometu, v kateri sodeluje 16 ekip, razdeljenih v vzhodno in zahodno skupino. V vzhodni igrata tudi oba šaleška ligaša. Rudar in ERA Šmartno. Sodeč po prvem nedeljskem turnirju v Murski Soboti kjer so odigrali prvi dve koli, Velenj-čanom bolj leži mali kot veliki nogomet. Po dveh kolih so v vodstvu s polnim izkupičkom, s točko manj na drugem oziroma tretjem mestu pa sta Mura in Maribor. Turnir bodo nadaljevali v nedeljo v velenjski Rdeči dvorani s pričetkom ob 10.uri. Rezultati: RudanAvto Bum 6:1 (strelci Spasojevič 2, Polovšak 2, Javornik, Mešanovič), ERA Šmartno: Publikum 1:6 (Druškovič), Mavrica:Maribor Branik 2:4, Mura:Potrošnik 8:3, Publikum:Avto Bum 2:4, Maribor Branik:Mura 1:1, Rudar:Mavrica 5:4 (Spasojevič 2, Čanič, Komar, Mešanovič), Potrošnik: ERA Šmartno 7:3 (Štefančič, Maglica, Stojko). r — — — — — — — — — — — — — — — — — — "i I V nedeljo v Rdeči dvorani | 3,krog: 10.00 - Potrošnik:Mavrica, 11.00 - Mura:ERA Šmartno, 12.00 - . I Rudar:Publikum, 13.00 - Maribor:Avto Bum; I 4.krog: Odbojka m m m m m ® Doslej Štiri odbojkarske ekipe z našega področja so minuli konec tedna gotovo odigrale najboljši krog doslej v prvenstvu. Klonili so le Topolčani v 1 .moški ligi. Na gostovanju v Žirovnici so bili domačini boljši s 3:1, gostje pa so se jim močno upirali. V sobotnem kolu čaka odbojkarje še eno gostovanje na Gorenjskem, tokrat pri Minolti na Bledu. Odbojkarice ekipe Gornji grad Brokat nadaljujejo z dobrimi igrami in so po 7.krogu z enim porazom v 1 .ligi same na drugem mestu. V tem krogu so doma s 3:0 premagale Novo mesto, v naslednjem kolu pa bodo gostovale pri vodilnem Ci-mosu v Kopru. Četrto zmago so dosegle igralke Topolšice v 2.ligi in so po osmih krogih s polovičnim izkupičkom na 5.mestu. V soboto so v gosteh po hudem boju s 3:2 premagale Mežico, v soboto pa bodo znova gostovale in sicer v Kopru pri drugi ekipi Cimosa. V gosteh so zmagali tudi igralci druge ekipe Topolšice, ki so na Ptuju premagali domačine s 3:1, težko pa bo v naslednjem krogu, ko bodo gostili vodilno BC1 Turbino. Plavanje Državni rekord in pet medalj i 15.00 - Mavrica:Publikum, 16.00 - ERA Šmartno:Avto Bum, 17.00 - . I Potrošnik:Maribor, 18.00 - Mura:Rudar. L — -. — — — — — — -. —— — — — — — —— J Mali nogomet Turnir v Rdeči dvorani Decembra se pričnejo razni dvoranski turnirji v malem nogometu. Po osvojenem prvem mestu konec prejšnjega tedna v Slovenj Gradcu bo velenjski Sportklub pripravil še svoj turnir. Ta bo od 17.do 19.decembra, zadnji rok prijave paje to nedeljo (12.decembra) ob 20.uri, ko bo v Rdeči dvorani v Velenju tudi žreb. ■ Zdravko Golob Kegljanje V derbiju praznih rok Pričnimo tokrat s kegljavkami. Igralke Šoštanja so v 7.kolu na domačem igrišču gostile ekipo Mercatorja iz Trebnjega na Dolenjskem. Gostje so z odlično igro povedle že s 3:1 in imele 40 geljev prednosti pred nastopom zadnjega para. Točki pa vendarle nista odšli na Dolenjsko, saj sta se domačinki razigrali in na veliko veselje številnih navijačev preobrnile rezultat v končno zmago s 5:3 ter 2.229:2.156 podrtih kegljev. S srečanjem 7.kola so Šoštanjčanke sklenile prvi del prvenstva in so s 5 točkami na 4.mestu. Šoštanj: Prelog 362 (0), Mihajlev 349 (0), Hojan 372 (1), Lozič 372 (0), Podbrežnik 393 (1) in Sotošek 380 (1). Moška ekipa se je izkazala zelo slabo. Šoštanjčani so namreč prvič klonili na svojem kegljišču. V "derbiju" 11.kola so se srečali z vodilno ekipo EHO iz Hrastnika in proti razigranim gostom visoko izgubili. Gostje so domačine ujeli na levi nogi, bolje rečeno levi "roki" in zmagali kar s 7:1 in rezultatom 5.002:4.854. V 12.kolu čaka ekipo Šoštanja dolgo potovanje v Lendavo. Si lahko obetamo ugodnih vesti, glede na to, da so "ranjeni levi"? Šoštanj: Glavič 857 (I), Hasičič 796 (0), S.Fidej 814 (0), Kramer 797 (0), Križovnik 783 (0) in L.Fidej 807 (0). ■ L. Fidej Plavalni klub Olimpija Salomonov oglasnik je v ljubljanskem bazenu Tivoli v soboto organiziral 2. mednarodni plavalni miting "Miklavž 93". Na tekmovanju je nastopilo 450 plavalcev iz Italije, Slovaške, Hrvaške in vseh slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi 