Leto XXXII. Številka 22 (-•Uoovitelji: občinske konference SZDL Jeteaice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Gl*a Kranj — Glavni urednik Igor Slavec ~* Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCI PLANI« 79 PLANICA — Dolina pod Poncami je bila vse dni petega svetovnega prvenstva v smuških poletih rekordna. Ogledalo si jo je nad 120.000 ljubiteljev poletov. To je bil pravi športni praznik. Jugoslavija v malem. Na velikanki je nastopilo sedeminštirideset tekmovalcev iz štirinajstih držav Evrope, Amerike in Japonske. Na tej prireditvi je bil izenačen svetovni rekord v poletih, Jugoslovani pa imamo s 171 metri nov državni rekord. Že po starem običaju je bila otvoritvena slovesnost vsak dan enaka. Naši alpski smučarji so se po izteku letalnice spuščali z zastavami udeleženk prvenstva. Jugoslovansko je tokrat imel v rokah smučarski tekač iz Rateč Janez Mlinar. (H) — Foto: F. Perdan J Kranj, torek, 20. 3. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO hni&ka prireditev je zadnji dan prinesla odločitev o svetovnem prvaku. Vo-po prvem dnevu Axel Zitzmann iz NDR je moral priznati premoč ^rmmu Koglerju iz Avstrije. Tretje mesto pa je dobil Piotr Fijas iz Poljske — **oto: F. Perdan Akcija ukrepov , N« Gorenjskem so v večini občin sklenili akcijo zaključnih računov *»t najbolj pomembno akcijo sindikatov in vseh družbenopolitičnih in popravnih organov v minulem obdobju. Priprave na čimbolj teme-jito in vsestransko ter vsebinsko kvalitetno akcijo so bile dobre, pote-to v obliki seminarjev, razprav, pogovorov, priporočil. Ko zdaj nizajo ugotovitve pomembne akcije, je več kot očitno, da f* *lo dobro uspela. Uspela v tem smislu, da so se svoje naloge odgo-«no zavedale vse družbenopolitične organizacije in organi, ki so orga-^jjf«! širše razprave in delavcu v združenem delu predstavili vse gospodarskega položaja in razmer delovne organizacije. Akcija * **■ zdovoljiva predvsem tam, kjer so že do zdaj posvetili ustrezno P**?0"* zaključnim računom in informiranju, kjer družbenopolitične T^izacije niso pasivno ob strani, slabše pa je bilo v tistih delovnih in rT"?* organizacijah, kjer so sprejeli akcijo za formalno politično M kjer so organizacije le na papirju, kjer tudi sicer šepa samo-V»vnj organiziranost. Tako je bilo v veliko dislociranih enotah, kjer **?nniranost se hudo zaostaja, tako je bilo v tistih temeljnih organi-združenega dela, kjer jim še ni povsem jasna razmejitev dela. Poročilom, ki so jih delavci obravnavali, bi vsekakor lahko se mar-očitali. Tako večkrat ni bilo primernih in vsestranskih podatkov, T**11' kritičnih ugotovitev, dosledne razčlenitve vzrokov izgub ali ^stabilnosti. Delavci tudi tako niso mogli spregovoriti — ali so *jPo načelno — o nedoslednem uveljavljanju dohodkovnih odnosov P*J**wi na področju svobodne menjave dela, bolj tehtno in bolj ^tt*I*tno pa bi ob kvalitetnejših poročilih spregovorili tudi o nedisci-o odnosih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi wr*>fluacijami ali o odnosih med samimi temeljnimi organizacijami. r™v ti odnosi so marsikje prav pereči, še posebno, ker v skupnih služ- In.uveUav^* načela o delitvi po delu. ^Akcija zaključnih računov se ni sklenila z razpravo ali z oddajo rf0^* n* občinski sindikat, akcija se mora nadaljevati. Nadaljevati J**°»da so prav zaključni računi in ugotovitve povod za vsestranske in razprave o vzrokih, ki še vedno zavirajo uspešnejše gospodar-?"nJn dosledno samoupravljanje. Akcijo morajo nadaljevati vse ™*?*nopolitične organizacije in ne le sindikati, združeno, z vso aktiv-y*)° >n odgovornostjo. Akcija ni bila sama sebi namen, ni potekala d« bi pač nekaj ugotovili ali da bi se seznanili kar najbolj nepo-£*too vsi delavci v združenem delu. Začela se je zato, da bi o svojem J* vedno in povsod pametno razmišljali in dobro gospodarili, zato, da wjffiyočaano ukrepali, kadar pada produktivnost ali se pojavijo drugi *T**nii, zato, da se resnično nenehno spogledujemo z rezultati svo-jSVjf'* i« težimo k boljšemu, h kvalitetnejšemu samoupravljanju in °*odarjenju. D g 5. svetovno prvenstvo v smuških poletih Planica 79 Stane Dolanc odprl prvenstvo DOGOVORIMO SE 5. STRAN SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Delegati zborov kranjske občinske skupščine se bodo v sredo, 28. marca, ob treh popoldne sešli na ločena zasedanja. Obravnavali bodo pomembne točke dnevnega reda, med katerimi kaže še posebej opozoriti na razpravo o poročilu o uresničevanju programa gradnje družbenih objektov v kranjski občini, o družbenem dogovoru o kadrov "ki politiki v Sloveniji, o usklajevanju davčne politike v Sloveniji in spremembi občinskega odloka ter o pobudi za ustanovitev družbenega »veta v Cestnem podjetju Kranj, katerega naloga naj bi bila pomagati pri razreševanju problematike s asfaltne baze. Na skupščini bo govora 0 družbeni skrbi za borce in o reševanju problematike nedovoljenih gradenj. PLANICA — Dan uradne otvoritve petega svetovnega prvenstva v smuških poletih v dolini pod Poncami. Dež, dež in še dež. Vendar je uradna otvoritev uspela kot še nikoli doslej. Pred 20.000 gledalci je peto svetovno prvenstvo odprl v imenu pokrovitelja predsednika Josipa Broza-Tita, sekretar IB CK ZKJ ter predsednik častnega odbora prven stva Stane Dolanc. Stane Dolanc je ob otvoritvi dejal: »V izredno zadovoljstvo mi je, da lahko v imenu tovariša Tita odprem peto svetovno prvenstvo v smuških poletih v Planici. Tekmovalcem želim obilo sporne sreče. Prepričan sem, da bomo videli lepe in dolge polete.« Pred govorom Staneta Dolanca je zaobljubo o športni borbi pred našo zastavo in zastavo mednarodne smučarske zveze FIS izrekel Jugoslovan Bogdan Norčič. V imenu organizacijskega odbora je vse pozdravil njihov predsednik Niko Belopavlovič ter član mednarodne smučarske organizacije Danilo Dougan ter predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hod-ler. Med gosti otvoritvene svečanosti so bili tudi najvišji predstavniki ju- goslovanskega in slovenskega družbenopolitičnega življenja. 