Q«f Wm|* 53 oTčfborS 1947 kot tednik — Od l januar* ja 1958 kot poltednik — Od h januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — Glasilo socialistične zveze delovnega KRANJ — SREBA, DNE 25. MARCA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 24. — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdrav ko Tomaže] l j tj d s t v a za gorenjsko Aktualni problemi z zaposlovanjem žensk JeseniČanke v dimu železarne Dve skrajnosti: Tržič in Jesenice 0 Samo 26 odstokov zaposlenih je žensk Zakaj sedemletni načrt ni našel rešitve za brezposelne žene na Jesenicah? JESENJftKA OBČINA je značilna po tem, da ima najmanj zaposlenih žena — komaj 26 odst. V tržižki občini pa je z druge strani že nekaj let zaposlenih celo več Sena kot moških. Vzroki za tako Jl?n(e so v gospodarskem razvoju _ *^..*raJev. Tržiška tekstilna indu- gih javnih službah 57 odstotkov, videno, da bi odprli samo 152 v komunalni dejavnosti 19 odstotkov in prav toliko v prometu itd. Dokaj uspešna je nova oblika zaposlovanja žena na domu, s šivanjem nekaterih gornjih delov lažjih vrst obutve, kar so dosegli v sodelovanju s kranjsko tovarno Planiko. Kakih 40 žena ima tako možnost, da zasluži mesečno do 20 pa tudi več. tisoč dinarjev. Toda se s problemom zaposlova- veliko je še žena, ki prosijo za 8triJa, z vsemi obrtniškimi oblika-čevljarstva »copatarstva« in Podobno, je tam že od nekdaj odprla možnost, da so se žene vključevale v industrijo. Prav obratno ?a Je na Jesenicah. Železarna, ki Je bila in še vedno ostaja steber tamkajšnjega gospodarstva, ima *eJo malo delovnih mest, ki bi blja primerna za ženske. Zato in gostinstvu okrog 80 odstotkov, Najbolj zaskrbljujoče pa je to, v obrti nad 40 odstotkov, v pro- da niti v bližnji prihodnosti ne svetni in zdravstveni službi nad pričakujejo izboljšanja. V sedem-80 odstotkov, v občinskih in dru- letnem načrtu je na primer predvideno, da bi odprli samo novih delovnih mest za žene, kar je kaplja v morje. Celotno gostin- zarne, kot kaže, ni bilo posebnega problema najti 35 ali 40 milijard dinarjev. Toda pri investicijah za milijon, za pol milijona dinarjev, kjer gre za tako imenovano terciarno (negospodarsko) dejavnost, pa zaman iščejo rešitev stvo in turizem, ki v tej občini-iz leta v leto. Pri tem ne gre zgolj "Ja žensk ukvarjajo na Jesenicah kakršnokoli zaposlitev in zaslužek, mr j? ga leta* Toda bistvenega na- Zato bodo skušali doseči podobno obeta dobre perspektive, naj bi zaposlila samo 18 žena več. Tudi v drugih dejavnostih kažejo premalo zanimanja, da bi zaposlili več žena. Ob tem pa ne bi bilo prav, prezreti še enega vzroka — politike investicij. Za rekonstrukcijo Žele- za delovna mesta, da bi mehanično zaposlovali žene, marveč za dejavnosti, ki so in bodo še zmeraj hudo potrebne občanom in zaposlenim. Življenjske razmere nekaterih zaposlenih se tudi v Železarni ne skladajo z načelom skrbi za človeka. Pfedka še ni. Med 12.000 zaposle nimi je Še vedno le 3150 žena. Res je. da je v nekaterih službah pre-CeJ žensk; tako jih je v trgovini Rezultati kranjskega referenduma 4:1 za samoprispevek REZULTAT referenduma o uvedbi samoprispevka za so-hnansiranje izgradnje šol v sanjski občini je zelo dober, ?aj znaša razmerje med »za« 111 »proti« skoraj 4:1, s čimer so se občani enotno izrekli za pomoč pri gradnji v obliki samoprispevka. Na °snovi tega bo občinska skup sčma na prihodnji seji lahko prejela odlok o uvedbi omenjenega prispevka, ki ga bodo občani plačevali tri leta. . Za uvedbo samoprispevka Je bila dovolj že polovica Klasov »za« od polovice udeleženih volilcev, vendar se je glasovanja udeležilo kar 81,5 odstotka oziroma nekaj manj *°t 26 tisoč volilcev. Izmed *en Je bilo za uvedbo krajevnega samoprispevka 77,6 odstotka glasujočih, medtem *^ Jih je proti glasovalo 20,2 odstotka. Ostale glasovnice |2,2 odstotka) so bile neveljavno izpolnjene, * J. sodelovanje tudi s tržiško tovarno čevljev Peko. V železarni so med 7000 zaposlenimi skoraj samo moški. Tisoče žena je, ki bi se rade zaposlile. Točnih podatkov seveda ni, zakaj žene so se morale že sprijazniti, da za njih ni zaposlitve. Tako imajo trenutno samo 180 žana prijavljenih za zaposlitev. Lani, ko so v Mojstrani odprli nov obrat kovinske galanterije, se je v enem samem tednu prijavilo nad 40 žena s prošnjami za zaposlitev. Uspehi in slabosti javnih tribun V BEOGRADU bo v petek pričel z delom plenum glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer bodo razpravljali o organizacijsko političnih izkušnjah in nalogah organizacij SZDL v občini, o kadrovskih vprašanjih, o realizaciji sklepov V. kongresa, ki se nanašajo na nadaljnji razvoj našega samoupravnega sistema itd. Obe- nem bodo na plenumu govorili tudi o pripravah na novi kongres. Iz kranjske občine se bodo plenuma udeležili predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat, predsednik občinskega sindikalnega sveta Dušan Roblek in predstavnik mladinske organizacije Mile Milivojevič. Vili Tomat je za plenum pripravil diskusijo o uspehih in problemih ter pomanjkljivostih javnih tribun v zvezi s sprejemanjem družbenega plana v kranjski občini. Tribune kot obliko neposrednega odločanja občanov o vseh pomembnejših vprašanjih je priporočil V. kongres, izkušnje v kranjski občini pa so pokazale njihove dobre in slabe strani. Veseli dekleti lz trgovskega podjetja Kokra, ki sta se tudi udeležili referenduma, sta Ivanka Grilc in Marinka Ravnik Tisoči so se poslovili od Polde »V NEDELJO JE MOJSTRANA sprejela več tisoč ljudi, ki so prišli od blizu in daleč, da bi se poslovili od Janeza Polde in še enkrat dokazali, kaj je pomenilo njegovo ime za sto tisoč ljubiteljev smučarskega športa. Cesto od Savskega mosta do Tekstilindusa v Kranju bodo končno vendarle uredili Potem ko je godba na pihala jeseniške Svobode zaigrala žalo-stinko in so zapeli pevci v poslednje slovo ,se je od tovariša in prijatelja poslovil Rudi Finž-gar. Žalni sprevod je šel od pokojnikove hiše v Mojstrani na dovško pokopališče. Na zadnji poti so ga poleg svojcev, številnih stanovskih tovarišev in prijateljev, spremljali tudi pokojnikovi sotekmovalci, znani športni delavci ter predstavniki šport- nih in družbeno političnih organizacij. Na pokopališču se je od Janeza Polde ob odprtem grobu poslovilo devet govornikov. Drug za drugim so osvetljevali lik, velike uspehe in zasluge Janeza Polde, se mu zahvaljevali za stanovsko in športno tovarištvo ter predvsem za velik in pomemben prispevek k nepozabnim doživetjem v Planici. Sonce je razgnalo oblake, iz katerih je ob začetku žalnega sprevoda padal dež, kot bi padale solze iz, jokajočega neba. Posijalo je na odprti grob in na tisoče žalujočih okoli njega. Ponosni Triglav se je razgalil in pokazal v vsej svoji veličini — v zahvalo za vse, kar je Janez' v njegovem kraljestvu napravil dobrega za ljudi in divjad. Oglasil se je lovski rog, ki je tisočim znova privabil solze v oči, salve lovskih pušk pa so naznanjale, da Janez Polda za vedno zapušča kraljestvo Zlatoroga. — P. U. O gospodarskem razvoju občine RADOVLJICA, 24. marca—^Včeraj popoldne je bil v Radovljici plenum občinskega odbora Socialistične zveze. Na njem so obširno razpravljali o družbeno-politič^ nih problemih in gospodarskem razvoju občine v letu 1964. Plenuma so se razen članov, udeležili tudi predstavniki delavskih svetov in upravnih odborov ter nekateri direktorji večjih podjetij radovi j i«* ške občine. m. z:x ^ anJ, 24. marca — V soboto so s kranjske železniške postaje odp eljali enajst strojev, ki jih je za alžirsko tekstilno tovarno Sant *rbara du Tlelat izdelal kranjski Kovinar. Gre za sedem križno-previjalnih in Štiri pregledovalne-merilne stroje, ki jih bodo montirali on &rn"' katero bodo zgradila in opremila jugoslovanska podjetja. Kovinar bo maja poslal v Alžirijo drugo pošiljko osmih strojev za Premo še ene tekstilne tovarne St evilo kaznivih dejanj ne narašča njett . so v Zvezni skupščini razpravljali o kriminalu in o krinv* Vodljivosti za našo družbo. Podatki kažejo, da je bilo s Škod a*0m *an* v Jt^oslaviJi storjeno nad 4 milijarde in pol dinarjev bieme< skupščina je ugotovila, da to ne predstavlja resnejšega pro-Tod3 2a nas° družbo in da predvsem gospodarski kriminal upada. Vendar ima ta 8 temta sredstva kljub temu niso tako majhna, če vzamemo, da bi Pogosti so prii ^ denarjem lahko zgradili nad 1000 stanovanj sKrt okrc*ru tr^J0. Podatkih je bilo v zadnjih ^akorl*1 ^tov^° kaznivih dejanj ki D ' Opažajo se določeni premi-Vih v. Posameznih vrstah kazni-Wu eJanj. Tako smo na primer Obeležili občutno manj kaz- s kriminalom na Gona m je v kratkem po-tožilec SREČKO nivih dejanj na področju gospodarskega kriminala, zoper družbeno premoženje in zoper uradno dolžnost, kot v prejšnjih dveh letih. Na drugi strani se je zvišalo število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Tu je največkrat vzrok pijača. Drug problem je v zvezi s stalnim naraščajem tatvin, vlomnih tatvin in goljufij. Ne bi bilo prav, če bi se z večanjem števila teh kaznivih dejanj, kot vzrok zato sklicevali na pregovor: »Priložnost dela. tatu.