20 plavalcev Velenja, starih od 11 do 14 let, ki nadaljujejo sezono z odličnimi rezultati. Izreden uspeh - nov državni rekord za dečke, so dosegli v disciplini 4 x 50 m prosto z rezultatom 1:54,48. V štafeti so plavali Andraž Valcl, Jure Majhen, Jure Primožič in Mario Petras. lasten rekord, ki so ga dosegli aprila letos v Mariboru, so izboljšali kar za dobre 4 sekunde. S tem so izkoristili dobro pripravljenost in svojo starost, saj bodo z novim letom prešli v starejšo kategorijo. Ekipno moč kluba je dokazala tudi štafeta 8x50 m prosto s 3.mestom, v njej pa so imeli pravico nastopa po 4 dečki in deklice različne starosti. Med posamezniki sta bili najboljši Ajda Valcl in Bojana Kološič, izreden uspeh paje tudi 3.mesto med 19 klubi. Rezultati plavalcev, ki so se uvrstili do 10.mesta: dcklicc A - 100 m hrbtno: 1. Valcl 1:11,32; 100 m prosto: 3. Valcl 1:03,93; deklice B - 50 m delfin: I.Kološič 34,22; 50 m kravi: 2.Kološič 30,78; 50 m hrbtno: 5.Kološič 37,26; štafeta 4x50 m prosto: 5.velenje 2:16,88 (Kološič, Jandrok, Pandža, Sladic); dečki A - 100 m prsno: 4.Doblšek 1.14,43; 100 m hrbtno: 5.Vale! 1:07,44; 100 m delfin: 7.Valcl 1:08,00; štafeta 4x50 m prosto: 6.Velenje 1:54,48 (državni rekord za dečke); . dečki B - štafeta 4x50 m prosto: 8.Velenje 2:06,57 (Knez, Vrhnjak, Rovšnik, Simič); štafeta 8x50 m prosto: 3.Velenje 4:02,40 (Valcl, Petras. Rovšnik, Knez, Valcl, Udovičič, Sladic, Kološič). Nastopilo je 19 ekip, skupni vrstni red najboljših: 1.Olimpija Salamonov oglasnik 8.338 točk, 2.Edigs Kamnik 7.208, 3.Velenje 7.049. Prve tri ekipe so prejele tudi lepe pokale, vsem plavalcem in trenerjema Rajmundu Valclu in Veri Pandža pa iskrene čestitke. ■ Marko Primožič Smučarski skoki Kolenc v reprezentanci V soboto in nedeljo sta bili v Planici dve tekmi za pokal Cockta. Obe sta šteli za sestavo slovenske reprezentance za uvodni tekmi letošnjega svetovnega pokala, ki bosta prav tako v Planici konec tega tedna. Na obeh tekmah jc zmagal Robi Meglič, med Velenjčani paje bil z odličnim 8.mestom najboljši Peter Kolenc. S tem se je kot osmi član uvrstil v slovensko reprezentanco. Jerman je bil 21.in bo v Planici predskakalec, Kaligaro paje osvojil 23.mesto. S tem mestom seje uvrstil v ekipo za tekmo evropskega pokala, ki bo prav tako konec tega tedna v nemškem Obervvisenthalu, z njim paje v ekipi tudi Kopušar z Ljubnega ob Savinji. Squash Prvi poraz deklet V 5.krogu državne lige so Velenjčani gostovali pri prvouvrščenem in najboljšem klubu v državi, ljubljanskem Squashlandu. Oslabljena moška ekipa je bila bre/. možnosti za zmago in je gladko klonila z 0:5. V 6.kolu so zaradi zmanjšanja stroškov kar na istem igrišču odigrali še srečanje 6.kola in z ekipo Hrast iz Novega mesta izgubili z 1:4, torej šc niso okusili slasti zmage. Z ekipo Squashalanda so gladko z 0:3 izgubila tudi dekleta. To je njihov prv i poraz in so sedaj na drugem mestu. V derbiju so sicer Velenjčanke pričakovale boljši izid. vendar je Petra Vihar nastopila bolna, v boju za naslov prvakinj pa seveda obljubljajo zmago proti Ljubljančankam na igrišču velenjskega kluba. V 6.kolu so se srečale še z igralkami ekipe Hrast iz Novega mesta in zmagale z 2:1. Zmagali sta Viharjeva in Ferfoljeva, tesno (2:3) paje izgubila Tamšetova. ■ BigJoco Strelski šport Veternik drugi Na drugem pozivnem izbirnem strelskem tekmovanju za sestavo državne reprezentance za dvoboj s Hrvaško seje s pištolo izkazal Simon Veternik. S 570 krogi je osvojil drugo mesto, za zmagovalcem Štuhcem paje zaostal le en krog. Tretji je bil Gaber iz Olimpije. ■ F. Ž. Šahovske novice m m V četrtek, 2. decemembra, seje na zadnjem rednem mesečnem hitropoteznem turnirju zbralo kar 24 tekmovalcev, ki so odigrali 9 krogov po švicarskem sistemu. Tempo igre je bil tokrat 10 minut na igralca. Vrstni red: I. Milan Matko 7.5, 2. Štefan Cvar 7, 3. Radiša Rajkovič 7, 4. Robi Podlipnik 6, 5. Tone Vedenik 6 itd. S tem turnirjem seje tudi zaključila serija mesečnih turnirjev za prehodni pokal za leto 1993, ki gaje letos osvojil Milan Matko. Skupni vrstni red: 