2e po ustaljenem planiškem redu so se po zaletišču spustili zastavonoše vseh štirinajstih nastopajočih držav. V programu so sodelovali še Nadaljevanje na 24. strani Kurirčkova pošta krenila na pot Gorenjski del startal v Kamniku, na »Titovem dvorišču« — Jutri bodo torbo prevzeli pionirji iz kranjske občine — Slovenski pionirji bodo skupne čestitke ponesli tovarišu Titu iz Ljubljane Obisk iz Brusa Radovljica — V soboto, 17. marca, je prispela na obisk v radovljiško občino skupina 45 delavk iz pobratenega mesta Brus v Srbiji. V Radovljici so jih sprejeli predstavniki občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in družbenopolitičnih organizacij ter jim pokazali turistične in druge posebnosti Bleda in Radovljice. Gostje so si ogledali blejski grad in muzej talcev v Begunjah, obisk pa je sodil v okvir večletnega sodelovanja med obema občinama, ki se je predvsem utrdilo s podpisom listine o pobratenju pred. tremi leti. D. S. KAMNIK - V soboto, 17. marca, ob 10. uri se je v petih slovenskih občinah prižgal enoten plamen, ki se bo razširil po vsej Sloveniji. Iz Kamnika, Črnomlja, Raven na Koroškem, Nove Gorice in Šmarij pri Jelšah so pionirji krenili na pot s kurirčkovo torbo. V prihodnjih dneh bodo pisali pisma s čestitkami tovarišu Titu za njegov 87. rojstni dan, jih nosili po poteh, kjer so med NOB hodili partizanski kurirji, s torbo bodo obiskali pomembnejše spomenike in kraje naše revolucije. Letošnja, že 17. kurirčkova pošta, je posvečena tudi 60. obletnicama SKOJ in ZKJ. V Kamniku, od koder je krenil na pot gorenjski del kurirčkove pošte, so dodali, da letos mineva 45 let, odkar Josip Broz nosi ime Tito. Danes je dovolj, da izgovorimo ime Tito in že vemo, da je to Jugoslavija. Kamniški pionirji so se pred slovesnim odhodom kurirčkove pošte zbrali na ploščadi pred tovarno Titan, kjer spominsko obeležje pripoveduje, da je tovariš Tito v tej tovarni nekoč delal kot kovinar. Svečanega srečanja so se udeležili tudi nekdanji borci, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, Zveze prijateljev mladine ter delavci Titana. Učenci osnovne šole Toma Brejca so pripravili krajši kulturni program, potek slovesnosti je spremljala godba na pihala. Po številnih postankih in svečanih predajah, ki bodo kurirčkovo torbo polnile s pismi in pozdravi pionirjev tovarišu Titu, bodo jutri, 21. marca, ob 10. uri pri spomeniku NOB v Zalogu pionirji osnovne šole Komenda Moste izročili torbo pionirjem iz kranjske občine. Skupni pozdrav tovarišu Titu bodo slovenski pionirji odnesli iz Ljubljane, kjer bo 19. maja osrednja slovesnost. V okvir letošnje kurirčkove pošte spada tudi natečaj za raziskovanje zgodovine SKOJ. Ponirji bodo gradivo, ki ga bodo zbrali, predvidoma razstavili v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani ob zaključku kurirčkove pošte. M. Volčjak Kamniški pionirji so s kurirčkovo torbo krenili na pot s ploščadi pred tovarno Titan, v kateri je tovariš Tito nekoč delal kot kovinar. 6. in 7. stran 7. SKUPNO ZASEDANJE VSEH TREH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE SKOFJA LOKA Na 6. in 7. strani objavljamo povzetke gradiva za skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine Skofja Loka, ki bo v sredo, 28. marca, ob 16. uri. Posebej opozarjamo na poročilo o delu izvršnega sveta, na poročilo o delu pravosodnih organov in organov pregona ter na gradivo o informiranju v škofjeloški občini. Nadalje je v povzetkih govora o pozidavi v Stari Loki, zazidalnem načrtu športnega centra Železniki, cesti od Gorenje vasi do Todraža, spremembah v davčni politiki in drugem. G LAS 2.STRAN TOREK, 20. MARCA t« Djuranović obiskal MIS Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović je v spremstvu predsednika izvršnega sveta hrvaškega sabora Petra Flekovi-ća obiskal direkcijo osmih mediteranskih iger. V pogovoru z Antejem Skatareti-kom, predsednikom izvršnega sveta iger Vjekoslavom Vidjakom in predstavniki splitske občine se je predsednik vlade seznanil s pripravami na to športno manifestacijo. Potem je obiskal tudi gradbišče objektov, na katerih bo med 15. in 19. septembrom letos tekmovalo več kot 3000 športnikov iz 15 držav Sredozemlja. Kje je kava? Čeprav je na svetovnem tržišču kave dovolj in je tudi znatno cenejša, kot je bila pred letom ali dvema, se pri nas nenehno srečujemo z njenim pomanjkanjem. Ker pa smo letos v Jugoslaviji uvozili že 11.000 tor kave, do konca leta pa jo bomo še 41.000 ton, je prav neverjetno, da so police še vedno slabo založene z mešanicami tega napitka. Termika v Prištini Termika iz Ljubljane naj bi v kratkem v Prištini zgradila objekt za gradnjo in montažo fasadnih in dekorativnih elementov v gradbenih in industrijskih objektih. Za gradnjo tega objekta je pred kratkim dal soglasje izvršni svet pokrajinske skupščine. V gradnjo in opremo bodo vložili skupaj 800.000 dinarjev, predvidevajo pa, da se bo v novem obratu zaposlilo 140 delavcev. Znanstveno sodelovanje V Budimpešti so podpisali sporazum o dveletnem sodelovanju slovenske akademije znanosti in umetnosti in madžarske akademije znanosti, ki predvideva sodelovanje pri raziskavah na posameznih znanstvenih področjih. Sporazum sta podpisala predsednik SAZU akademik Janez Milčinski in generalni sekretar madžarske akademije Ferenc Marta. Konec žeje na otokih Občine Gospić, Senj, Rab in Pag so začele uresničevati projekt za oskrbo z vodo. Dela bo opravila OZ D »Vodovod Hrvatskega primorja«, ki ima svoj sedež v Senju. Vodovod bo tekel od HE Senj proti Karlobagu in na otoke Rab, Pag in Goli otok. To pomeni, da bo liška voda, ki po predorih in »kanalih pri teka v vodno komoro Hrmo-tine, čez nekaj let spreljana v omenjene kraje. Uresniči tev projekta bo veljala 450 milijonov dinarjev. Občina Senj bo zagotovila 10 odstotkov, občina Gospić 5 odstotkov, Rab 37 odstotkov in Pag 48 odstotkov denarja. Razliko pa bodo krili z bančnimi krediti. Kitajci v Pločah Kitajska gospodarska delegacija je obiskala Ploče, kjer se je s predstavniki pristanišča pogovarjala o možnostih za povečanje blagov ne menjave in izvoza tovorov, ki iz naše države prek tega pristanišča potujejo na Kitajsko. V glavnem gre za izdelke kemične industrije in črne metalurgije. Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miran Potrč je včeraj skupaj s predsednico Medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko, Ivanko Sulgaj obiskal sindikalne delavce v Škofji Loki. Udeležil se je seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, kjer so se med drugim pogovarjali o novi organiziranosti občinskih svetov, ustanavljanju svetov, usposabljanju delegatov, vlogi kluba samoupravljavcev pri tem, o delu osnovnih organizacij sindikata, zaključnih računih in nadaljevanju ter poglabljanju te akcije. Potem je obiskal delovno organizacijo Jelovica in se s širšim političnim aktivom delovne organizacije pogovarjal o gospodarjenju, popoldne pa s predstavniki krajevne skupnosti Selca o delu sindikata v krajevni skupnosti. — Foto: F. Perdan Spet na Porezen! Prizadevni organizatorji iz Cerknega se skrbno pripravljajo na četrti množični pohod na vrh Porezna, ki bo v nedeljo, 25. marca CERKNO - V spomin na tragične dogodke na Poreznu 24. marca 1945. leta, ko so borci slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Srečko Kosovel in enot gorenjskega vojnega področja bili težak boj s premočnim nemškim okupatorjem, prireja Planinsko društvo Cerkno v sodelovanju s krajevno organizacijo Zveze borcev in družbenopolitičnimi organizacijami iz Cerknega ter predstavniki