« rek svoj pomen, primeri tatvin koles, plaščev po gostilnah in po šolah, denarnic iz tovarniških garderob. Te tatvine običajno delajo ljudje, ki se brez dela potikajo okoli. Opozoril bi še na en problem, na zaposlovanje ljudi, ki so bili že večkrat obsojeni zaradi poneverb in sličnih kaznivih dejanj, ki jih največkrat zopet zaposlimo na lakih mestih, kjer se jim spet nudi priložnost za kaznivo dejanje. Gotovo je prav, da člo- veku, ki je prestal kazen, damo možnost zaposlitve. To je nujno potrebno, ker človek mora dobiti delo, da se lahko preživlja. Ni prav, če se nekoga, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi nevestnega poslovanja, poneverb in sličnih kaznivih dejanj, spet zaposli na delovnem mestu, kjer ima možnost okoristiti se. Prav pred kratkim smo obravnavali dva taka primera, ko sta se že večkrat kaznovana storilca, v prvem primeru ekonom, v drugem pa na-kazovalec zavarovalnin, okoristila za skoraj milijon in pol dinarjev.« m. 2 NA AVTOBUSU je nastal prepir. »Kdor nima vozovnice naj plača ali pa naj izstopi,« je vztrajal sprevodnik. In na naslednji postaji so v resnici izstopili trije dijaki. Bilo je prve dni v mesecu in nekateri še niso ime- na telefon. Ko so še tisto dopoldne zvedeli za dogodek na avtobusu in ob tem ugotovili, da je [prizadeti oče v resnici človek na visokem položaju, so se samo spraševali, kdo se poteguje za otroke, ki vsak dan in ob vsakem vremenu hodijo daleč peš v šolo. Pred sodiščem je bila mlada žena. V podjetju si je kot uslužbenka na »spreten« način prisvojila denar delavcev. Priznala je dejanje. Toda v obrambi je dejala: »Kako si upate tako govoriti in postopati z mano? Ali ■sploh veste, kaj je moj mož?« Sodnik se je samo s pogledal s porotniki in zmajali so z slavami. Odgovorno mesto družbe- Ali sploh veste, kdo sem? li mesečnih vozovnic. Sprevodnik se je kregal, češ da jih :e zjutraj pustil, da ne bi zamudili šole, da pa jim zdaj ne bo škodovalo, če hodijo pol ure. Si bodn vsej priskrbeli vozovnice. Naslednje jutro je zazvonil telefon v direktorjevi sobi avtobusnega prometa. »Hočem vedeti, kdo je tisti predrzni in nesramni sprevodnik, ki je včeraj mojega sina vrgel iz avtobusa!« Hudo se je kregal in zmerjal. Direktor konkretnega odgovora in pojasnil seveda ni mogel dati, ker ni nič vedel o tem. Prizadeti je potem še zagrozil: »Nič se ne izmikajte. Za take svinjarije bo^te še odgovarjali. Se bomo drugje pomenili. Ali sploh vc^te kdo sem!« - in treščil je slušalko nega delavca, njenega moža, je bilo v resnici vsem znano. Seveda njena grožnja ni vplivala na končno sodbo. Hudo pa so se čudili njenemu nastopu. V razredu je učiteljica ocenjevala za prvo polletje. Eden izmed učencev, znan po fračah in brez veselja za knjige, je so-učencem dejal: »Naj mi le da cvek, če si upa! Se bo zagovarjala pred mojim očetom!« Več je primerov, da posamezniki hočejo izsiljevati določene prednosti na račun položaja in zaslug. Vse to pa dokazuje njihovo ozkost in hudo omalovažuje za>sluJ*<* \*, i) f.iudie in do?or1T Odkar so pred več kot štiridesetimi leti sezidali na obali Leman -skega jezera palačo Društva narodov, ki so jo z vsemi pritiklmami podedovali po drugi svetovni vojni Združeni narodi, ni bilo v tej palači tako množičnega in tako pol-noštevilnega sestanka. Vpričo ge- nevski trgovinski klopi sestal ves svet, vključujoč tudi majhno kneževino Monaco in Vatikan. Razen štirih držav, ki jim niso Izstavili viz na ženevsko svetovno konferenco o trgovini in razvoju: Kitajske, Severne Koreje, Severnega Vietnama in Vzhodne Nemčije, se zadržati v trgovinski izmenjavi stara pravila kopičenja bogastva, človek, ki je Imel na ženevskem sestanku kot predsednik konference priložnost ugotoviti zastarelost metod in trgovinskih običajev v mednarodni trgovinski izmenjavi, prihaja iz nerazvite dežele. • U Tant v Ženevi Konference OZN o trgovini in razvoju se je udeležil tudi generalni sekretar OZN U Tant. Pozdravil je preko 1500 delegatov iz 122 držav, ki so naredili prvi korak svetovne skupnosti k temeljni reformi dosedanje trgovinske politike in k hitrejšemu reševanju največjih problemov današnjega časa — zaostalosti, nerazvitosti in velikim nasprotjem med razvitim in nerazvitim delom sveta. • Druga konferenca bo v Kairu Na pripravljalnem sestanku v Colombu so soglasno sprejeli sklep, da bo druga konferenca neangažiranih držav v Kairu. Na konferenco sta prispela še predstavnika Jemna in Bolivije. 0 SZ ne da sredstev za sile v Kongu in na Bližnjem vzhodu ZDA so z nezadovoljstvom sprejeli sklep Sovjetske zveze, da ne bo odobrila sredstev za sile v Kongu in na Bližnjem Vzhodu. • Neredi v Južni Rodeziji Velika Britanija je sporočila, da Rodezija ne bo poslala samostojna toliko časa, dokler ne bodo dobili vladne večine. Državam, ki ji pošiljajo orožje, so sporočili, naj ne podpirajo vlade kolonov. Trinajst držav je predlagalo Varnostnemu svetu OZN, naj posreduje v sporu, Ženevska klop neralnega sekretarja OZN U Tan-la se je v prostrano palačo vselilo 122 držav, da bi na svetovni konferenci o trgovini, ki se Je predvčerajšnjim začela v ženevi po več kot poldrugem letu priprav, načeli edinstven pretres položaja v svetovnem gospodarstvu ln trgovini. Na ženevsko dolgo klop so se v ponedeljek vsedli bogati in siromašni, industrijsko razviti ln zaostali, izvozniki industrijskega blaga in izvozniki surovin, ženevski podatek je opozoril na ravnotežje, da je namreč svetovno gospodarstvo in trgovina najmanj toliko pomembna kot razorožitev, o kateri se pogajajo v isti palači s skupnim stopniščem. Presenetljivo pa je dejstvo, da se je na že- na ženevski klopi stiskajo bogati in siromašni z vsega sveta. Sedanja svetovna konferenca o trgovini in gospodarskem razvoju v bistvu ni sodna poravnava spora med razvitejšimi industrijskimi državami in nerazvitimi področji Afrike, Azije in Latinske Amerike. Potrebo po novih pogajanjih zaradi vsestranskega zapostavljanja nerazvitih držav so sprožile države afriške, azijske in južnoameriške celine, prltisnjene v svojem industrijskem in gospodarskem razvoju med ostre mlinske kamne izkoriščanja. Kljub temu, da so se v zadnjem stoletju na svetu bistveno spremenile razmere, so industrijsko razvite države uspele Osnovna obtožba nerazvitih držav je preprosta kot najlažji sklepni račun, da nerazvite države z izvozom surovin zdaleka ne morejo nadoknaditi izgub, ki jih imajo z uvozom industrijskega blaga. Cene surovin na svetovnem trgu so tako nizke, da ne krijejo potreb po najnujnejših industrijskih izdelkih, ki jih morejo nerazvite države uvažati, kaj šele, da bi v teh škarjah cen lahko mislile na svoj gospodarski razvoj in industrijski napredek. To nesorazmerje v trgovinski izmenjavi Je vedno večje. V zadnjih letih so cene surovin, ki jih industrijske države uvažajo iz nerazvitih področij, padle za skoraj deset odstotkov, v istem razdobju pa so cene indu- U TANT strijskega blaga, ki ga nerazvite države uvažajo Iz industrijsko razvitih držav, narasle prav tako za deset odstotkov. Blago, ki ga industrijske države izvažajo, je torej venomer dražje, surovine pa, ki jih uvažajo, so vedno cenejše. Bič industrijskih držav neusmiljeno tepe nerazvite države po njihovi goli in siromašni koži. Čeprav poskušajo nerazvite države povečati izbiro blaga za Izve?:,« ker je od tega odvisen njihov industrijski in gospodarski napredek, so vsa prizadevanja kaplja vode v morje. Razvite države s svojimi visokimi carinskimi zaporami preprečujejo uvoz takšnega blaga. Ob dobrem računanju lahko kmalu pridemo do izsledka, da vsa finančna pomoč, ki so jo do sedaj nudile nerazvitim državam industrijsko razvite države, niso zamašile razlike, ki je nastala s takšnim trgovanjem v prid industrijsko razvitih držav in v škodo nerazvitih. Zato so zahteve večine na ženevski trgovinski klopi usmerjene predvsem, da bi našli pravičen ključ za določevanje cen surovin in končnih izdelkov, tako da bi določili trdne cene surovin in odpravili vse carinske in druge ovire, ki onemogočajo prosto trgovinsko izmenjavo blaga. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki 0 Ljudje to H -i Gostinsko podjetje »HOTEL POŠTA«, Jesenice Sprejme takoj dve toča j ki (dva točaja) za ambulantno prodajo z gostinskim vozičkom. MNOGO HRUPA ZA NIC KAZNIVO DEJANJE po členu 322/1 kazenskega zakonika. Senat okrožnega sodišča, tožilec, zapisnikarica in celotna razpravna dvorana — vse je bilo v uradno resnem, strogem ozračju. Na zatožno klop je sedlo mladd dekle. Podatki. Tožilec je »izstrelil« ostro obtožnico o prisvajanju tujega denarja in to podkrepil z zakoni in členi. Bila je delavka z dokaj nizkimi prejemki. Vodila je malo menzo kot kuharica na manjšem gradbišču. Prehodni delavci so ji morali plačevati z denarjem. Na hitro je bila premeščena iz Mojstrane v Koper. S seboj je nosila 43.480 dinarjev iz menze, ki jih ni utegnila izročiti. Zatem je dobila brzojavko. Oče hudo bolan v bolnišnici. Ker ni utegnila iskati plače ali akontacije, je šla na pot kar z denarjem iz menze. Poravnala je del stroškov bolnišnice za nezavarovanega očeta in o vsem pismeno obvestila podjetje. Po prvi plači, ki je znašala 22.588 dinarjev je ostala dolžna še 20.892 dinarjev. In -tudi to je potem poravnala brez kakršnihkoli intervencij. In vendar je prišla pred sodišče. Celotni sodni zbor, priče iz Nove Gorice itd., vse je bilo zaposleno s tem in v ai-hiv so dali debeli šop listin o tem »zločinu«. Ko sem poslušal to razpravo, se mi je nehote vrinila misel, kako smo v našem življenju včasih grobi, nečloveški. Sodišče je to delavko res oprostilo. Vendar pa gre za to, da se taki »mali« ljudje zelo hitro znajdejo pred sodiščem, da pa slišimo sem ter tja marsikatero »nečednost« v dosti večjem stilu, ki pa sploh ne pride v sodne arhive. Tu ne bi mogel in smel navesti konkretnih primerov, ker so le-tl ostali prikriti, uradno nedokazani. Toda ljudje iz svoje okolice, delavci iz svojih podjetij vedo včasih povedati vrsto takih stvari. Seveda zaupno! V prvi vrsti gre za zapiranje in reševanje stvari v ožjih krogih. Tam za zaprtimi vrati se to dostikrat utemeljuje pod zaščito avtoritete osebnosti, pod obrambo ugleda, pod potrebo kadra in podobno. Vse to seveda, kadar gre za »večje ribe«, kamor uboga kuharica res ne sodi. Nihče se ne upa drezati v stvari, zato ostane. Taki primeri so dosti bolj škodljivi v moralnem, političnem pogledu, kakor po ekonomskem. Ljudje postanejo malodušni. Da so nastali celo razni vici o »rotacijah« in »šolah« pa je vzrok prav v posameznih, čeprav redkih primerih ozkega reševanja negativnih pojavov. In kdo je za to kriv? V prVi vrsti organizacije ZK, slnd. organizacije Itd. do samoupravnih, organov v podjetjih. Izgovori v teh vrstah, češ, kdo se pa upa, ne bom se kregal s kruhom, ne maram se vmešavati, saj nič ne zaleže in podobno; vse je to oportunizem, ki ne bi smel imeti mesta. Marsikje je to delno res. Tudi rešitev in odkrite dobronamerne kritike nI moč doseči čez noč. Toda te probleme Je treba slediti, proti takim pojavom nastopati na primernem mestu in v dostojni obliki. Edino tu je izhod. — K* Makuc IX. Olimpiada vInnsbrucku Veletrgovina »ŽIVILA« Kranj razpisuje prosto delovno mesto BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe je možen takoj. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja, Titov trg 5, Kranj. V petek,' 27. marca bo pri Planinskem društvu v Kranju predaval SVETOZAR GUČEK o ZIMSKI OLIMPIADI. Predavatelj je znani smučarski strokovnjak, ki dobro pozna športno vsebino olimpiade, največje prireditve zimskih športnikov vsega sveta. Povedel nas bo v osrčje lepe tirolske pokrajine, na smučišča, sankališča in drsališča v Inns-bruck in njegovo okolico. Pokazal bo sodobno urejene športne in turistične naprave. Ob pestrem slikovnem gradivu bo govoril o mogočnih in markantnih nastopih svetovnih tekmovalcev na Na Jelenovem klancu prihaja ob konicah, takrat ko ljudje hitijo z dela, do zastojev. Posebno, če se snegu in ledu. spravita čez cesto dva takšna velikana # VREMENSKA SLIKA Atlantske frontalne motnje so zajele zahodno Evropo in se pomikajo proti severovzhodu. Na naše kraje pa v višinah doteka od zahoda znatno hladnejši zrak. # NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo še suho vreme, od zahoda pa bo začela naraščati oblačnost. Najnižje nočne temperature med —1 in 4, v Primorju 8 stopinj; čez dan pa bo živo srebro, okoli 14 stopinj Celzija. Jutri in v naslednjih dneh je možnost poslabšanja vremena zlasti v zahodni Sloveniji, vendar se vreme ne bo bistveno ohladi-1 lo/v-'.w»u*<-q 'j»nt&: # STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI Po vsej Gorenjski je bilo zmerno oblačno. Brniki — 13, Planica — 10, Jezersko — 9, Triglav-Kredarica — minus 5 stopinj Celzija, piha severo-zahodnik. # SNEŽNE RAZMERE OB 7. URI Kredarica — 110 cm, Tamar — 30, Komna — 70, Vršič — 60, Krvavec, žičnica 45, na Njivicah in Tihi dolini 60 cm snega. Tovornjak izsiljeval prednost NA KRIŽIŠČU Ljubljanske in Škofjeloške ceste v Kranju je v ponedeljek opolnoči trčil osebni avtomobil OF—EY—703, ki ga je vozila nemška državljanka Sigrit Edita Humboldt v tovorni avtomobil KR 41-28, voznik Jože Turšič. Osebni avtomobil je pripeljal iz Ljubljane v križišču pa je izsiljeval prednost tovornjak, ki je pripeljal iz Stražišča- Voznica osebnega avtomobila* in sopotnica Ivanka Rogelj sta bile lažje poškodovani, na obeh vozilih pa je Škoda ocenjena na 270.000 dinarjev. Nesrečno prehitevanje NA LJUBLJANSKI cesti na Bledu je Martin Žnldar z osebnim avtomobilom KR 43-73 v ponedeljek ob 16. uri prehiteval osebni avtomobil KR 33-47. Zaradi tesnega prehitevanja sta se vozili oplazili in škoda je ocenjena na 150.000 dinarjev. Požar na Zlatem polju V PETEK ob 21.10 je na gospodarskem poslopju last Jožeta Pu-har na Zlatem polju izbruhnil požar. Ogenj je uničil ostrešje, približno 2.000 kg sena, tri kubike rezanega lesa ter nekaj gospodarskega in poljskega orodja, škoda je ocenjena v višini enega milijona dinarjev. Pri gašenju je sodelovala poklicna gasilska četa iz Kranja. Pešca je prepozno opazil NA ŠKOFJELOŠKI cesti v Kranju je Franc Miklavčič z motornim kolesom KR 10-278 v petek ob 0.45 podrl pešca Ivana Jugoviča^ ki je stal na cesti. Ker je motorist vbzil z nezasenčeno lučjo je pešca prepozno opazil in ga zbil po cesti. Pri padcu sta bila oba poškodovana: Jugovič težje •— zdrobljena spodnja čeljust, medtem ko je bil Miklavčič le lažje; oba sta kazala znake vinjenosti, zato so jima odvzeli kri. Vinjen avtomobilist v vprego NA CESTI III. reda na Cesti JLA v Kranju se je v soboto ob 0.2,30 Boris Frellh z osebnim avtomobilom KP 43-82 zaletel v vprežni voz, ki ga je vodil Ciril Rozman. Na vozilih je škoda ocenjena na 300.000 dinarjev, Frclih pa je bil lažje poškodovan; odpeljal pa so ga tudi na odvzem krvi in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Z veliko hitrostjo v nepreglednem ovinku V SOBOTO ob 22.30 sta na cesti II. reda v Železnikih, pred hišo št. 111 trčila osebna avtomobila LJ 87-35, voznik Mirko Benedik in LJ 272-23, ki ga je vozil dr. Viktor Kristan. Benedik je pripeljal iz Zalega loga s precejšnjo hitrostjo, na nepreglednem ovinku pa mu je nasproti prav tako s precejšnjo hitrostjo pripeljal Kristan in trčenje je bilo