1. Milan Matko, 2. Radiša Rajkovič, 3. Milan Goršek, 4. Peter Voglar itd.. ŠŠD vabivse svoje člane na redno letno skupščino, ki bo v četrtek, 9. decembra ob 17. uri nad okrepčevalnico Šahec. ■ Andrej Novak Tenis Najboljši Karel Špegel V soboto je bil v Beli dvorani turnir posameznikov nad 35 let. Zmagal je Karel Špegel in s tem osvojil 16 točk za turnir najboljših. V soboto, 11.decembra, bo turnir dvojic. Prijave sprejemajo na Birt d.o.o. na telefon 851 -686. Nagradna križanka VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE , ki vas v mesecu decembru še posebej vabi, tudi vsako soboto do 19. ure! 1. nagrada: prstan Leona 2. nagrada:električnl spenjainik iskra 3. nagrada:praznična košarica 4. nagrada:košarica nove pekarne v Nami Če prenesete s pomočjo številk črke Iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje do vključno ponedeljka, 20. decembra 1993. ii m i w 7 i _i_ 10 11 i5 !iT i _i_ 11+ 15 w le 20 21 n 25 24 \2S i i 26 w RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK O, a in e so čisto Janezovi Na velenjskem radiu se je Janez Plesnik, naš Savinjčan, kot mu radi rečemo mi v uredništvu in kot ga poznajo tudi mnogi drugi, pričel kaliti pred jubilejnimi 15.-imi leti. Sama se tega obdobja ne spominjam, ker sva sodelavca le nekaj manj kot 3 leta, zato je moral na "zaslišanje". ' 'Veš, takrat sem vodil cele oddaje, bral sem poročila in vse ostalo. Vse seveda s krasnim zgornjesavinjskim naglasom. Pripomb na to moje početje sploh ni bilo, nihče me ni posebej zafrkaval, čeprav so bili a-ji, o-ji in e-ji moji in samo moji." Časi na radiu Velenje so se spreminjali, svet se je vrtel naprej in Janez je marsikatero popoldne preživel na vrhu nebotičnika kot dežurni novinar. Njegovo kaljenje je sedaj prišlo do tiste točke, ko se sploh ni več oglašal v eter, le oddajo je pripravil, napisal vse tekste za napovedovalca, pripravil poročila in z vestmi dobro "pokril" dogajanje v njegovi Savinjski dolini. Teh dni se spominjam tudi sama in vem, da so bile Janezove napovedi in vezni teksti nekaj posebnega. Vdahnil jim je svojo vedrino, jih povezoval z dogodki in domislicami... Še danes, ko Janez tudi dežura ne več, se marsikateri napovedovalec z nostalgijo spominja njegovih tekstov. Pa vendar na radiu Velenje brez Janeza mine redko katera oddaja, saj je še vedno zadolžen za poročanje o dogodkih od Hude Luknje pa do Rinke (včasih še dlje). V vsakih poročilih je vsaj ena njegova vest, še vedno sestavljena v njegovem značilnem stilu, razpoznavnem nam in poslušalcem. Brez kakšne iskrice ali rahle zbadljivke pri njem skoraj ne gre. S Stanetom (Vovko-vim) vsak ponedeljek pripravita tudi ponedeljkov šport, v "živo" pa ga ne boste več slišali. Tudi, če pripravi kakšen tonski zapis, vprašanj ne postavlja, sogovorniku vse razloži in mu pomoli mikrofon pred usta. Tako je danes Janez najbolj tih sodelavec radia Velenje, vendar brez njega ne gre. Sam pa pravi: "Zame so kuli in fotoaparat, ne pa mikrofon." Pozabil je na računalnik, ki se ga je strašno bal, sedaj pa sta že prava prijatelja. H Bojana Špegel ZAHVALA Umrl je KAREL HLADIN 1926-1993 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI unc kino AVTOAtOTOlt TRGOVINA IN SERVIS d.d., Celje, Miklošičeva 5 DEL PONUDBE IZ CELJA: (cena do registracije) Nudimo pestro izbiro rabljenih avtomobilov po ugodnih cenah in pod različnimi prodajnimi pogoji. Fiat Uno 45 1988 599.468 SIT Jugo 45 koral 1990 384.500 SIT Jugo 55 skala 1989 298.800 SIT Riva 1300 1989 397.000 SIT Jugo 45 koral 1989 357.139 SIT Peugeot 3091990 1.248.000 SIT Jugo 45 koral 1989 346.500 SIT Suzuki swift 1,61991 1.199.000 SIT Hyundai pony 1,3 11991 955.000 SIT Ida ornega 2,0 j 1989 1.248.000 SIT Citroen AX14 TGD 1990 871.500 SIT Citroen C15 D 1990 840.000 SIT Hyundai 1,3 L1991 924.000 SIT NAKUP JE MOŽEN TUDI: ■ na potrošniški kredit •z zamenjavo "staro za novo" ■ leasing na dobo 1,2 ali 3 leta (se ne zahteva kreditna sposobnost) ■ za manjšo vrednost možen odlog do enega leta. motorno kolo Aprilia AF1 Futura 125 ccm 1991 449.000 SIT R4GTL1988 348.600 SIT Chrysler