nekdanjih borcev brigade Srečko Kosovel, gorenjskega vojnega področja in inženirskega bataljona 31. divizije že četrti množični pohod na 1632 metrov visoki vrh Porezna. Odbor za organizacijo pohoda je že pripravil program letošnje prireditve, ki se je bodo udeležili mnogi borci, planinci, mladinci, pripadniki enot JLA in teritorialne obrambe, člani Zveze rezervnih vojaških starešin in drugi občani. Na Poreznu je precej snega, zato bodo organizatorji letošnjega pohoda posvetili posebno skrb organiziranemu vodstvu pohodnikov in dobremu markiranju vseh dostopov na vrh. Udeleženci se bodo nanj lahko povzpeli iz Cerknega, Selške doline, Petrovega brda ali Podbrda. Organiziran odhod pohodnikov iz Cerknega bo v nedeljo ob 7. uri. Skupine, ki se bodo vzpenjale na vrh po drugih poteh, bodo za vodstvo morale poskrbeti same. Udeleženci pohoda se bodo zbrali na vrhu Porezna, kjer bo ob 11. uri krajša spominska slovesnost pri spomeniku padlim borcem. V nedeljo ob 15. uri pa bo komemoracija pri spomeniku v Jesenici pod Poreznom, kjer so borce, ki so jih zajeli v bitki na Poreznu, postrelili. Organizacijski odbor vabi občane, da se pohoda in spomin- skih slovesnosti udeleže v čim večjem številu. Ob tem opozarja, da je koča na Poreznu pod snegom, zato naj ima vsak pohodnik hrano v nahrbtniku, topel čaj pa bo moč dobiti na cilju. Prav tako priporoča vsem udeležencem, da pridejo na pohod zimsko opremljeni. In še to: vsak pohodnik bo za enkratno udeležbo prejel na cilju izkaznico, za dvakratno bronasto značko, za štirikratno srebrno in za šestkratno zlato značko! Priprave na prvomajsko praznovanje v Bohinju Pod predsedstvom predsednice medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanke Sulgaj, se je prejšnji teden sešel na delovni razgovor v Radovljici pripravljalni odbor za izvedbo prvomajske slav-nosti Prvomajski tabor v Bohinjski Bistrici. Vsi odbori so zadolženi, da že pred koncem marca izdelajo podroben program prireditev — kulturni program, preskrba z živili, ureditev prireditvenih prostorov, prometa, propagande itd. V priprave se bodo vključili razen sindikatov tudi vse druge družbenopolitične organizacije, mladinci pa skupaj s taborniki in planinci pripravljajo brigadirske akcije, taborenje in kresove. Glede na to, da bo prvomajsko slavje povezano tudi z osrednjo slovensko proslavo 60-letnice KPJ, slavnostnim zasedanjem CK ZKJ ter otvoritvijo doma Joža Ažmana in muzeja Tomaža Godca, organizatorji pričakujejo okoli 15.000 udeležencev. JR Srečanje pobratenih in prijateljskih mest - V Kranj so v petek, 16. mar ca, prispeli predstavniki mest, s katerimi je Kranj pobraten ali pa so med njimi vzpostavljene prijateljske vezi. Srečanje v Kranju je bilo delavno, saj je bilo največ govora o razreševanju stanovanjskih in komunalnih problemov. Kranj je gostil zastopnike Kotor Varoša, Bitole, Banjaluke, Hercegnovega, Osijeka in Zemuna, v delegacijah pa so bili predsedniki skupščin in izvršnih svetov ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb s stanovanjskega m komunalnega področja. Kranjčani so v soboto goste popeljali na oghd svetovnega prvenstva v smuških poletih v Planici, (jk) -Foto: F. Perdan * * *r r Vloga družbenopolitičnih zborov nadih skupščin Pobudnik, ne čuvaj Na zadnjem posvetovanju v Kranju o delovanju in vrzelih v šem delegatskem sistemu je bila deležna posebne pozornosti viop družbenopolitičnega zbora občinskih in republiške skupščine. Praksa večkrat kaže, da družbenopolitični zbori naših skupščin ne najdejo ■> mega sebe in da obravnavajo stvari, ki so v pristojnosti drugih disk zborov, mimo družbenopolitičnih zborov pa gredo pogosto zadev«, ki k morale na dnevni red zasedanj delegatov družbenopolitičnih cij. Večkrat pri vlogi in nalogah družbenopolitičnih zborov ustvarjamo zmedo in probleme. Dobro na primer vemo, da se družbenopolitični zbori naših skupščin usmerjati predvsem k vam o političnem sistemu, o družbenoekonomskih odnosih, o va človekovih pravic in obveščanju. Prav tako so znana priporočila, da m se zbori skupščin sestajajo predvsem na ločenih zasedanjih. TaJda* delo je mogoče le ob dobro načrtovanem političnem delu, ki ne sme dopuščati dvo ali večtirnosti in nesmotrno pripravljenih ter preobširna gradiv. Kljub temu pa problematika delovanja družbenopolitičnega zbon ni tako enostavna, kot so preprosti in dosti načelni prejšnji stavki \> ga družbenopolitičnega zbora je usmerjevalna. Cilj njegovega delovanja je dolgoročno uveljavljanje interesov družbenopolitičnih orpar zacij in našega sistema. Prav zato morajo imeti delegati drulbencaa-litičnega zbora trdno zvezo z delegatsko osnovo — družbenopolitjčamt organizacijami. Občinska konferenca SZDL je lahko temeljna deJef* cija za družbenopolitični zbor le v primeru, če je v občinski konfereac SZDL uveljavljeno frontno načelo delovanja. Interesi družbenopofer nih organizacij se usklajujejo v socialistični zvezi, ne pa v družba* političnem zboru kot še marsikje napak mislijo. Potem ni čudno, da« v nekaterih družbenopolitičnih zborih obnašajo bolj strank«^— kot pa delegatskemu sistemu podobno! Takšna vloga družbenopolitičnega zbora pa skriva tudi ne v« Napak bi ravnali, če bi družbenopolitični zbor prevzemal dolži__ pristojnosti zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela te tem dušil samoupravne pobude v združenem delu in v krajevnih i nostih. Naloga graditi politični sistem socialističnega samoui_. velja za vse. Družbenopolitični zbor zato ne sme postajati čuvaj i vora ustvarjalnosti drugih zborov, temveč pobudnik krepitve c skih odnosov ter usmerjevalec družbene akcije tja, kjer je naj! trebna. J. K< tnosti: upravlja* JESENICE Danes, 20. marca, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet jem činske skupščine. Člani sveta bodo podali mnenje k poročila vanju jeseniškega biroja za urbanizem in stanovanjsko poaloi razpravljali o predlogu novih cen za geodetske storitve in c odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti t niški občini. Poleg ostalega bodo tudi podali mnenje k predlogu nega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v naši obravnavali premožnjsko pravne zadeve. Danes ob 16. uri pa bo na Jesenicah skupna seja med občini* sveta Zveze komunistov in medobčinskega sveta Zveze sindikate*' Gorenjsko. Člani obeh svetov bodo med drugim razpravljali o »** upravni organiziranosti združenega dela na Gorenjskem in iihjaaT litični oceni uresničevanja vsebine zakona o združenem delu ter ooe** uskladitev samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem & Pripravili bodo tudi izhodišča za celovito družbenopolitično ocea0r Gorenjskem. (S) KRANJ Po dogovoru vodstev družbenopolitičnih organizacij kranjske' ne je sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jote Ki sklical včeraj, 19. marca, sestanek odbora, ki skrbi za proslavi« 60-letnih jubilejev nekaterih naših družbenopolitičnih organizaaf' seji so bili oblikovani odbori za organizacijo proslavljanja posu jubilejev, dogovorjena pa so bila tudi navodila za proslav v družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega «-krajevnih skupnostih. Letos praznujemo 60. obletnico ustanovit*' munistične partije Jugoslavije, Skoja, delavskih sindikatov in s« stičnega ženskega gibanja. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na 44. zasedan~-bilo v torek, 13. marca, med drugim razpravljal o predlogu odloka' vilni zaščiti, obravnaval reorganizacijo skupščinskega odsek«! splošne zadeve in spremenjen republiški družbeni dogovor o politiki in razpravljal o nekaterih zemljiških zadevah ter poročilu Zavoda za letovanje Kranj. ŠK. LOKA Danes ob 13. uri bo seja predsedstva občinske konference S Na dnevnem redu je pregled sklepov zadnje seje, programska uaa*-CP Glas za leto 1979, imenovanje KO za ljudsko obrambo in dras* samozaščito ter organiziranje javnih razprav in posvetov o preo** vzgoje in izobraževanja, uresničevanju razvoja družbenc^kcacatj odnosov v kmetijstvu, stanovanjskem gospodarstvu sistemu nega planiranja, svobodni menjavi dela in slovenščini v javsij Jutri 21 3 bo 8. seja predsedstva skupščine občine SkofjaH Obravnavali bodo poročilo o delu izvršnega sveta, poročilo o •# problematiki pravosodnih organov in organov Pogona, peri«* delovni načrt zborov skupščine SR Slovenije ter predlog stahšč »* vanje enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznost:» merih elementarnih nesreč v SR Sloveniji. . V četrtek 22 3 ob 16. uri bo 18. seja komiteja OK ZKS. Na nem redu bo obravnava akcije »20 osnovnih organizacij ZK«. ij akcije zaključnih računov in informacija stališč in sklepov predal CK ZKS« Okrogla miza o borčevskih vprašanjih Na zadnji seji izvršnega odbora KO ZB NOV Radovljica, ki z nad 330 člani sodi med največje v nidov-Ijiški občini, so sprejeli v svoj letošnji delovni program tudi sklic okrogle mize o borčevskih vprašanjih na območju krajevne skupnosti 1'oselma delovna skupni;" je /e izdelala program okrugle mize, na ka- tero hodo povabili tudi predsta*** uredništva glasila TV-15. Pragj vsebuje vprašanja dmžbeaoejsP ne aktivnosti borcev v delegat in samoupravnem življenj« območju krajevne skupnosti * občini, socialno in drugo pree*J* tiko, zlasti zdravstveno. aaJPj poudarek pa bo dan skrb^ za it* in bolne borce ter kmetu — boK* Okroglo mizo bodo sklicali i ■ Četku aprila, do takrat pa bod*** delovne skupine pripravili v* ? trebne podatke, ki bodo slutili t* hodišča v razpravi. torek. 20 marca 1979 3.STRAN G LAS 21. marec — praznik krajevne skupnosti Vodovodni stolp Kot majhna občina smo Dolgo, skoraj predolgo so bili **ajani Vodovodnega stolpa v Kranju brez svojega krajevnega Praznika. Starega naselja je bilo bolj ***alo, v novo zgrajene bloke so prihajali vedno novi in novi ljudje, ki Pa «0 se bolj počasi vživljali v krajevno skupnost. Zdaj je gradnja tu taktično končana in življenje se je **đtfko umirilo. Sele s krajevno ^moupravo so se ljudje tu zbližali, •rej so večino aktivnosti na terenu vodih le borci, ki so bili in so še da-j**s tu najbolj prizadevni krajani. £*ni 90 tudi predlagali, da bi bil *1. marec, dan, ki se je tam spodaj °b izlivu Rupenščice v Kokro, na trajni severni meji njihove krajevne skupnosti, v Sorlijevem mlinu, godila tragedija, ki je takrat, pred ^leti, hudo odjeknila po vsej Go-^njaki, njihov krajevni praznik. *~*u* ga praznujejo že drugič. 1 Kot vsaka takole nova in mlada ^ajevna skupnost, ima tudi Vodo-'^dni stolp svoje težave. Najbolj jih ^Učijo prostori, saj nobenega večje- sestanka ne morejo sklicati v prodru, ki jim je določen za delo. Zato ^atojejo in iz dneva v dan se znova ^javlja skrb, kje sklicati prihodnji Ostanek. Na roko jim gredo v domu JLA, v Zavarovalnici Triglav, v Domplanu, dostikrat pa tudi v drugi krajevni skupnosti. Z novo organiziranostjo krajevne samouprave, delegatskim sistemom in novimi zahtevami vseh družbenopolitičnih organizacij, društev, družbene samozaščite in drugih, je prostorska stiska vedno hujša. Zato mislijo letos resno pristopiti k reševanju tega problema; zavzemajo se za navo-gradnjo, vendar bo treba za ta premostitveni čas najti neko trajnejšo rešitev, morda v domu JLA, morda v osnovni šoli Simon Jenko ... Drugi največji problem pa je informiranje. Ne more in ne more zaživeti. Vse bi šlo lažje, če bi bili ljudje informirani. 2e v aprilu, najkasneje pa v maju morajo izdati prvo številko informativnega lista, ki naj v prvi vrsti krajane seznani, kdo je sploh za kaj odgovoren v njihovi krajevni samoupravi, na ko^a se lahko obračajo. Dodali bodo tudi program debatnih krožkov, kjer bodo krajani lahko posegali v upravljanje krajevne skupnosti. Tretja največja težava pa je kadrovska evidenca. Njihova krajevna skupnost šteje 7.556 krajanov, od tega 5.300 volivcev, 3000 aktivnih de- ^j*o*oto zgodaj zjutraj se je pred spomenikom treh padlih borcev in aktivi-« so 21. marca 1944 padli zaradi izdajstva pri Sorlijevem mlinu, zbralo 200 mladincev in krajanov krajevne skupnosti Vodovodni stolp Kranj. F tragediji je mladim pripovedoval preživeli prvoborec Matija Suhadolnik-Potem pa so krajani, ki so se jim priduiili tudi vojaki iz kranjske ^™jye, pričeli dveurni pohod do senožeti nad Povljami, kamor je na dan *&dijepot vodila tudi borce iz Sorlijevega mlina. — Foto: D. Dolenc Sporov ne zmanjka ^utvene značilnosti dela družbenega pravobra-£&tva samoupravljanja, sodišča združenega ^* in javnega pravobranilstva v minulem letu ^Trtic - Ko je izvršni svet skupna občine Tržič razpravljal o oce- ^ dela družbenega pravobranilca j^oioupravijanja v lanskem letu, ^^»adovali so spori iz delovnih razori j. se je zavzel za ustvaritev pro-^^duh, denarnih in kadrovskih po-^ir*, da bi v Tržiču najkasneje z a^WB koledarskim letom ustanovili ^^**tojno službo družbenega pravobranilstva. Ukvarjala naj bi se te-*^j'?eje z zahtevnejšimi nalogami, v pn oblikovanju in povezo-temeljnih organizacij združe-dela ter z dohodkovnimi odno- katerih primerih krajevne skupnosti, lahko iščejo pomoč javnega pravobranilca, saj doslej prave povezave med njimi še ni. H. Jelovčan lavcev, 1005 članov Zveze komunistov, okrog 700 borcev in 2000 mladih med 14. in 27. letom. Ze pri evidenci za delegatski sistem so prišli do ljudi, ki so sicer vidni družbenopolitični delavci, v združenem delu, v občini, v krajevni skupnosti jih pa ni nikjer čutiti. Pred njimi je pa toliko dela! Čaka jih urejevanje okolja, krajevno skupnost je treba razdeliti na 5 do 7 četrti, da bi se tu krajani bolj zbližali. Aktiv mladih komunistov, ki zdru-žje okrog 170 članov, se je ustanovil pred 3 