neizogibno. Pri trčenju, škoda na obeh vozilih je ocenjena na 800.000 dinarjev, sta bila poškodovana Benedik in sopotnica, predmetna učiteljica Milena. Obema voznikoma so odvzeli kri, Bcnediku pa zaradi vinjenosti tudi vozniško dovoljenje. S kolom je pretepel zdravnika OKROŽNO SODIŠČE v Kranju je te dni obravnavalo pritožbo Petra Ivanova, uslužbenca iz Skopja, ki ga je obsodilo občinsko sodišče v Kranju, ker je lani, 4. novembra, v prostorih instituta za tuberkulozo na Golniku .napadel s kolom ravnatelja zavoda dr. Bojana Fortiča. Močno ga je ranil na glavi, po rokah in nogah. Tedaj je bil Ivanov obsojen na 6 mesecev zapora. V pritožbi je obtoženec trdil, da lo namreč dokazano, da je že prej je storil dejanje v hudi razburjenosti, ker je bil disciplinsko odpuščen iz zavoda, skliceval se je tudi na družino z dvema nepreskrbljenima otrokoma in na svoje še nepopolno ozdravljenje. Pritožbeno sodišče je po temeljiti obravnavi zavrnilo obdolženčevo pritožbo in potrdilo kazen prišel večkrat v spor z dežurnim osebjem zaradi kršenja discipline v nočnem času. Medicinski sestri, ki mu je hotela preprečiti nadalj' ne gledanje televizije v času, ko pacienti počivajo, je zagrozil, d* jo bo pretepel. Uprava zavoda j* bila zaradi tega in drugih podobnih prekrškov prisiljena, da )s občinskega sodišča. Ivanovu je bi- Ivanova disciplinsko odpustila. Ko mu je dr. Fortič sporočil ta sklePi Ukradli so železno blagajno V njej je bilo 820.712 dinarjev gotovine in potrošniških čekov za 439.400 dinarjev KRANJ, 24. marca — Danes sta sedela na zatožni klopi pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju, ki ga je vodil sodnik Karel Misjak dva mlada fanta, in sicer PETER LUKAN, trgovski pomočnik in JANEZ KRALJ, žičar v jeseniški železarni. Ženska pod avtomobilom NA CESTI I. reda med Hrušico in Jesenicami je v petek ob 18.45 Lidija Vrtoijak z osebnim avtomobilom LJ 274-27 podrla Vero šavnik. Do nesreče pri kateri je bila šavnikova le lažje poškodovana je prišlo, ker se je Vrtoljakova umikala drugemu vozilu in pri tem zadela pešakinio V precej obširni obtožnici je navedeno, da sta vlomila, skupaj z mladoletnikom R. H. in F. P., 24. in 25. decembra, lani v pisarno pohištva trgovskega podjetja »ZARJA« na Jesenicah. V pisarno so prišli tako, da je obtoženi Peter Lukan prislonil lestev pod okno pisarne, na katerem so bila zunanja okna priprta. Zatem se je mladoletnik R. H. povzpel do okna in razrezal steklo na notranjem oknu, in sicer v višini kljuke za zapiranje. Nato sc je ponovno do okna povzpel Peter Lukan v sami srajci, odprl okno in sc skozi rešetke solazil v pi- sarno. Tu je z vitrihom odprl omaro, vzel iz nje zaklenjeno blagajno, v kateri je bilo 820.712 din gotovine in za 439.400 dinarjev potrošniških čekov ter knjigo dolžnikov. , Blagajno je skozi rešetke podal mladoletniku R. Ji. in se splazil nazaj po isti poti na dvorišče. Pri tem je Janez Kralj ves čas opazoval, da jih pri delu ne bi kdo zasačil. Blagajno so pozneje s silo odprli in si čeke ter denar prilastili. Peter Lukan je razen tega z mladoletnikom R. II. v noči 25, na 26. iuliia lefn 196?. vlomil tudi v poslovalnico »Ljubljanskih mlekarn« na jeseniški tržnici. Oba sta nakradla čokolade, mesnih konzerv in drugih slaščic v vrednosti 27.490 dinarjev. Prilastila sta si tudi 1000 dinarjev gotovine. Sodišče je oba spoznalo za kriva in ju obsodilo, in sicer Petra Lukana na 8 mesecev zapora, Janeza Kralja pa na 4 mesece zapora. Pri sorazmerno nizkih kaznih jc sodišče upoštevalo ,da sta storilca še mlada, saj sta stara komaj 20 let. ČRno nn Beiem je Ivanov obljubil, da bo nekoga pretepel, pa tudi če pride v zapor. Čez nekaj časa se je obdolženec spet pojavil pred upravnikom zavoda in zahteval, da ta sklep prekliče. Zdravnik mu je pojasnil, da tega ne more storiti, ker so obdolženčevi prestopki presegli že vse meje. Ko je dr. Fortič odšej po hodniku ga je Ivanov napadel s kolom, ki ga je imel skritega Zdravnika je večkrat udaril V° glavi in po telesu. Šele pomoč 'dragih je dr. Fortiča rešila pred hujšimi posledicami. Ivanov ni storil samo kaznivega dejanja grobega in družbeno nevarnega značaja; pokazal je tudi maščevalnost in nehvaležnost za ves trud, ki so ga imeli z njim °* Golniku. Vse okoliščine, na kateri se je skliceval v pritožbi, je obf činsko sodišče dovolj upoštevalo, upoštevati je moralo tudi dejstvo, da so primeri pacientov na Golnj* ku, ki odrekajo potrebno discjP'1' no že precej pogosti. To precej zavira delo in napore zdravstvenega osebja in uspešno zdravljenje drU' gih pacientov. SREDA, muren WH --3 • iz naših komun # iz nsših komun • iz naših komun • (z naSih komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših Iro^T ^ *»****ti komun Vedno več voznikov motornih vozil Naš razgovor MOTORIZACIJA pri nas zelo hi- za pešce niso varni. Zakaj šoferji % Kako bi po vašem mnenju £0 narašča. Vedno več je takih, ne dajo prednosti pešcem na pre- morali urediti promet v središču *i želijo postati vozniki motorne- hodih, ki so jim namenjeni? mesta? 8a vozila. Da bi kaj več izvedeli —- V Kranju imamo zelo težka — Razširiti bi morali pločnike o voznikih in o prometu v Kranju križišča in gost promet. Prehodi in urediti prehode za pešce. Naj- smo zaprosili upravnika šoferske ponekod niso najbolje urejeni, večja dovoljena hitrost 20 km na sole y Kranju Janka Košnlka za Premalo se jih vidi. Seveda bi uro je malce prehuda, predvsem °«kaj podatkov. morali biti na prehodih vozniki za tista težja vozila, ki morajo • Koliko tečajnikov iz teoretlfi- motornih vozil veliko bolj obzir- voziti s prvo brzino. Mislim, da n*ga m praktičnega pouka Je Že «o skozi »vaše roke«? —• Okoli dva tisoč, od tega 30 °dstotkov žensk. • Ko ste že omenili ženske, kaj »»enite kdo hitreje dojema in oblada snov moški aH ženske? — Teoretično vsekakor ženske, trinoge pa tudi praktično vožnjo hitreje obvladajo. • Kako je z znanjem prometen znakov? — Mnogi starejši poklicni vozni-*i ne poznajo več dobro novih Predpisov in pravil. Amaterji jih dobro poznajo. Tečajniki namreč Morajo zelo dobro obvladati teličko vožnje in prav tako tudi prometne predpise. • Poklicnim voznikom motor-JJJJivozll ni dovolleno pred in med J°«Vlo uživati nobene koHčine al-t ii°ia' m«dtem ko je amaterjem pučina 0,5 odstotka dovoljena. **i mislite o tej razliki? 7" Menim, da današnji promet ^anteva^ tudi od amaterjev, da se celoti izogibajo uživanju alko-01a. kakor poklicni vozniki. • Kranj je eno izmed tistih ™e8t. kjer pešci tudi na prehodih bi ustrezala vožnja 30 km na uro. Vsak peti Looan hodi v šolo SKOFJA LOKA — Izobraževanje je eno izmed osnov napredka, škofjeločani od najmlajšega, pa lahko bi rekli, do naistarejšega pridno hodijo v šolo. Na dve osemletki, ena je v Skofji Loki, druga na Trati, hodi skupaj 1676 učencev, učnih moči pa je na obeh šolah 62. Gimnazijo obiskuje 220 dijakov, kjer poučuje 19 profesorjev. Na posebni šoli je vpisanih 43 učencev s 3 učitelji, poklicno šolo pa obiskujejo 103 učenci. Razen teh šol deluje v škofjl Loki tudi oddelek srednje tehnične šole za lesno stroko, kjer si pridobiva znanje 30 ljudi iz proizvodnje. Na tej šoli poučuje 15 predavateljev in profesorjev. V okviru Delavske univerze deluje v škofjl Loki še cela vrsta raznih večernih šol in lzpopolnitvenih tečajev. Osnov-no večerno šolo obiskuje 27 slušateljev, ekonomsko srednjo šolo 33, politično šolo 25, gospodinjski tečaj 15, za prl-krojevalni tečaj pa se Je prijavilo 20 slušateljev v prvi skupini. Na vseh večernih šolah in tečajih poučuje 31 predavateljev in profesorjev. Prirejajo še razne jezikovne in druge tečaje v podjetjih. Omeniti velja še Glasbeno šolo, ki jo obiskuje 240 slušateljev, če upoštevamo, da na področju mesta Škofja Loka in bližnje okolice živi 12500 prebivavcev, ugotovimo, da vsak peti Ločan hodi v šolo. M. 2. Petje — je njegov konjiček TE DNI praznuje 60-letnico življenja Jožko Ničman iz Šenčurjr pri Kranju. • Ali nam poveste nekaj o va šem življenju? — Rojen sem v Trnovem pr Ljubljani. 