LeBaron GTC cabrio 1990 2.490.000 SIT Chrysler LeBaron 3,0 6 v 1991 Jugo 45 koral 1989 Chrysler ES turbo 1990 Samara 1300 3 V1992 Jeep Cherokee 4,01990 Lada 1300 karavan 1990 Samara 1300 3 v 1990 Golf JX 3 v 1989 Jugo 45 koral 1990 Jugo 45 koral 1989 Jugo 45 koral 1989 2.580.000 SIT 257.939 SIT 1.598.000 SIT 684.033 SIT 2.391.000 SIT 469.600 SIT 557.000 SIT 997.436 SIT 372.295 SIT 298.803 SIT 338.352 SIT ODKUP RABLJENIH VOZIL SE VRŠI: • proti takojšnjemu plačilu ■ z zamenjavo za nova vozila: LADA, HYUNDAI, SUBARU, CHRYSLER, CITROEN, AUDI in ostalo. Kino Velenje Dom kulture Velenje Petek, lo.l2. ob 19.uri, sobota, 11.12. ob 20.uri, nedelja, 12.12. ob 18.uri: ZADNJA VELIKA AVANTURA akcijska komedija, v glavni vlogi A. Schvvarzenegger Nedelja, 12.12 ob 16. uri SUPER MOŠTVO - PRVAKI, mladinski film PRIHAJAJO NAJMLAJŠI PRVAKI V HOKEJU NA LEDU!!!!! Ponedeljek, 13.12.ob 20. uri PESJAN IN GLORIJA - komedija Vloge: Robert De Nero, Uma Thurman, Bili Murray Kino Šoštanj Nedelja, 12.12. ob lO.uri ZADNJA VELIKA AVANTURA Ponedeljek, 13.12. ob 17.uri SUPER MOŠTVO-PRVAKI Kino Šmartno ob Paki l»IIItlilfl«HSlS9Ha! Petek, 10.12. ob 16.uri SUPER MOŠTVO-PRVAKI Sobota, 11.12. ob 17.uri GASILSKO DRUŠTVO VINSKA GORA prireja v soboto, dne 11.12. 93, ob 21.00 uri v večnamenski dvorani v Vinski gori televizijsko oddajo POGLEJ IN ZADENI. Po oddaji bo prosta zabava z ansamblom Simona Legnarja. Predprodaja vstopnic: bistro Vlasta, hotel Paka in gostišče Kristina v Vinski Gori. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilske avtocisterne. Tani 0d 26. julija dalje se ne imenujemo več JUG0TANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni znak pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les po lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224 fax: (0608) 41 626 telex: 35815TANSEV Si 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 9.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Novosti disko glasbe; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15.DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitevje naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine velenje V tednu od 29.11. do 5.12.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust..zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 30.11. AMP VELIKI VRH 110 mikro-g/m3 3.12. AMP VELIKI VRH 230 4.12. AMP VELIKI VRH 110 5.12. AMP VELIKI VRH 240 AMP ZAVODNJE 120 ■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA MAX. POLURNE KONCENTR. od 29.11. do 5.12.1993 1200 1000 800 600 400 200 O jMarnifc: - SOS. fM mtmf & _-< ^ V.v. ZAV. VEL G.G. MERILNE POSTAJE 29.11. BIH 3.12. mm 3o.li. 4.12 Z . I 1.12. 5.12. 2.12. ALI BO VAS NOVI AVTO OPEL? ZAKAJ PA NE! KUPITE GA LAHKO V ^ POOBLAŠČENEM SERVISU, Jp^s KI VAM NUDI ŠE: VSE SERVISNE USLUGE, SISTEM STARO ZA NOVO, KREDITI, LEASING IN SEVEDA DOBAVA TAKOJ PRI e OPEL Koso«elova 16, Velenje, tel.: 855 975 DIMNIKARSTVO PECNIK Kavče 15, Velenje Poleg vseh dimnikarskih del izvajamo montaže in servise oljnih gorilnikov. Cenjene stranke obveščamo, da nas lahko po novem pokličete na mobitel 0609/ 616 751 DEŽURSTVA ■ GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje Ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje In to 24 ur na dan (podnevi In ponoči - ob delavnikih In praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 9. decembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Renko, nočni dr. Gašper in dr. Slavič PRODAJA SATELITSKIH SISTEMOV že od 399 DEM dalje. Plačilo na 4 ali 8 obrokov. 8 850-552. ZBIRAM VAŠA PISMA, darila, dokumente, zdravila do 14.12.1993. Odpremim jih za vas na naslove v ZRJ. Oglasite se na naslov: Stante-tova 9, stanovanje 8, Velenje. PEČ NA TRDO GORIVO, sobno, belo.emajlirano, možnost gretja, kuhanja poceni prodam. 8 852-996. KUPIM KRAVO ZA ZAKOL. 8 893-590. Z-101 SKALA 55, garažirana, letnik 88/6 prodam. 8 857-445 popoldan. SKORAJ NOV, ženski temno siv usnjen komplet: bunda št. 42, obrobe in ovratnik ovčka iste barve, hlače št. 38, zelo ugodno prodam. 