leti z nalogo, da bo nosilec družbenopolitičnega delovanja na terenu, a svojega obstoja ni opravičil. Bili so pa lani v Sloveniji prvi v klubski dejavnosti. . . Potrebujejo akcij in množičnosti, pravijo. Najbolj aktivni so, kot kaže, v odboru rdečega križa. Vsi družbenopolitični delavci te velike krajevne skupnosti se torej zavedajo slabosti pri njihovem delu in prav letošnje leto naj bo prelomnica. D. Dolenc Pred novim planskim obdobjem Tržič — Podobno kot v drugih občinah, so se tudi v tržiški znašli pred pripravami na oblikovanje dveh pomembnih planskih dokumentov: srednjeročnega plana občine za obdobje od 1981. do 1985. leta ter dolgoročnega plana za obdobje od 1986. do 1995. leta oziroma za nekatera področja do leta 2000. Izvršni svet skupščine občine Tržič je minulo sredo, 14. marca, razpravljal o osnutku odloka o pripravi obeh dokumentov, ki določa nosilce in roke za njuno oblikovanje. Odlok predvideva, da izvršni svet v prvi polovici .1980. leta predloži skupščini občine osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog srednjeročnega plana, medtem ko naj bi osnutek dolgoročnega plana občine predložil v prvem četrtletju in predlog v zadnjem četrtletju 1983. leta. Pravočasen sprejem novih planov pa bo seveda največ odvisen od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter vseh drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki morajo prav tako vsaka zase v skladu z odlokom zvezne in republiške skupščine sprejeti lastne razvojne načrte. To pa bo precej težko, saj izkušnje iz preteklih let zgovorno kažejo, da je planiranje v tržiški občini, ki seveda ni nobena »častna« izjema, šibka točka. Kljub temu pa se bo tokrat treba izogniti bolj ali manj tehtnim izgovorom, saj se da iz tri leta in pol izkušenj pri izgradnji sistema samoupravnega družbenega planiranja tudi nekaj naučiti. H. Jelovčan ^medtem ko naj bi drobne spore iz vj^ih razmerij reševala v prvi ^tJalužba pravne pomoči. hJ* poročila sodišča združenega fe^* v Kranju je razvidno, da v trži-občinj število sporov, ki jih to so-obravnava, bistveno ne niha, ^^P* je vedno več zahtevkov za ^>*nie odškodnine od nesreč pri ^••Sodišče v prihodnje ne bi smelo V krajevnih skupnostih bodo gradili Iz skladov tržiške občinske skupščine letos 4 685.300 dinarjev za sodobnejše ceste in kanalizacijo v krajevnih skupnostih iifitno, da l/iekateri posamezniki iz-kj^ajo drobne pomanjkljivosti 5**ipravne zakonodaje. Izvršni ^Vt tudi predlaga skupščini, naj £wori vse organizacije združenega ^a, ki Se niso sprejele nekaterih l%K*ipravnih splošnih aktov, saj ^•e. da je sindikat kot pobudnik ^cije za uresničevanje zakona o Menem delu ponekod nemočen. V §rf sporov, ki jih je v minulem ^Hi obravnavalo javno pravobranil- v Kranju iz tržiške občine, pa V <#ne nepremičnin, ki pogosto pre-^ ^preraščajo njihovo prometno S>j£dn°8t. Težave nastajajo tudi pri todninah za kvalitetno kmetij-■semljišče. Javno pravobranil-°° v prihodnjih mesecih pripra-**tanek s predstavniki krajev-' *upnosti, da bi jih seznanilo, v Tržič - O osnutku razporeditve denarja za potrebe krajevnih skupnosti v letošnjem letu je bilo govora že na februarski seji skupščine občine. Dodatna javna razprava je kasneje prinesla še nekatere nove predloge, ki vplivajo na spremembo prvotnega programa. Z novimi zahtevki so se namreč pojavile krajevne skupnosti Brezje, Kovor, Senično in Bistrica. Izvršni svet je o njihovih predlogih razpravljal in jih označil kot utemeljene. Ker pa prekoračujejo prvotni znesek negospodarskih investicij, jih bo mogoče pokriti le iz presežka posojila za ceste ter iz sredstev krajevnega samoprispevka, ki so zaradi vrnjenih obresti izvajalca del doma upokojencev in predvidenega dodatnega prispevka skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja nekaj višja od načrtovanih. Po predlogu izvršnega sveta, ki ga bo zadnje dni marca obravnavala skupščina občine Tržič na sejah svojih zborov, naj bi letos osem krajevnih skupnosti za izgradnjo cest in kanalizacije dobilo iz samoprispevka 2,495.300 dinarjev, sredstva solidarnosti v višini 1,5 milijona dinarjev pa naj bi namenili krajevni skupnosti Leše za modernizacijo lokalne ceste, vendar le v primeru, če bo dano zagotovilo, da bo cesta letos že uporabna. Letošnja novost je tudi ta, da morajo biti vse naložbe krajevnih skupnosti uglašene s programom občinske skupščine ali samoupravne interesne skupnosti Na podlagi teh določil naj bi krajevna skupnost Tržič-mesto dobila milijon dinarjev. Lom 18.800 in Jelendol 125.000 dinarjev, ki jih bodo združile za modernizacijo ceste Slap — Ča-dovlje, krajevni skupnosti Ravne bo 50.000 dinarjev pomoč za posodobitev ceste na klavnico, krajevni skupnosti Bistrica 370.000 dinarjev za razširitev križišča Zlit - industrijska cona. Pristavi 300.000 dinarjev za obvoznico, Kovorjani bodo 369.000 dinarjev vložili v izgradnjo kanalizacije, v Seničnem 122.500 din za boljšo cesto proti Zgornjemu Veternu, razen tega pa bodo za iste namene iz sredstev za financiranje negospodarskih investicij v Bistrici dobili še 100.000 dinarjev, v Brezjah 250.000, v Kovorju 240.000 in v Seničnem 100.000 dinarjev, če se bodo seveda tako odločili tudi delegati. H. Jelovčan Iskra commerce Ljubljana TOZD DOMAČI TRG vabi k sodelovanju za novo trgovino v Škofii Loki sodelavca ZA SAMOSTOJNO PRODAJANJE BLAGA V TRGOVINI (SAMOSTOJNI PRODAJALEC) Pogoj: končana šola za blagovni promet elektro smeri 1 leto delovnih izkušenj 3-mesečni poskusni rok ZA OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL V TRGOVINI (BLAGAJNIK) Pogoj: končana šola za blagovni promet 1 leto delovnih izkušenj poznavanje strojepisja 3-mesečni poskusni rok. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA Kadrovska služba, Topniška 58. Zbor delavcev delovne skupnosti Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge: vodje službe Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba družboslovne smeri z najmanj 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — družbenopolitične in moralne kvalitete, ter aktiven odnos do samoupravljanja. Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta. Pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: STROKOVNA SLUŽBA SIS družbenih dejavnosti občine Kranj, Trg revolucije 1, z oznako za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri kandidata obveščeni najkasneje v 30 dneh po sprejetem sklepu. 