2e zelo mlad sem sc navdušil za pot je in sodeloval pr različnih pevskih društvih. • Peli ste že pri znanih diri gentih. Pri katerih? •— Najprej sem pel v društvi pod taktirko Mirka Premelča, potem pa pri Glasbeni Matici po vodstvom Mateja Hubada. Ob 5C letnici prvega slovenskega pevske ga društva Lira je dirigiral ko' gost znani zborovodja Emil Ada mič. • Vaš največji uspeh? — Leta 1946 smo z oktetom peli na prvi prvomajski proslavi \ Beogradu. Velik uspeh sem ime! tudi pri uprizoritvi operete »Pesem s ceste«, kjer sem pel glavno vlogo. • In načrti? — Kljub starosti še vedno rad delam in pojem. V Šenčurju sem napovedovalec pri oktetu, sodelujem pri AMD in v turističnem društvu. Rad bi še dolgo delal. V izvoz se je vključilo tudi podjetje Kovinar KRANJ — V mesecu februarju Izreden uspeh je r tem obdobje bil plan izvoza industrijskih iz- ju doseglo podjetje Planika, saj delkov v kranjski občini dosežen je izvozilo 61.740 parov obutve na z 11,7 odstotka. V primerjavi z švedsko, v Zapadno Nemčijo in istim obdobjem lani se je povečal Sovjetsko zvezo. Ta mesec in v za 50,9 odstotkov. aprilu pa predvidevajo, da bo dosegel izvoz 150 tisoč dolarjev. Podjetje Oljarica Britof je letni plan izvoza izpolnilo z 28,5 odstotkov. Največ je podjetje izvozilo v Zapadno Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Podjetje Kovinar v Kranju se je letos prvikrat vključilo v izvoz tekstilnih strojev ter je glede na začetek doseglo lep uspeh, saj je raliziralo 53 odstotkov celotnega predvidenega izvoza, ostalo količino pa bo izvozilo v mesecu aprilu. Tovarna Sava je največ izvozila v Zapadno Nemčijo, v Avstrijo, na Poljsko in na Madžarsko. Nekatera podjetja pa so pri izvozu nalletela na težave, ven- Nav« i • j *. wj- . . . ~ . . ...*.. s pri izvozu naletela na teaave, ven- iJJ™ »tanovanjsko področje v Kranju je postalo Primskovo. Stano vanjska izgradnja na Zlatem polju in pri Vodovodnem stolpu ni kos dar pričakujejo da se bo stanje v ?«remu porastu prebivalstva v mestu, zato se Je Iskra odločila zazidati ta predel, kamor naj bi se v prihodnje širil Kranj. Do zadnje naslednjih mesecih popravilo *«*e so v zadružni gradnji zgradili že precej blokov, ki predstavljajo lepo naselje BODICE • NAJ MI rečejo Šenčurjani kar hočejo, jaz sem se pridušil, da ne grem več tja. Marjana me je peljala s fiekam. Ko pa sva hotela izstopiti, se je od nekje pripodil velik pes ovčar in dolgo nisva smela iz prostovoljnega zapora. Hudo je renčal, kazal zobe in nama grozil. Liudje pa so samo gledali in se smejali. • PRAV ZATO pa bom brž nataknil na bodico njihovo propagando. Oglasna deska je vsa polomljena, poveznjena in skrajno zanemarjena. t O NA JESENICAH v Kazim pa nisem imel sreče. Zadnjič sem jih napičil zaradi kuharic, da so same priučen* in da edina s kuharsko šalo pomiva krožnike. Dokazali so mi, da ni res in mi bodico zapičili nazaj v hrbet. Samokritika je dobra stvar, sem dejal, požrl sline 'm odšel. Kaj hočem, če imajo prav. • BODICO bom zapičil tudi uslužbencem občinske skupščine na Jesenicah. Ob vhodu, na deski, kjer je razpored oddelkov in služb, je še vedno napisan občinski ljudski odbor. Verjetno se radi spominjajo tistih čaisov, ko je bila solata bolj poceni in nočejo, iti v korak s jo-dobnostjo. • TIK PRED Javornikom (z 'jeseniške strani) je že dobri dve leti velika jama med dvema cestama. Sprva ie bilo videti, da jo bodo zasuli. Potem pa .so se verjetno skesali, zakaj zelo je prhkladna za razne smeti in druge odpadkr. za kokošjo pašo in podobno. Če se pa turisti tspotika-jo v te stvari ni važno. Vsak naj 'pometa pred svojim pragom! 9 URADNO, po nalogu Marjane, sem bil v Škof ji Loki in tam sem moral prenočiti. Pri Kroni, kjer sem prebral velik napis »SOBE ZA TUJCE«, sem pozvonit. V zvoniku je maloprej udarila ura enajst in v lokalu so še govorili. Vrata pa so bila zaprta. Zvonil sem in zvonil, da sem že obupal. Končno*'?o mi le odprli, in ko so spoznali, da nisem ne jan, da ne prosim za pijačo, temveč za i posteljo, so bili spet prijamnu Ko, mi' je uspelo vse povedaiti in dokazati, me je že skoraj spanec minil. i Lepo vas pozdravlja Vaš BODIČAR Gradnja avtobusnih postajališč zadnji seji ob-lijona 400 tisoč VOKLO — Svet krajevne skupnosti Voklo je na rno obravnaval načrt dela za letošnje leto. Od 1 mi r ?arJev, kolikor ima skupnost letos sredstev, jih bodo največ po- ij Za ceste in druge komunalne objekte. a^ Ponovno pa je bil na dnevnem redu ogled lokacij za gradnjo : °°usnih postajališč v Prebačevem in v Hrastju. Sklenili so. da treba postajališči čimprej urediti. R. jubilejni občni zbor turističnega društva Kranj v kranj — V petek zvečer je bil .Koncertni dvorani delavskega zbo t jubileJni x- red™ občni r TD Kranj, ki je bil zelo lepo ^Pravljen. Zal, se ga veliko Šte-Oh* .Povabljencev ni udeležilo. Dal ni Zbor Je obravnaval in skle-no t° stvaren> ki zadevajo sploš-• turistično in gospodarsko dejavno^ kranjske občine, g/o občnem zboru pa je TD Be-nip e Priredilo zanimivo predava-Prllr* °renJska v sliki in glasbi«. tivo?231- SO 450 barvmh diapozi-Zaiv so prikazovali turistične slik 1Vosti in leP°to Gorenjske, t^. Pa je spremljala glasba bra-^ Avsenikov. - R. Turizem v Tržiču TR2IČ — O tem, kako naj se razvija turizem v Tržiču, so govorili na 11. občnem zboru turističnega društva. Nova ljubeljska cesita, več privatnih sob, tečaji za turistične delavce-vodnike, okrasitev hiš in vrtov, Ijrošura — vodnik po Tržiču, reliefna karta- vse to je v načrtu. Program je precej obširen. Podljubelj in Zelenica bosta že v kratkem, najkasneje pa v prihodnji zimski sezoni postali privlačni za slovenske smučarje. Jelendol naj bi se usmeril predvsem v lovski turizem. Turistični delavci bodo naleteli na težave, toda upamo, da bodo le-te s sodelovanjem vseh odgovarjajočih forumov uspešno premostili. Telefonske neprijetnosti MNOGI koristniki telefona na območju Kranja in Podnarta, Tržiča, Škofje Loke, Gorenje vasi in Železnikov, so se v,ponedeljek jezili, ker niso dobili zveze. Seveda so lahko zvedeli za vzrok in se se-znanjli z opozorilom, da so spremenjene številke. Gre za dolgoročno, načrtno rekonstrukcijo telefonskega omrežja, ki je zahtevalo to spremembo. Vsi našteti kraji imajo sedaj enotno karakteristično številko — 94. Spremembe pri samih naročnikih pa so, da imajo pred dosedanjo številko še dvoštevilčni znak in sicer: na območju Tržiča 87, na območju Podnarta 84 in, na območju škofje Loke, Gorenje vasi in Železnikov 85. Na območju ATC v Kranju pa za naročnike ni spremembe. Razprodaja nekaterih kmetijskih strojev na obratu Kmetijskega gospodarstva Kranj v Šenčurju je vzbudila med okoliškimi kmetovalci veliko zanimanje in je spominjala na razprodajo motornih vozil Pod Nenavaden spor v Železnikih v Selški dolini Odločala so stopala... LJUDJE se čestokrat sprejo za nenavadne stvari. Nenavaden spor imajo tudi že precej časa ^ Železnikih v Selški dolini. Vsa stvar je šla tako daleč, da je prišla pred sodišče. Nekateri, predam najbolj prizadeti, so bili prepričani, da je zadeva že končana. Vendar ni tako. Vleče se še naprej in se bo vlekla verjetno v nedogled, do-^er bodo ljudje takšni, da ne bodo »hoteli špotati«, da se za take stvari sploh nima smisla Prepirati. Zakaj pravzaprav gre? Za navadne grobove, za mrliče in za košček zemlje. •» ^uredili so pokopališče ZE PRED LETI je izšel zakon o preureditvi Pokopališč. Ljudi so doslej pokopavali dokaj ne-ačrtno, tam kjer je bilo na pokopališču še kaj Prostora. Na Gorenjskem imamo že precej pri merov, ko so lepo po načrtih začeli urejati pokopališča, da bi ta s podobo kraja dobila lepši zgled To so storili tudi v Železnikih. Ustanovili o Posebno komisijo in pričeli z delom. Prerisali o si načrt starega pokopališča, da bi si natanč-»zapomnili«, čigav je kakšen grob. Toda ni '? vse tako gladko, kot so mislili ljudje v ko-,s'ji. Delavci so zravnali celo vrsto grobov in jo potem uredili nazaj po predpisih. Vsakemu grobu so določili predpisano širino in določen prostor med njimi. Vse grobove so tudi oštevilčili. Tu so menda naredili usodno napako. Niso bili dobri »matematiki«. Dodeljevanje grobov ; KO SO PREUREDILI pokopališče so poklicali lastnike grobov in jim začeli dodeljevati oštevilčene grobove. Grobove so določali lastnikom verjetno s pomočjo skice starega pokopališča. Vsi lastniki so se v glavnem strinjali, morda z malenkostnimi pripombami, z dodeljenimi gro-bovi. Le pri neki ženski se je ustavilo. Sprva se je s preurejenim grobom svojega moža strinjala, vendar se ji je kljub vsemu zdelo, da grob ni pravi. Takoj je vprašala: »čigav grob pa je zraven?