8 857-257. TEČAJ "SPROSTITVENIH TEHNIK, JOGA SINTEZE." Prijave na 8 854-344. "RAVNOVESJI DUHA IN TELESA", vaje za sprostitev, ohranitev zdravja -12.12.1993 v nedeljo ob 15. uri v telovadnici OŠ M.P. Toledo, Velenje, 8 854-344. BARVNI TV, znamke Toshiba, velikost ekrana 72 cm in večji hladilnik, prodam. Pesek, Cankarjeva 5, Šoštanj. Petek, 10. decembra - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Stupar, nočni dr. Kozorog in dr. Renko Soboto, 11. decembra in nedeljo, 12. decembra - dr. Urbane, dr. Friškovec in dr. Vrabič Ponedeljek, 13. decembra - dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Renko in dr. Slavič Zobozdravstvo: Soboto, 12. decembra in nedeljo, 13. decembra - dr. Darinka Šuster od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z mali OGLASI INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovne in srednje šole. 8 852-461. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, ugodno prodam. 8 851-123. ZIMSKI ŽENSKI PLAŠČ IN KRZNENO JAKNO št. 40/42 prodam. 8 850992. DOBRO OHRANJENO KRZNENO JAKNO - NUTRIJA št. 42, prodam. 8 po 18. uri na št. 850-781. PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM, po izbiri 140 do 180 kg. 8 885-620. SEDEŽNO GARNITURO IN OMARO za dnevno sobo, poceni prodam. 8 858-083. Z-GT 55,letnik 83, 80.000 km, prodam. Cena po dogovoru. 8 855-666. DALJINSKI TELEFON PRODAM za 5000 SIT. 8 854-987. GOLF BENCIN, letnik 1976, registriran do 94/4, dobro ohranjen, ugodno prodam. 8 855-893. KONFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju, prodam najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "NAJBOLJŠI PONUDNIK". GOLF JXD letnik 87, prodam za 9500 DEM in Fiat 126 P za 900 DEM. 8 858-265. enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 10. decembra do 17. decembra- Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 858-704. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Od 6. decembra do 12. decembra -Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769. Od 13. decembra do 19. decembra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., tel.: 831-219. IŠČEMO PRIJETNO DEKLE ZA DELO V BISTROJU. 8 893-381. ODDAMO!!! PROSTORE V POSLOVNI STAVBI V CENTRU -VELENJA, 49 m2, III. nadstropje. 8 854-476 do 15. ure, 858-052 po 15. uri. UČENCE OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL inštruiram kemijo. 8 850-010 po 17. uri. JUGO 45, letnik 90, prodam za 3900 DEM, 8 893-226._ VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1994, želi vsem svojim strankam MASAŽNI SALON "DU-BRAVKA". PODJETNIKI, OBRTNIKI, TRGOVCI: hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah prevzamemo distribucijo vašega propagandnega gradiva po vsej Sloveniji z dosegljivostjo večine gospodinjstev in podjetij. HEXA d.o.o., Stegenškova 5,63341 PEKRE.; tel./fax: (062) 631224 vsak delovni dan od 12. do 14. ure. SESALEC ZA PRAH ISKRA COM-PACT1100, ELECTRONIC S sistem AEG, nov, prodam za 30% ceneje. 8 853-924 popoldne. Občina Velenje M*»HIXIKN**g*NK«*K*tfKK« Poroki: Adolar Cverlin, Velenje, Jenkova c.št. 11 in Smiljana Rime-le, Velenje, Jenkova c.št. 11; Matjaž Letonje, Velenje, Efenkova c.št. 36 in Sabina Čeh, Šoštanj, Metleče št. 18. Smrti: Vladimir Črešnik, roj. 1933, Podkraj pri Velenju št. 12; Janez Ročnik, roj. 1913, Ter št. 65; Ciril Debelak, roj. 1946, Podkraj pri Velenju št. 19/c; Adam Haug, roj. 1907, Velenje, Stantetova ul.št. 19; Ivan Kandušer, roj. 1921, Štore, Ul. Cvetke Jerin št. 3; Angela Belina, roj. 1906, Drensko Rebro št. 30; Kasim Medara, roj. 1948, Velenje, Špeglova ul.št. 1; Kristina Napret, roj. 1906, Zg. Rečica št. 102; Franc Prelevšek, roj. 1947, Črna na Koroškem, Center št. 26. Občina Žalec •■•«■•••■«•*«■»■•*«■» Smrti: Kari Mirnik, star 51 let, delavec, Drešinja vas št. 26; Angela Felicijan, stara 76 let, upokojenka, Lokovina 15; Tomaž Pokupec, star 30 let, delavec, Brode št. 24; Mirko Presker, star 78 let, upokoje- nec, Braslovče št. 47; Franc Mežnar, star 65 let, upokojenec, Ločica pri Vranskem 9; Justina Ko-klič, stara 81 let, upokojenka, Celje, Na zelenici 3. Občina Mozirje .....a............... Smrti: Jakob Breznik, 1930, Krnica 55; Marija Napotnik, 1917, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 14; Ignac Ožep, 1925, Podolševa 2; Franc Češnovar, 1907, Spodnja Rečica 46; Anton Poličnik, 1912, Rečica ob Savinji 23. Ljubezen, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli. ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, dedija, sina, brata ter tasta CIRILA DEBELAKA iz Podkraja pri Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, rudarski godbi ter posebna hvala govornikoma gospodu Meža in predstvniku upokojenih rudarjev za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: Neutolažljiva žena Irena, sin Miran z ženo Marto, mali vnukec Denis, mama ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice in tašče PAVLE AVBERŠEK iz Paškega Kozjaka 24.12.1907-27.11.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste seji poklonili, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč ob težkem trenutku. Enako zahvalo izrekamo dr. Fijavžu ter ostalim zdravnikom, patronažnim sestram in šoferjem rešilcev Zdravstvenega centra Velenje za dolgoletno zdravljenje, pomoč in nego ter internemu oddejku 2C bolnišnice Slovenj Gradec za požrtvovalno in humano nego v njenih zadnjih najtežjih dnevih. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. T Žalujoči otroci: Mira, Marijana, Ivanka, Ivan in Štefan z družinami. ZAHVALA Umrl je VLADO CRESNIK Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma za ganljive besede in pevcem za žalostinke. Posebna zahvala velja dr. Fijavžu in dr. Kolšku ter prijateljici Marti za nesebično pomoč v času bolezni. Žalujoči: Žena Martina ter sinova Bojan in Iztok z družinama. ZAHVALA ob smrti našega dragega očeta in dedka ADAMA HAUGA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so mu naklonili poslednjo pozornost s cvetjem, svečkami,lepo mislijo ter spremstvom na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Viviani in dr. Oskarju Renko za skrb in potrpljenje, zdravstvenemu in ostalemu osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, sodelavcem GIP Vegrad ter stanovalcem Stantetove 19 in Prisojne ulice. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: Hčerka Inge, zet Hatko, vnuka Robin z Jasmino, Denis in ostali sorodniki. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi narji), Peter Rihtarič (oblikovalec). ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: flil llllUfl in LUMINA Grafična priprava, tisk in od prema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Kje bodo smučali Velenjčani Domača smučišča spet zanimiva Dolga leta je bil sneg tisti, ki je bil kriv, da Slovenci, baje zelo smučarski narod, nismo prav veliko smučali. Ne samo v dolini, tudi na naših znanih smučiščih ni bilo pravih pogojev, mnoge je reševal le umetni sneg. Letos je stanje drugačno. Snega je zelo kmalu dovolj povsod, turistične agencije imajo pripravljene pestre programe, ki gredo menda kar dobro v denar. Največje zanimanje je za domača smučišča, kar je potrdila tudi naša kratka anketa, kije nastala na ulicah Velenja. Samo mimogrede; morda sva imeli avtorici nesrečno roko pri izbiri časa za njo, ali pa to, da smo Slovenci smučarski narod, ne drži več popolnoma. Kar nekaj časa sva porabili, da sva našli štiri smučarje, pa ulice niso bile ravno prazne... Andreja Kavšek: "Bom smučala, seveda bom. Verjetno največ na Krvavcu in na Rogli. Izkoristila bom predvsem proste vikende, če se bo dalo, bom smučala tudi čez teden. Kakšne so cene še ne vem, nič kaj se še nisem zanimala za daljše pakete, vem pa, kakšne so dnevne. Zdijo se mi kar sprejemljive. Sicer smo vsako leto šli smučat v Avstrijo, če bomo tudi letos, še ne vem. Želim si pa." Karmen Arzenšek: " Letos sem že smučala in sicer na Rah-telu. Ja, bilo je super, cene pa so v tem času, ko je še predsezona, še dostopne. Na daljše počitnice bom šla na Roglo. S prijatelji bomo ta čas preživeli v tamkajšnjih depandansah. Tam mi je kar všeč, najvažnejša paje dobra družba. V tujini nisem še nikoli smučala in se zaenkrat še tudi nisem zanimala, kakšni so pogoji in cene." Karel