4B£QQadUfia3 Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Temeljna organizacija ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1 na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TO ponovno objavlja prosta dela in naloge ŠOFERJA s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — zaključena poklicna šola za voznike motornih vozil z opravljenim izpitom za voznike C kategorije — dve leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovnosti ter opisom dosedanjih del pošljejo na naslov: ABC POMURKA — Trgovska proizvodna organizacija GOLICA Jesenice, Kadrovska služba — Jesenice, Titova 1, v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. ir SGP TEHNIK B8SST, LOKA CESTA 2 Kadrovska komisija TOZD Gradbeništva objavlja proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas: 1 KNJIGOVODJE za osnovna sredstva in saldakonti 2. VODENJE FINANČNO ANALITSKE SLUŽBE Pogoji: pod 1.: srednja šola ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih, prednost imajo kandidati, ki obvladajo strojno knjiženje na ascoti, poskusno delo dva meseca; pod 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih poskusno delo 3 mesece. Nudimo stimulativni osebni dohodek. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na SGP Tehnik Šk. Loka, Stara cesta 2, kadrovska služba, kjer lahko dobijo tudi druge informacije (tel. 60-371). Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. G L, A S4.STRAN. TOREK, 20. MARCA 1! NA DELOVNEM MESTU Stane Jenko — telegrafist Prav tistega dne je bilo, ko je eni večjih kranjskih delovnih organizacij uspelo zvišati ceno za nekaj izdelkov. In potem je bilo treba hitro obvestiti vse prodajalne, naj takoj prično prodajati po novi ceni... In če gre to za 150 prodajaln, je tu tudi 150 telegramov! Stane je hitel. Tekst je bil za vse enak, še sreča, in ga je hitro spravil na perforirni trak, Eotem pa klical številko za števil-o . . . Natančno delo, stalna napetost. Nič se tu ne da prehiteti. Nehote udari prehitro na tastaturo teleprinterja in stroj se upre. Ustavi se in lepo mirno počakaj nekaj sekund, če hočeš, da lahko delaš naprej. Tako je tu. Ravno pravo mero moraš imeti. In ne smeš se motiti! Se pa zgodi tudi to, seveda, saj kdor dela greši. Tudi Stanetu se je že primerilo. Pa tudi nič čudnega pri tej kopici telegramov, ki prihajajo po zračni pošti s sprejemnega okenca spodaj, od telefonistice in sosednje sobe, ki jih sprejema na 096 in s teleksa tam zraven njega, ki jih pošiljajo delovne organizacije. Povprečno dvesto jih spravi dnevno skozi, toda so dnevi, ko jih je tudi po tristo in še več. Po poklicu je finomehanik, pa se je pri vojakih preusmeril v teleprinterista. Navdušilo ga je delo, pa je že med dopustom prišel vprašat na pošto, če bi ga vzeli. Leto kasneje, ko je odslužil, pa se je takoj tu zaposlil. Štiri leta bo maja. Zadovoljen je z delom. Naporno in natančno je, seveda, in če le ni preveč navala, kar dobro gre. Tudi plačani so dobro. Za januar je dobil 7.300 din. Osnova je sicer tam okrog 6.000 din, toda dela je več in plačani so po delu. Zadovoljen je s sodelavci — edini moški je med dekleti in z njim je nekako poskrbljeno za sigurnost. Ženske večkrat izostanejo, saj mora dostikrat ostati doma zaradi otrok, če že ne zaradi sebe, moški je pa le moški, se smeje Stane, udarja po tipkah in pogleduje na uro. Sprva sem mislila, da me s to uro preganja, pa le mora ob vsakem oddanem telegramu zapisati v oBrazec, katero uro in minuto je bil oddan ... Nove prostore imajo zdaj. Svetle, zračne, tople, suhe. Živo nasprotje od prej, ko so bili še spodaj. Stene so izolirane s posebnimi ploščami, ki dušijo zvok. Zdaj se da res delati. Kdaj je najhuje? December, tako kot za pismonoše. Takrat hočejo vsi naenkrat vse povedati. Takrat se tudi pri teleprinterjih okrepijo. Rad bi povedal ljudem, da naj vend« r raje premislijo, kaj pošiljajo s telegramom, dostikrat bi vse te vsebene mirno lahko šle na dopisnico. Pa se ljudem prav imenitno zdi to s telegramom ... Rad bi čim manj takih »Maričk«, kot je bila tista, ki je za 8. marec poslala kar 50 čestitk — po telegramu. Le zakaj? Saj se vendar navadno vsak ustraši telegrama! Izgleda, da so res prepoceni te njihove usluge. In ko smo že pri teh telegramih, ki jih pošiljamo v sili, Stane mora povedati, kako radi še vedno pomagamo sočloveku. Ob sobotah je dežurna v Kranju samo glavn:. pošta in če pride telegram o smrti, dežurni telegrafist poišče vse možnosti, da bi dobil naslovnika. Poskuša s telefonom pri bližnjih sosedih, če pa tako ne gra, jim radi priskočijo na pomoč miličniki. Takrat vsi ukrepajo kot človek, ne le kot veleva služba ali zakon . . . Tako gre ves mesec. Ob mesecu se zamenjajo. Ne gre, da bi vse leto delal na teleprinterju. Je le prenaporno. En mesec na teleprinterju, en mesec na pomoči, en mesec na 096. In še to bi rad naročil vStane naročnikom telegramov po telefonu: bodite razločni, črki 1 in r se se po telefonu skoraj enako slišita . . . No, za v bodoče, da bo še manj napak in slabe volje... D. Dolenc Vrsta davčnih olajšav Kamnik — Občinska skupščina je na svojem zadnjem zasedanju sprejela dva odloka s področja davkov občanov, ki prinašata vrsto olajšav za obrtnike. Dodatno bo s pavšalnim zneskom obdavčeno nekaj več kot 60 obrtnikov, kar pomeni, da jim ne bo treba voditi poslovnih knjig. Zvišane so davčne olajšave za obrtnike, ki bodo začeli opravljati storitve in za tiste, ki se ukvarjajo v prodajo na drobno ter z gostinsko dejavnostjo. Posebne ugodnosti bodo imeli fotografi in optiki. Dokaj zanimivo je 50 odstotno povišanje davčne olajšave za obrtnike, ki zaposlujejo vajence. Omenjene novosti spadajo v okvir široke akcije pospešvanja razvoja malega gospodarstva v občini. Delovna skupina izvršnega sveta je izdelala temeljito analizo dosedanjega razvoja in pogojev gospodarjenja malega gospodarstva in programska izhodišča za nadaljnji razvoj. Sestavni del tega programa je bila tudi analiza uresničevanja davčne politike na področju samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti. Gradivo, ki predstavlja kvaliteten premik na področju prizadevanj za poživitev malega gospodarstva in vzpostavitev ekonomskih in pravno formalnih pogojev za njegov hitrejši razvoj, je bilo dano v široko razpravo. Temeljna je namreč ugotovitev, da na področju Kamnika osnovna problematika malega gospodarstva ni v davčni politiki, temveč v ustvarjanju družbenopolitične klime in v zaupanju bodočih individualnih proizvajalcev v stabilnost družbenih instrumentov. K ugodnejšemu vzdušju za hitrejši razvoj malega gospodarstva pa bodo svoj delež prispevale tudi sprejete davčne olajšave. Nujno potrebni pa so tudi ekonomski premiki v smislu stimulativne jše kreditne politike pri vlaganju v obrtno dejavnost in hitrejše reševanje prostorskih problemov. Poslovna enota Ljubljanske banke v Kamniku bo zagotavljala ugodnejše kreditne pogoje za deficitarne in krajevno potrebne obrtne dejavnosti, ki jih bodo opredelile krajevne Srebrna košuta za Almiro Na pravkar končanem spomladanskem sejmu mode v Beogradu so letos prvič podelili sejemska priznanja »košute«. Med nagrajenci so tudi tri slovenske