« Gospodar pokopališča ji je odgovoril: »Ta je od tega in tega!« Začela je sumiti, da je to njen pravi grob. Mislila si je: »Jim bom že pokazala.« In res, ženska je takoj, ko je zvedela, da bodo začeli preurejati pokopališče, s stopali zmerila, koliko je grob njenega moža oddaljen od mrtvašnice. V tem je bil tudi njen prvi »cor- pus delieti«. Takrat ko ni bilo nikogar več na preurejenem pokopališču, je spet s stopali premerila razdaljo do groba. Imela je prav. S stopali je »premerila«, da je prav tisti grob njen, ki je ležal poleg njej dodeljenega. Ogenj je bil seveda takoj v strehi. Nočni strahovi KAKO SEDAJ komisiji in lastnici groba dokazati ,da je njen grob pravi. Sreča je, da na pokopališču v 2eleznikih včasih tudi »straši«. Strahovi so se pojavili na pokopališču. Sinovi oškodovane ženske, ki si je na vso moč prizadevala dobiti svoj pravi grob, so neko noč protizakonito odprli domnevni grob svojega očeta, samo da bi dokazali resnico. Toda, kako to dokazati, saj je oče umrl že pred dvanajstimi leti. Ni bilo tako težko. Oče je bil mizar in ker »jabolko ne pade daleč od drevesa«, so njegovi sinovi tudi mizarji. Očetu so ob smrti naredili krsto s posebno kupolo. Kupola in deli krste so se kot nalašč še ohranili. To je bil drugi še trdnejši dokaz, da je grob poleg dodeljenega res možev, oziroma očetov. Rože gor, rože dol HKRATI sta se pojavili dve lastnici groba. Prva, ki so ji grob pomotoma dodelili in druga, ki je dokazala, da je to grob njenega moža. Grob sta krasili obe. To jima je svetovala tudi pokopališka uprava. Rože so romale gor in rože so romale dol. Prepirov je bilo nič koliko. Tako je zadeva, kot smo že v uvodu omenili prišla pred sodišče. Odločitev sodišča je bila: grob je treba še enkrat komisijsko odpreti. Naposled bo grob od tistega, ki ima v njem zakopanega svojca. Nekega dne se je zbrala posebna komisija na pokopališču v Železnikih. Prišel je tudi miličnik, tako da je bilo vse po predpisih. Toda naenkrat je prišlo telefonsko sporočilo, da groba ne smejo odpreti. Menda so telefonirali z občine v škof i i Loki. Groba res niso odpirali in vsi so se razšli. Pozneje, ko se je stvar še bolj zamotala, so dokazali, da ni telefoniral s privatnega telefona, nihče drugi kot pooblaščenec stranke, ki naj bi grob izgubila. Zadeva se vleče še naprej. Do kdaj se bo še vlokla? O tem govorijo danes vsi v Železnikih in daleč naokoli. Navsezadnje, ko je tudi tožena stranka že prišla do spoznanja, da nima prav, je nastopil njen odvetnik, ki trdi, da je njegova stranka plačevala za to zemljo 10 let najemnino. Kakšen bo epilog ne vemo. Iz vsega nedvomno lahko potegnemo zaključek, da je velika ne umnost prepirati se za take stvari. Res pa je tudi, če vsak nase pomisli, da nihče ne bi krasil tujega groba. Verjetno bo o tem odločalo pritožbeno sodišče, ker je občinsko v škof j i Loki za ta primer »premajhno«. Tako je, če se ljudje potegujejo za dlako v jajcu in puščajo stvarnost ob strani. Zapisati moramo tudi to, da v »afero« z grobovi nista vmešani samo oškodovana in tožena stranka, temveč so imeli prste vmes tudi ljudje z bivše pokopališke uprave. • iz naših komun • iz naših komun m iz naših komun • iz naših komun 6 iz naših komun • iz naših komun 9 iz naših komun # iz naših komun Letni obračun turističnega društva Bled DOBRO LETO TURISTIČNO DRUŠTVO Bled za različna vprašanja bi vsekakor vplival na promet, ki se je dvignil je med največjimi na Gorenjskem, moralo biti večje. Tudi sobotni na 16 milijonov dinarjev. V go-V svojih vrstah združuje 665 čla- občni zbor je pokazal, da turi- stinstvu so bile lani opravi [ene nov, njegova dejavnost pa je gle- sliona miselnost še ni dovolj pro- številne izboljšave notranjih prode na razvitost turizma zelo širo- drla med občane. Vprašanjem tu- štorov. Največ je pridobil Park ka, saj je imelo v letu 1963 nad rizma bi morale posvečati večjo hotel s 40 novimi ležišči, Toplice 60 milijonov prometa. Za letošnje skrb vse organizacije na Bledu, m Jelovica pa sta zastavila naj-delovno obdobje pa se bo dejav- posebno pa bi morale najti pri- večjo gradnjo, s katero bosta še nost društva še razširila. Obseg merno obliko sodelovanja s turi- letos povečala'prenočitvene zmog-denarnega poslovanja pa bo za stičnim društvom. Pomembno ljivosti za 280 ležišč. 25 odstotkov večji kot lani. Dru->vlogo bo lahko opravila novousta-štvo upravlja tudi kulturne.in-tu-- novljena krajevna skupnost, ristične objekte, kot so: blejski Rezultati turističnega prometa grad, Otok, festivalno dvorano, so bili na Bledu v minulem letu kamp Zaka ter stalno propagand- zdlo dobri, število nočitev sc je no razstavo in Čitalnico v Kazini, dvignilo od 243 tisoč v 1962. letu Mnogovrstnost dola že skoraj "JiSJiM in Tt društva" MojVtranaT ki Te zelo"do presegf okvir navadnega društva. ^^J^S^^&J^^ bro uspeK Zato ima turistično društvo po- J^*™£ASLVv^fctrfl « finsko društvo Dovje-Moj-sebno administrativno in opera- "! u in v.!so?*5mb™'~^ ^oteli so strana je cno i/mcd (is(ih rcdkih tivno telo - turistično direkcijo. ™> fasedeni žc od 20-.ma.ia dal.e p]nninskih društev v Sloveniji, ki Vendar pa opažamo, da je še ved- me?tCm,ko sc 1C 7>manJSal? nimajo svoje planinske postojankosodelovaje širšega &turlzenTv M fiSSl S "™ »Š& *2? ± Nova pot na vrh Špika MOJSTRANA — V soboto zvečer je bil v restavraciji Martuljk redni letni občin zbor planinskega nazadoval, čeprav ni zabeležil kroga prebivalstva pri vodenju turizma na Bledu. Zanimanje ljudi [^vidnejšega napredka. Pri urejanju komunalnih lavno. Iz poročil in živahne raz- Oh Satu Dolinki # V Kranjski gori so ob zaključku letošnje zimsko-turistične sezone ugotovili, da so imeli manj gostov kot minulo zimo, ker so bile snežne razmere mnogo slabše. Imeli so več tujih turistov in je bila finančna bilanca kljub temu uspešnejša kot lani. 6 Učence osnovne šole »Tone čufar« na Jesenicah je obiskal v soboto književnik Tone Scliškar. V dvorani delavskega doma jim je pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju ter bral svoja dela. 0 Dijaki jeseniške gimnazije in strokovnih šol železarskega izobraževalnega centra prirejajo v letošnjem šolskem letu redma športna srečanja, ki pripomorejo k boljši telesni vzgoji na obeh šolah. Nedvomnemu srečanju v zimskih športih je sledilo v soboto srečanje v odbojki. C Gledališče »Tone čufar« na Jesenicah je priredilo v nedeljo dve gostovanji s kitajsko zgodbo »Rdeče modro v mavrici.« Popoldne so gostovali Jeseničani na Breznioi, zvečer pa na Hrušici. # Trgovsko podjetje Zarja na Jesenicah je odprlo na jeseniškem trgu dve novi poslovalnici. V prvi prodajajo manufakturo, v drugi pa galanterijsko blago. Z novima lokaloma je podjetje ustreglo številnim obiskovalcem jeseniškega trga, pa tudi sebi, saj bo z njima promet znatno dvignilo., ' • Jeseniški hokejski trener odpotoval. Jiri Pleticha, trener jeseniških hokejistov, ki je v letošnji sezoni s češko hokejsko šolo mnogo koristil jeseniškemu moštvu, pionirjem, moštvu Kranjske gore in dal osnove hokejski Soli, se je vrnil domov na, Cehoslovaško. Velik strokovnjak in skromen človek je bil med igralci zelo priljubljen, če bo dobil dovoljenje od hokejske zveze CSSR, se bo trener Pleticha jeseni vrnil na Jesenice. posegel tudi predsednik koordi- x0 nacijskega odbora planinskih dru- Lu A-ciS. u • 1 3?S štev za Gorenjsko Franjo Klojčnik podobo turističnega kraja e Bled ■'. . ,J v ' v marsičem napredoval. Premalo Povzemamo, da je društvo zelo pa je bilo napravljenega za boljši videz okoliških turističnih točk. Poti na najlepše vzpetine, kot so Oso j niča, Straža, so še vedno preveč zanemarjene. V trgovinah je bilo preteklo delavno. Društvo šteje 150 članov. Med njimi je veliko mladine, ki ima tudi svoj planinski odsek. Na občnem zboru je bilo precej razprave o nalogah društva za letos- Ogledala ob cestah preprečijo marsikatero nesrečo. Zato so tako ogledalo postavili tudi ob izhodu iz jeseniške železarne na glavno cesto. Tak pripomoček za varnostni promet bi bil potreben na mnogih naših mestnih križiščih leto marsikaj boljše kot prejšnja Dje leto. Menili so da bi bila ena Razprava o statutu med občani leta, čeprav so se ponovile nekatere stare nevšečnosti, kot so pomanjkanje kvalitetnega Sadia, brezalkoholnih pijač in domaČih spominkov. 