Majdak:" Ne vem še, kako bo kaj letos s smučanjem, ker se mi to zdi kar drag šport. Smučam jaz in oba otroka, mislim pa, da bo letos kakšen daljši dopust bolj težko izvedljiv. V preteklih letih smo največ smučali na Kopah in Rogli in moram reči, da mi je tam kar všeč. No, vsaj za en dan bomo verjetno že šli smučat, cene pa so zasoljene." Marko Svetlica:" Ja, seveda bom letos smučal. Za silvestro-vo gremo s prijatelji za teden dni na Roglo. Oče je poskrbel za na- jem apartmaja v službi, tako da bo cena še kar solidna. Na Rogli sem že povratnik, smučišča in vse se mi tu zdi vredu. Verjetno pa bom pozneje kakšen dan preživel na Rogli še z bratom." ■ bš,tp Je Konjeniška zveza Slovenije preživeta oblika? »»S**««««*«««««***««*!«« Jahači želijo na svoje, kasači so že korak dlje V soboto dopoldan so se v skupščinski dvorani občine Velenje zbrali predstavniki konjeniških klubov iz Slovenije. Vabilu na skupščino Konjeniške zveze Slovenije - sekcije za jahanje, se je odzvalo le 13 klubov od 44 obstoječih, v 36 klubih od teh imajo jahalni del, pa še od teh sta imela le dva kluba poverilnice za odločanje. Drago Rifelj, ki je vodil to srečanje, je uvodoma povedal, da želijo urediti situacijo po konjeniških klubih v Sloveniji, zato so se 10. oktobra letos odločili, da bodo sledili kasačem, ki so 17. julija letos sprejeli statut in izbrali svoje vodstvo. Gre torej zato, da veliko ljudi, ki se ukvarja s konjeniškim športom, ni zadovoljnih z delovanjem Konjeniške zveze Slovenije, pod čigar streho zaenkrat delujeta tako kasaška kot jahalna sekcija in da si zato želijo na svoje. Že kar kmalu po začetku, ko je Ajda Kalan, predstavnica KK Kranj predlagala, da naj bo to zaradi skromne udeležbe le srečanje, na katerem bi se pogovorili o korektnem delu v konjne-niškem športu, se je stanje verbalno zaostrilo. Mirko Bitenc, začasni sekretar KZS je pojasnil, da je še vedno Konjeniška zveza Slovenije edina pravna zveza, ka-keršna koli žeje in povedal, daje kasaška zveza res pripravila svoje akte, vendar delujejo samostojno v okviru ZKS. V tem je videl tudi vzrok za tako skromno udeležbo klubov, predlagal pa je, da se pogovorijo, kaj je tisto, kar moti, da delo Zveze ni dobro. Nasprotno je dr. Kalan videl vzroke za skromno udeležbo v tem, ker je sedanja republiška zveza tako slaba. Ker ni bilo po njegovih besedah v zadnjih destletjih nič narejenega, je treba najti novo pot, saj je konjeniški šport zelo zapostavljen. Mnjenja in občutja so se nizala še nekaj časa, kresala so se med zagovorniki sedanje ureditve konjeniškega športa in tistimi, ki želijo nov veter v svojo organizacijo. Več in konkretneje pa bodo o na-daljnih poteh lahko dorekli januarja, ko bo letna skupščina Konjeniške zveze Slovenije. Predstavniki Konjeniškega kluba Velenje pa so priložnost vseeno izkoristili in vsem udeležencem razdelili propagandni material svojega kluba in Turistično rekreacijskega centra Jezero. ■ bš Kulturni center Ivan Napotnik Velenje VINOGRADI Joca Žnidaršiča Ljubiteljem kulturnih večerov se v četrtek, 9. decembra 1993, ob 19.00, obeta lep kulturni dogodek. Slovenci nimamo veliko tako lepih knjig, kot je najnovejša fotomonografija Joca Žnidaršiča: VINOGRADI. Prepričajte se in z nami polistajte po njej in spoznali boste, daje lahko najlepše božično darilo za vsakogar, ki zna ceniti lepoto slovenske zemlje, spretno kamero v rokah priznanega fotografa in našega rojaka Joca Žnidaršiča, ter lepo utečeno besedo Toneta Pavčka, ki se na te reči najbolje spozna. Na kulturnem večeru v velenjski knjižnici se bodo predstavili poleg avtorja fotografij Joca ŽNIDARŠIČA, še avtor besedila Tone PAVČEK in oblikovalec MiljenkoLICUL. Predstavitev VINOGRADOV bo vodila Andreja Petrovič iz Velenja. Sodelovala pa bo tudi založba MIHELAČ, ki bo ponudila to umetnino po doslej najugodnejši ceni, to je s 25 % popustom in na dva obroka. Da pa bo vzdušje res pristno bo poskrbel ŠALEŠKI OKTET, ki ga vodi Danica Pirečnik in zna tudi take o slovenski zemlji, o njenih vinogradih in o vinčku. "Kdor ljubi Slovenijo, ima rad njene vinograde. In ceni