delovne organizacije; Galant iz Ljubljane je dobil »zlato košuto« za ženske torbice, Mura »srebrno košuto« za žensko konfekcijo in Almi-ra iz Radovljice »srebrno košuto« za ženski komplet jesen-sko-zimske konfekcije. Kre-atorka Maruša Černilec pa je bila nagrajena z diplomo. Priznanje, ki ga je dobila Almira, je toliko pomembnejše, ker je bil nagrajen model iz redne proizvodnje. L. M. f) SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kam na študij (1) SFRJUkupaj) |8.1 SR SLOVENDA 17,6 KRANJ 15.5 3ESENICE 15.H RADOVLJICA \k.1 Škofija loka 2.7TRll£ Sedanji razvoj in načrtovanje prihodnosti kaže, da znanje vse bolj prodira v središče gospodarskega in družbenega napredka. Družba prihodnosti bo »napre-stano se učeča«. Visoka udeležba znanja v materialni in nematerialni proizvodnji je še posebej pomembna tam, kjer so naravna bogastva sorazmerno pičla in kjer vlada primanjkljaj v zaposlovanju. Med takšna področja !..hko štejemo tudi Slovenijo in Gorenjsko. Iz teh izhodišč bomo tudi razpravljali o kadrih z višjo in visoko izobrazbo na Gorenjskem; razgrnili bomo študijske namere bodočih brucov in jih primerjali s študenti, ki letos sedijo v prvih letnikih visokih in višjih šol. Posebej se bomo ozrli na kadrovske štipendije, ki jih gorenjske organizacije združenega dela namenjajo rednim študentom na fakultetah in ugotovili velika neskladja med potrebami in namerami mladine. Naivno je misliti, da višja ali visoka izobrazba sama po sebi zagotavlja visoko učinkovitost posameznika ali organizacije. Vsakdanja izkušnja nas uči, raziskave pa potrjujejo, da je med izobrazbo in uspešnostjo vrsta dejavnikov, ki lahko vpliv izobrazbe na uspešnost pospešujejo ali zavirajo. To praktično pomeni, da lahko dosežemo ob isti izobrazbi posameznika ali izobrazbenem sestavu organizacije (zelo) različno delovno učinkovitost. Na to dejstvo moramo računati vseskozi ob razlagi rezultatov, čeprav seveda ni formule, s katero bi lahko vpliv teh dejavnikov ovrednotili. Delež delavcev z višjo in visoko izobrazbo med zaposlenimi je na Gorenjskem nizek. Ali še bolj smelo rečeno, nizek delež povzroča skrbi. Zlasti to velja za Jesenice, Radovljico, Skofjo Loko in Tržič. Nazorno so razmerja prikazana na sliki, iz katere je razvidno, da že Slovenija zaostaja za Jugoslavijo, medtem ko so vse Gorenjske občine pod republiškim poprečjem. Najmanj zaostaja kranjska občina, ostale pa bistveno več; na začelju je tržiška občina, ki ima vsega 2,7 odstotka delavcev z višjo in visoko izobrazbo, kar pomeni najmanj trikrat manj od republike in skoraj štirikrat manj od zveznega poprečja. Podatki so iz konca leta 1976, vendar se razmerja medtem verjetno niso kaj prida spremenila. Hkrati je zanimivo, da z upadanjem skupnega deleža kadrov z višjo in visoko izobrazbo narašča delež oseb z višjo izobrazbo. V Kranju je na primer razmerje višja : visoka izobrazba približno 49:51, v Tržiču pa 63:37. To spoznanje še slabša sliko občin, ki se že s skupnim deležem ne morejo pohvaliti. Kakorkoli že obračamo, na Gorenjskem delavcev z vijšo in visoko izobrazbo ni na pretek, zato je pospeševanje študija potrebno podpirati. Vendar pa zgolj skupni odstotki ne povedo vsega. Najbrž se še pomembnejša vprašanja skrivajo v sestavu študentov po posamičnih strokah in usmeritvah, kjer so razmerja precej razglašena. F. Belčič za kamniške obrtni skupnosti in družbenopolitična skupnost, in za razvoj gostinstva ter kmečkega turizma. Samoupravna stanovanjska skupnost bo zagotavljala sredstva za nakup oziroma izgradnjo poslovnih prostorov in storitveni obrtniki jih obodo najemali pod ugodnejšimi pogoji. Kot zanimiva panoga se pojavlja tudi industrijska kooperacija, ki je sedaj slabo razvita. Organizacije združenega dela bodo v okviru svojih programov razširile poslovno sodelovanje in povezovanje z družbeno in zasebno obrtjo v občini. Nekatere so doslej obrtne usluge iskale širom po Sloveniji, čeprav bi lahko mnogo teh dejavnosti razvijali v domači občini. Pobudniki in nosilci razvoia samostojne obrti so na svojem območju predvsem krajevne skupnosti, potrošniški sveti, združen nikov in pristojne službe, vali bodo predvsem razvoj ne obrti, ki je v kamniški o slabše zastopana. Pripravi divo vsebuje tudi pregled < nih dejavnosti, ki jih v krajevnih skupnostih in bo treba nujno pospešiti razvoj. Ena izmed ugotovitev vajanja davčne politike na obrtne dejavnosti je, da so rezultati v družbenem področju samostojnega dela tesno povezani in da vsem družbenoekonomska širšem prostoru tisti največji meri vplival_ Torej je za njen hitrejši i vitejši razvoj potrebna družbena akcija. M sektorja oltjaft Na vrsti je vsebina Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na 44. seji, ki je bila v torek, 13. marca, potrdil program svoje dejavnosti pri pripravi družbenega plana kranjske občine med letoma 1981 in 1985. Osnutek, kako pripravljati prihodnji družbeni plan, je bil vsem temeljim nosilcem planiranja že posredovan. Pripomb nanj ni bilo, čeprav bi bile dobrodošle. Ta kaže na naš pogosto ne dovolj odgovoren odnos do planiranja. V prihodnje mora biti odziv večji, zato se je izvršni svet odločil, da kaže v snovanje prihodnjega družbenega plana vključiti občinsko konferenco SZDL, medobčinsko Gospodarsko zbornico za Gorenjsko, samoupravne interesne skupnosti, predvsem skupnost za zaposlovanje, poslovodne organe v združenem delu in organe skupščine ter izvršnega sveta. Smernice za družbeni plan morajo biti vsestransko usklajene, ker bodo le tako lahko dobili v kranjski občini dober samoupravni sporazum o osnovah družbena* plana, ki mu bo sledil za vse obaaat joč družbeni dogovor. Delo na a« področju bo vodil posebni orna občini vztrajajo, da se je treba ~ kov, ki so usklajeni v republiki, A* 1 ti. Sestala se je tudi že konusu -vršnega sveta za planiranj«. Organizacijske priprave so kasM ne. Treba jih je obogatiti z vseka* Za vse odgovorne za planiranje aa* organizrani posebni seminarji tičnega in praktičnega pomena. Vrj bina seminarjev bo prilagojena ležencem. Da bi bila usklajenos planiranju tudi na Gorenjskem ša, so se izvršni sveti m občinskih skupščin odločili ben skupni organ, ki bo s • družbenega stališča vplivaj na kovanje prihodnjega druži plana. Od novosti si povsod obetajo. Pri planiranju sedanja*! družbenega plana tega ni bilo. an nas pestijo nekatere pomanjkljivi sti J- Košm DOGOVORIMO SE SEJA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V torek, 27. marca, ob 16. uri se bodo sestali delegati družbenopolitičnega zbora, v sredo, 28. marca, ob 16. uri pa delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Seji bosta v sejni dvorani * ~ ščine občine Kamnik v drugem nadstropju. Najpomembnejša točka dnevnega reda obeh zasedanj je pi„ usmerjenega izobraževanja Izoobraževalnega