20 odstotni popust pri prodaji tujim gostom je ugodno od najvažnejših nalog speljati pla- organizacije si prizadevajo, da bi ljudje razpravljali o statutu na široko in dali svoje predloge. Glede vsebine verjetno v statutu JESENICE — V jeseniški občini pripravili razprave o občinskem ne b° dos,ti sprememb, kersoga ninsko pot preko črnega grabna sc te dni z vso vnemo pripravlja- statutu. v ožjem krogu, med političnimi na špik. Sedaj pelje pot le preko j„ za sprejem občinskega statuta. Najprej bodo med vse občane delavci,, že dobro predelali. Gre pa Krnice. To pa bodo lahko naredili Trenutno imajo na občinskem od- poslali razmnožen statut, tako da le!*; ko bodo dobili pristanek od boru Socialistične zveze največ bo imel sleherni možnost, da se PZ Slovenije. dela s tem, kako bi med občani z njim seznani. Občinske politične Eden izmed zadnjih posnetkov železniškega nadvoza, ki vodi z Je senic v Podmežakljo. Čez mesec dni hodo namreč most podrli, ker ovira dela pri elektrifikaciji gorenjske železnice. Kot prehod za pešce bo potem služIl novi podvoz, medtem ko bodo motorna vozila morala uporabljati ostale prevozne ceste Zazidalni načrti Radovljice RADOVLJICA — V prostorih občinske skupščine v Radovljici so razstavili zazidalne načrte za Radovljico in Lesce, zlasti za območje v okolici tovarne Veriga. Izdelal jih je urbanistični zavod Bled, projektiral pa arhitekt Mi-lan^Jerala s sodelovanjem Jožeta Izboljšava v preskrbi z vodo S seje občinske skupščine Radovljica RADOVLJICA — Na petkovi seji občinske skupščine Radovljica mreže iz lastnih virov, ki jih bo- zagotovljeno kvalitetnejše vzdrževanje in razširitev vodovodne so obravnavali vrsto komunalnih vprašanj. Največ pa so govorili o upravljanju vodovodnih naprav in o preskrbi z vodo. do pridobile vodovodne organizacije z uvedbo ekonomske cene za vodo. Dosedanja vodovodna podjetja so ustvarjala največ dohodka z uslugami in storitvami ter grad-sredstev za Čeprav obstaja v radovljiškem, takšne razdrobljenosti vodovod- Zena. V zgornjih prostorih pa so bohinjskem, na blejskem in na nega omrežja je bilo to vprašanje razstavili tri idejne osnutke za kroparskem teritoriju 110 vodo- težko urejati. Da bi bilo gospo- gradnjo radovljiške osnovne šole. vodov, so 4 strokovne vodovodne darjenje z vodovodnimi naprava- Projektanti Emil Navinšek, Milan organizacije upravljale le 14 vo- mi bolj enotno, zraven pa zago- njami, manj .pa iz sredstev z Jerala in J.Lajovic so izdelali dovodnih naprav, ki zajamejo 74 tovljeno tudi redno vzdrževanje, vodarmo. Najslabše je bilo stanje zelo različne variante, ki vsaka po odstotkov vsega prebivalstva. Od se je občina odločila, da vse vo- pri vodovodih, ki so z njimi go- svoje nakazuje svoje arhitekton- 110 vodovodov je 47 javnih, 63 pa dovode v bodoče prevzamejo 3 spodarili vodovodni odbori, posa- ske in funkcionalne elemente. zasebnih. Iz vseh teh vodovodov vodovodna podjetja: v Radovljici, Načrti bodo razstavljeni do se preskrbuje , s pitno vodo 95 na Bledu ter v Bohinju. Za ta 15. aprila, tako da bodo občani odstotkov prebivalstva. Precej vo-lahko izrekli svoje pripombe in dovodov ne daje prebivalcem do-dopolnilne predloge. volj zdrave pitne vode. Zaradi korak so se v Radovljici odločili po analizi stanja, uzakonili pa z odlokom, ki uvršča vse vodovode, zasebne in javne, ki zajamejo mezna podjetja ali zasebniki. S pobiranjem minimalne vodarine si niso zagotovili niti sredstev za najosnovnejše vzdrževanje. Nove cene za porabljeni ku- vsaj pet gospodinjstev, med bični meter vode so za gospodinj- splpšno družbeno premoženje. S stva 30 din, za "delovne organ i za- tistimi zasebniki ali delovnimi or-( cije in zasebno obrt pa 90 din. ganizacijami, ki so gradili vodo- Cena vode za odjemalce, ki ni- vode na lastne stroške, pa bodo majo vgrajenih vodomerov pa bo vodovodna podjetja uredila tako, znašala mesečno na osebo 100 din. da bodo morda za določeno ob- Posebno pa je vprašanje za tuj- dobje oproščeni plačevanja voda- ske sobe. Tujske sobe s tekočo rine, ali pa jim bodo na kak drug vodo bodo po novih cenah ob- naein priznali njihov prispevek, davčene s 15 din za nočnino. To Deloma pa ga bodo vračunali v amortizacijo. S tem bo končno rešeno vprašanje vodovodov, hkrati pa bo so sobe prve, druge in tretje kategorije, medtem ko za vse ostale tujske sobe odlok ne določa dajatev za vodarino. Navarons*ka topova Ameriški film Igrajo: Gregorv Peck Anthonv Quinn Stanley Baker NOVA EKONOMSKA tiHltfilca ameriških producentov obljubim ma je omejena na akcijo, ki ga napravi za enega boljših v svoji zvrsti. Nepotrebno je, kaj več razmišljati o njem. Igralca G. Peck in A. Quinn sta prav tako nezanimiva. Film izkorišča njuno sproščenost pred kamero in ne zahteva toliko igralskih kvalitet ko^ rutine. Tudi režiserjevo delo je omejeno na preprosto filmsko govorico in si večjih ambicij sploh ne postavlja. Omenim naj še scenarista Forcmana, ki se nam bo kmalu predstavil kot režiser filma Zmagovalci, prav tako z vojno tematiko. Torej dovolj izkušenj na tem področju. Za uvod v Navaronska topova Potem ko je bil paviljon trgovskega podjetja Zarja na Jesenicah pol leta prazen, so te dni vanj pričeli nameščati različno pohištvo, ki bo tu stalno razstavljeno. Tisti, ki bodo pohišto hoteli kupiti, ga bodo v njihovem skladišču, medtem ko bodo električne stvari kupci lahko dobili že kar v tem paviljonu uspeh velikim dragim filmom, ki $mo tokrat gledali Marjanovičeve naj bodo posneti v inozemstvu, ga Medveda. Čeprav kratkome- Ftlm § topovih z Navarona je eden, tražnik ni avtorjevo najboljše deh, od njih. Morala njegovih junakov smo veseli snidenja s tem poseb- je zapoznelo zavezniška. Vendar to ne/on v Jugoslovanski produkciji ne moti. Naivna prepričljivost fil- kratkega filma. Za razpravo in za kakšne bistvene predloge občanov, ki bi vplivali na politično življenje v jeseniški občini. M<2i „JKa kratkem* valu # Radovljica — V dneh od 23. do 28. marca se vrstijo v krajih radovljiške občine zbori volivcev. Občanom pojasnjujejo osnutek statuta občine odborniki občinske skupščine in člani občinske statutarne komisije. Pričakovati je, da bodo na zborih izrekli občani svoje pripombe, predvsem pa se bodo seznanili z osnutkom statuta občine; kjer pa so pripravili osnutek statuta KS, pa bodo obravnavali tudi tega. Občinski statut bo sprejela skupščina na seji 8. aprila. o Bohinj — Občinska skupščina Radovljica je na zadnji seji imenovala novega direktorja gostinskega podjetja Jezero v Bohinju. Na razpis se je priglasilo več kandidatov, sprejet pa je na to delovno mesto diplomirani ekonomist Janko Špa-capan. Podjetje je lani gospodarilo zelo slabo, saj je imelo 7 milijonov izgube. Za vršilca dolžnosti upravnika gostišča Dobrča na Brezjah pa je bil imenovan Vinko Mule j. % Ribno — Gostišče »Oddih« je sprejel v upravljanje Park hotel na Bledu. Odločili so se, da bodo prostore gostišča adaptirali. Gostišče bodo usposobili tudi za poslovanje v zimskem času. Občina je že lani asfaltirala cesto v Ribno in opravila nekatere zboljšave na cestnem odseku v naselju. Glavna naloga za prihodnje pa je gradnja vodovoda v Ribnem. 