njihova vina. Kdo hoče to bogatijo spoznati pobliže, se bo z veseljem sprehodil po slikah te knjige in še raje po izvirnikih samih. Tu in tam bo spoznal ob vsem lepem, ki se mu nudi, tudi resničnost naslova te knjige: Vinogradi slovenski in božji" (Tone Pavček). LUTKE ZA NAJMLAJŠE V soboto, 11. decembra, ob 10.00 pa bo zopet veselo. Tokratna predstava namenjena najmlajšim prihaja iz Kranja in ima zanimiv naslov: FIDL FADL. Lutkovna skupina Trije pripravila veselo in zabavno igrico o čarovniku in bratcih dvojčkih, ki hočeta na vsak način dokazati, da čarata bolje od čarovnika. Predstava je polna pesmic, čarovniških trikov in potegavščin in kot nalašč za decemberski čas. Lutke bodo tokrat nastopile v veliki dvorani, predstava paje namenjena abonentom Pikinega abonmaja in za izven. Cena vstopnic 200 SIT. OBISKI MED BOŽIČEM IN NOVIM LETOM Udeleženci karavane Kulturnega centra Ivan Napotnik se lahko prijavijo za BOŽIČ NA DUNAJU dne 24. in 25. decembra (cena 158 DEM), za ogled predstave ŽIVIH JASLIC vTostojni in opere TRA-VIATA v Ljubljani dne 28. decembra (3.500 SIT) ter za sil vestersko predstavo baleta HRESTAČ, 31. decembra (3.500 SIT). Gasilski ples MIKLAVŽ iz velenjskega društva Invalidov je obiskal ter obdaril 192 oskrbovalcev v Domu ostarelih v Velenju. Srečanje je bilo prijetno, marsikatera solza seje utrnila v tem enotirnem srečanju, kjer so Sv. Miklavžu naproti v kulturnem programu nastopili učenci iz osnovne šole Šmartno pri Velenju. Ob tako prijetnem dogodku sta še za boljše razpoloženje poskrbela harmonikarja, tisti še naj bolj korajžni pa so zaplesali. ■ L.O. Minula nedelja, sploh njen popoldanski del, je bila res drugačna. Veseli soje bili prav gotovo najbolj naši malčki, ki so si lahko kar na nekaj mestih v velenjski občini ogledali sv. Miklavža s spremstvom. Nikjer tudi niso ostali prznih rok, če ne drugega, so jih zapolnili z šibo. Ta na ta dan že mora bit', če seji pridruži še kakšen bombonček in mandarina, je otroški pogled še bolj vesel. In takšni so bili na Titovem trgu in pozneje v Domu kulture, ki je bil kar pretesen za vse, ki so si želeli videti in kaj dobiti od Miklavža. Prav tako je bilo na trgu Svobode v Šoštanju in v Rdeči dvorani, kjer seje oglasil že v večernih urah... Najbolj veselo pa je bilo prav gotovo ponedeljkovo jutro, ko so košare, pladnje in krožnike napolnile dobrote iz Miklavževega koša skoraj v vseh domovih - nekje bolj skromno, drugje bolj bogato. In ravno zatoje lepo, da lahko Miklavža "v živo" srečajo tudi vsi tisti otroci, ki bi bili sicer na to jutro doma razočarani. Ja, tudi taki so. ■ (bš) foto:vos KUD Ivana Cankarja Plešivec t>iiii»s»i>>>> Solidarnostni koncert Danes teden (v četrtek, 16. decembra) bodo člani kulturno umetniškega društva Ivana Cankarja Plešivec pripravili solidarnostni koncert. Ta bo v Kulturnem domu v Velenju, začeli pa ga bodo ob 18. uri. Na njem bodo nastopili domači narodno - zabavni ansambli in druge skupine. Izkupiček od prireditve bodo organizatorji namenili družini v kraju, ki ji je pred nedavnim požar povzročil precej škode na stanovanjsko - poslovnem objektu. Veselje na snegu Še malo in to bo, če ne bo novega snega, le še lep spomin na dni, ko je našo deželo po dolgih letih spet pobelil sneg. Najbolj veseli so ga bili seveda otroci, ki so izkoristili vsak možen trenutek, da so se predali veselju na snegu. Skupina otrok iz vrtca si je zabavo priredila sredi Titovega trga. silstva pri občinski gasilski zvezi JIH Velenje je v soboto zvečer priredil še gaje okrog dvesto gasilk in ga- ML * napornega leta. Zabavo sta vodila Miha Valenci in H^^^Uf^jjj^^v Stane Tepej, igral paje ansambel H^HHfl^^^^^Hnnl Jožeta SredŠnška. Plesa je bilo zares i^^ffiH^^fR^j na pretek, poleg tega pa še obisk Mi-klavža, ki je gasilce spomnil na Slovence Noč je prijetno popestril 6as//ec y univerza,ni opremL gasilec iz Lokovice, kije nadomeščal gasilskega patrona in prireditev obe- , ležil z edinim gasilskim šlemom. Odejo je nosil s seboj samo za to, daje iz nje stresel pikre in duhovite na račun gasilstva in gasilcev. ■ Jože Miklavc