0 Bled — Blejsko jezero je še vedno zamrznjeno. Ponekod je led debel še do 20 cm, kar je skoraj nenavadno za ta čas. Vendar pa led ne vabi nikogar več. še vedno pa hodijo po ledu vsak dan v šolo trije Potočnikovi. # Radovljica — Pred dnevi se je sestal občinski komite mladine. Razpravljal je o problematiki šolanja mladih ljudi in o usmerjanju v poklice. Občinski sindikalni svet pa je na razširjenem posvetu s predsedniki sindikalnih podružnic pregledal1 dejavnost organizacij v podjetjih in ustanovah ter sprejel nekatere sklepe za izboljšanje dela. # Koprivnik — V nedeljo so doživeli na Koprivni-ku prijetno presenečenje številni prebivalci so bili zbrani v šoli na predavanju za starše, ko so obiskali ta kraj predstavniki ljudske tehnike iz Radovljice in iz Ljubljane ter jim podarili radijski sprejemnik .gramofon s ploščami in kompletno ozvočenje za dve učilnici. Na obisk so ob tej priložnosti prispeli tudi predstavniki občine Radovljica in šolniki iz Bohinjske Bistrice. V zadnjem času pa je v tc^m kraju postalo sploh bolj živahno. 5REUA, 25. marca kupim prodam i Prodam motorno kolo DKVV v dobrem stanju. Polšica 16, Pod-nart 1135 Prodam kmečki mlin, ali zamenjam za hlodovino ali konja. Naslov v oglasnem oddelku 1197 Prodam dva prašiča za zakol. Zgornji Brniki 35, Cerklje 1227 Prodam 1500 kg dobrega sena. Mače 7, Preddvor s 1140 Prodam breje zaiklje ln zajce *a zakol. Šenčur 217 1181 Prodam moped Colibri, 3 brzine, I Prevoženimi 1700 km. Moša Pi- Jade 42, Kranj 1253 Prodam cement 350. Šenčur 99 1254 Prodam magnetofon znamke fhillips. Lado Benedičič, Mlaka 3°. Kranj 1255 Prodam pogrezliiv Singer šivalni stroj. Ogled od 14. do 16. ure. Grošelj, Cesta Staneta Žagarja 29, Kranj 1256 Prodam dobro ohranjen nizki športni voziček, Gorenjesavska 47. Kl*anj 1257 Prodam 70 k« težkega praški. 5uha 31, Kranj 1258 Prodam 1*0 kg težjega nrašiča *a zakol. Vclcsovo 8, Cerklje < 1259 Prodam večjo količino semenskega radiča za prašiče. Zalog 38, Cerklje < 1260 Prodam 130 kg težkega prašiča. Breg ob Savi 13, Kranj 1261 Prodam okrog 50 kg težkega prašiča. Predoslje 85 1262 Prodam grahoro in črno deteljo za seme. Suha 18, Kranj 1263 Prodam kokoši-nesnice 9 mesecev stare. Bidovec, Srednja vas, Golnik 1264 Prodam dobro ohranjenega To-polino, Gardlnieto. Naslov v oglasnem oddelku 1265 Prodam moped za 45.000 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 1266 Prodam 350 komadov belih plošč za kopalnico. Poizve se pri Jelenu, pri skladiščniku 1267 Prodam plemenskega vola. Tatine 6, Preddvor 1268 Prodam brejo kravo aH telieo, 300 kg težko. Luše 12, Šenčur 1277 Prodam repo in proso. Spodnii Brniki 44, Cerklje 1278 Prodam avto VW in moped TMZ. Hrastje 41, Kranj 1279 Poceni prodam kompletno kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku 1280 Kupim 180 komadov monta opeke. Naslov v oglasnem oddelku 1269 Kupim lahkega konja za kmečko delo. Jože Križnar, Okroglo 14, Naklo 1270 ostalo Iščem garažo v najem v bližini gasilskega doma v Kranju. Ponudbe poslati pod »Garažo« 1272 Poučujem matematiko nižjih in srednjih šol. Kokrica 84, Kranj 1273 Nudim moškemu hrano in stanovanje za pomoč. Jože Križnar, Okroglo 14, Naklo ' 1274 Nudim stanovanje in hrano dekletu, ki bi v dopoldanskem času pazila na enoletnega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1275 Mlad, miren moški nujno išče sobo kjerkoli na Gorenjskem. Pomaga. Ponudbe pod «Gorenje« 1276 Sprejmem takoj slikarja, stanovanje zagotovljeno. Alojz Fran-tar, soboslikar, Trojarjcva 16, Kranj 1221 Delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1218 Vzamem za 3 mesece v rejo kravo, ki naj bi imela 6 litrov mleka. Franc Zadnikar, Potoče 24, Preddvor 1220 Izrekamo priznanje in iskreno zahvalo gasilski četi Kranj in vsem, ki ste nam ob požaru na Zlatem oolju pomagali pri reševanju. Puharjevl 1271 objave Vpisovanje otrok v Šenčurju in Voklem Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne šole Šenčur in Voklo za šolsko leto 1964/65 bo v nedeljo, 29. marca 1964, od 10. do 12. ure. Za šolski okoliš osnovne šole Šenčur v pisarni šole (nad Krajevnim uradom), za šolski okoliš Voklo pa v prostorih osnovne šole Voklo. S seboj prinesite otrokov rojstni list. Zahvala Ob izgubi našega pokojnega moža in očeta Matevža jana, Se zahvaljujemo vsem in vsako-■ l^ur, kj nam je nomapal v teh težjih, trenutkih Naša iskrena hvala. Žena, hčerka in sinova z družinami PETROL, Ljubljana sprejme takoj 4 pomožne avtome-hanike - negovalce za bencinski servis v Kranju Prednost imajo prosilci, ki- so opravili izpit za šoferja-ama-terja. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Poslovalnica Ljubljana —- Ljubljana, Voš-njakova 2. Po kratki in mučni bolezni nas je v 89. letu starosti za vedno zapusti naš ljubljeni oče, ded in praded FRANC J ALEM Pogreb pokojnika bo v sredo, 25. marca 1964 ob 16. uri, izpred hiše žalosti Huje 23. Kranj, Žer javka, Repnje Žalujoči: sinovi Janez, Franc, hčere Frančiška, Pavla in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo OBLETNICA Najbolj žalostni dnevi so, odkar je 26. marca 1963 prenehalo biti zlato srce mojega nadvse ljubljenega moža FILIPA DŽIDIČA upokojenca Odkar tvoje srce v hladni zemlji počiva, zate ni pomladi in žvrgolenja ptičev v gozdu, ki si jih nadvse ljubil, a zame ni veselja. Prijatelji in znanci ohranite ga v najlepšem spominu. Vsem, ki ste mi pomagali, iskrena hvala! Žalujoča žena Berta lzdn;*m konru Janeza Polde komu zdelo zameteno ali celo nepri me*no o^ tey'k:h t^mutkih. ki jih snia'' Pre/:v':"io n'egova žena. sit in hč'. vendar smo < tem hotel ofin^or;,; le na problem znanca, Pvez'rodah Pot^njene^a v ozadji Opozoriti na športnika, ki «o ml topl'< človeški ^^nosi v družbi pO' mci'li zelo veliko . .. in se sicer skromno pokloniti nje-golemursPominu, ki naj ne zbledi tako kmalu! K. M. — h t. Illlllli MED LIUDMI?! "4 Obisk pri sezonskih delavcih v Kranju Je res mogoče kaj takega 19 let po vojni v u TALE NASLOV ne pove nič konkretnega, zato za začetek ne bo napak, če zapišem, da gre za sezonske delavce, ki so zaposleni pri podjetju NOVOGRADNJE Tržič, stanujejo pa v Kranju na Partizanski cesti št. 15. Morebitnim očitkom, češ že spet sezonski delavci, že spet pogrevanje stare teme, ne ugovarjam — iz preprostega razloga, ker je res tako: najrazličnejši višji in nižji forumi so že razpravljali o njih, sprejeli so sklepe in priporočila, ugotovili, kakšni so njihovi življenjski pogoji pri nas, novinarji smo že pisali in še pišemo o njih, pa kaže, da bomo morali še — kajti tistih, ki naj bi neposredno (ne le z besedami!) problem rešili, se nič ne prime. Kot otrok, ki krade med, mama ga okre-ga, ko pa odide iz shrambe, spet seže na polico... KO SMO PRED DNEVI obiskali barake ob Partizanski ulici (v njih so bile še pred nedavnim delavnice) in si ogledali "tiste sobe, postelje, stranišče, okolico in ljudi, sem ostal skoraj brez besed. In z besedami zdaj ne morem povedati vsega tistega, kar sem videl. Tudi s slikami ni mogoče pokazati vsega. Preostane mi sila nehvaležna naloga, da skušam povedati le delček resnice, da vam ob mesečini pokažem oazo sredi Kranja, da stresem svojo nemoč na ta papir pred krivicami, ki se ob visokih in lepih nebotičnikih godijo ljudem v tistih barakah, ljudem, ki govorijo malce drugačen jezik kot mi, ki so doslej živeli v malce drugačnih (težjih!) pogojih kot mi, ki jim pravimo, da so naši bratje, ki jih vabimo, da nam pridejo iz daljne Bosne ali Kosmeta pomagat gradit palače, da bomo mi, njihovi bratje, lahko živeli v njih, da bomo lahko iz petega nadstropja gledali one tam spodaj v tistih smrdljivih barakah, ki nas spominjajo na vojno in taborišča in uši. Rad bi vkoval v ta papir vse tisto, kar sem videl, da bi si izbrisal iz spomina lopo brez stropa, kjer spi trideset ljudi na tridesetih posteljah, brez rjuh, / dvema umazanima odejama, lopo, ki ji lahko rečemo tudi soba ali spalnica, ki nima mize ah stolov, ki ima le eno omaro, ki ima pločevinasto pečko, kjer stanovalci kuhajo večerjo in se grejejo v mrzlih večerih, ko pridejo s »šihta« še nekaj kovčkov je v njej, ki so jih delavci prinesli s seboj, umazani gumijasti škornji, ponosen suknjič visi na žeblju nad posteljo, prašne šipe, skozi katere mežika čmerikav zgodnjespomla-danski dan — in nič več. Pač — veter, ki piha skozi špranje v stenah, in hlad. Vi leze v kožo. Tla v teh barakah iz črvivih in starih desk ali kar iz betona, še tu poglejte, kako živimo, pravijo in nas vabijo v svoje prostore In vstonamo in izstopamo in čutimo na sebi njihove vprašuioče no