centra Rudolfa Mi v Kamniku. V razpravi bo tudi osnutek zakona o usmerjenem izo zevanju. Izvršni svet pa bo delegatom občinske skupščine predložil odloka o pripravi in sprejetji!! dolgoročnega plana občine Kamnik" družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985 3$ PROGRAMSKE USMERITVE SREDNJEGA ŠOLSTVA Skladno z izgradnjo kamniškega centra usmerjenega i20b vanja je bil pripravljen program razvoja usmerjenega izobražev Področje občin Kamnik in Domžale je bilo proglašeno za enoten „ raževalni prostor na področju srednjega šolstva. Elaborat obsega obrazložitev upravičenosti naložbe, analizo sedanjega stanja usmerjene-ga izobraževanja, demografsko analizo, programske usmeritve cent* in ocene skupnega obsega prostora in potrebnih sredstev. Morda najbolj zanimive v tem trenutku so programske usmerit« kamniškega centra usmerjenega izobraževanja. Predvidene so naslednje usmeritve: gimnazija jezikovno-družbene smeri, gimnan* pedagoške smeri, izobraževan*- za poklic administrativnega tehnik* ekonomskega tehnika in p.udajalca, usmerjeno izobraževanje ob de-bo odvisno od potreb združenega dela in poleg ekonomske in admut strativne šole in bodo uveljavile nove smeri, center bo omogočil ta* usmerjeno izobraževanje invalidne mladine, iz izobraževanja za poki* procesničarja se bo kasneje razvilo več poklicev kemijske smeri. Programske usmeritve so utemeljene s potrebami po kadrih s tak* no izobrazbo, s programskimi možnostmi novega izobraževalnega cec-tra, z razpoložljivim učnim kadrom v Kamniku in z upoštevan jeff mreže šol srednjega usmerjenega izobraževanja v širši regiji. ZA NOVE PR08TORE PLANINSKEGA DRUŠTVA Planinsko društvo Kamnik se bo moralo izseliti iz sedanjih prostorov v Tomšičevi ulici in bo tako ostalo brez osnovnih pogojev za svoj* dejavnost, ki obsega tudi gorsko reševalno službo. Ker planinci sajs nimajo denarja za nakup novih prostorov v Kidričevi ulici, naj bi jm krajevna skupnost Kamnik namenda 275.000 dinarjev, skupščina obilne pa ostalih 200.000 dinarjev ter potrebna sredstva za plačilo promet nega davka. Kamniška banka pa naj bi po potrebi zagotovila ustreza« kreditna sredstva do dospetja teh sredstev. M. Volčjak Elektrotehniško podjetje p. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge: 5 KVALIFICIRANIH ELEKTROINSTALATERJEV NA TERENI Poleg splošnih pogojev morajo imeti delavci končano poklicno I* ustrezne smeri. Delovno razmerje bo sklenjen,) za nedoločen čas a pogojem 3-rW nega poskusnega deta. Prijave sprejema kadrovska služba Elektrotehniškega podjetj* Kranj, Koroška 53 c, 15 dni od objave. torek, 20. marca 1979 ——- 5.STRAN G LAS KRANJ 12. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 28. marca, ob 15. uri v sejnih dvoranah poslopja občinske skupščine 13. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI -KIPSCINE OBČINE KRANJ, sreda, 28. marca, <>h 15. uri v sejnih dvoranah poslopja hćinske skupščine 12 SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, J*, marca, ob 15. uri »fjnih dvoranah poslopja -Vinske skupščine Dnevni red Delegati bodo po izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti sklepali o zapisnikih zadnjih zasedanj in nato razpravljali o uresničevanju sklepov zadnjih sej, ki •o bile 7. marca. Nato pa bodo obrav- •jnl — poročilo o izvajanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih ■kupnostih — predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Socialistični republiki Sloveniji — predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih obča-aov — pobudo za ustanovitev družbenega •veta za razrešitev problematike Mfaltne baze Cestnega podjetja Kranj — poročilo o reševanju problematike borcev NOV in VVI v letu 1978 — poročilo o izvrševanju akcijskega programa reševanja nedovoljenih fradenj — osnutek odloka o merilih za razvrščanje objektov, zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja zadnja točka dnevnega reda so predlo-ti in vprašanja delegatov in delegacij. dnevnega reda bodo zbori obravnavali na ločenih sejah. Šesto in enaj-točko dnevnega reda bosta obravnavala le zbor združenega dela in zbor ^»•jevnih skupnosti. \ Povečana skrb za borce Lani se je družbena skrb za **r;rce večala, razen tega pa so bili sprejeti tudi nekateri pomembni *akoni in predpisi s področja reševanja problematike civilnih inva-«*dov vojne, grobov in grobišč resolucije, vojaških vojnih invali-H borcev za severno mejo. dopolnjen je bil tudi družbeni "^ozovoro priznavalninah. Občinski odlok o priznavalninah je bil usklajen z družbenim* **©!5ovorom. Občinski proračun je 5*»Wtovil za priznavalnine dinarjev 2,100.000, kar je omogočilo ^valorizacijo 183 priznavalnin, pa je bilo tudi sredstev za ne in enkratne priznavalni-regrese za klimatsko zdravljenje in obiske bolnih in onemogel) udeležencev revolucije. Samoupravni sporazum o pravicah h obveznostih iz zdravstvenega ' tntrn ja zagotovil borcem popolno zdravstveno varstvo in tudi ™*lne olajšave. Dispanzer za bor-~- W postal samostojna strokovna enota Zdravstvenega doma. v*h*k dispanezerja se povečuje. J-ani je bilo zabeleženih kar 5000 J*»*ov. 279 je bilo sistematskih £wdedov, zobno ambulanto pa ; Wci obiskali 1715 krat. Pri TOftševanju stanovanjske pro-vfliatike je bilo dobro sodelo-i samoupravno stanovanj-2^ skupnostjo, več sredstev in skrbi pa je bilo namenjene varstvu vojaških vojnih in-•fclidov. ' Na osnovi novega republiškega na so v kranjski občini sklenili dogovor o varstvu spomeni-5^ in grobišč borcev. Dogovor 2*^°ča naloge na tem področju, ki 7* bilo v preteklosti deležno pre-družbene skrbi. Spomenik - «rgii revolucije v Kranju je bil obnovljen, komisija za spomenico delo pri občinskem odboru £veze združenj borcev pa je podala vse spomenike in obeležja kranjski občini. . Izvršni svet je o poročilu o re- - vanju problematike borcev in ^jaških vojnih invalidov raz- al in ga ugodno ocenil. Mete da ga skupščina lahko Nime in da mora družbenopo-skupnost skrb za bone in "valide novečevati. Gradnja družbenih objektov v kranjski občini Skupno je lažje graditi S pomočjo družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih so bili že zgrajeni pomembni objekti družbenega pomena, do konca leta 1980 pa se bo predvidoma za to zbralo 38 milijonov dinarjev čila dokumentacije. Pozitivno je tudi, da koordinacijski odbor pri razdeljevanju denarja krajevnim Program gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine med letoma 1976 in 1980 zagotavlja gradnjo popolne osnovne šole na Planini, nepopolne osnovne šole na Prim-skovem, otroškega vrtca na Planini in v Preddvoru, gradnjo umetnega drsališča in strelišča za malokalibrsko puško in pištolo v Kranju ter gradnjo rekreativnih objektov v krajevnih skupnostih Šenčur, Naklo, Jezersko, Golnik, Duplje, Straži-šče, Voklo, Voglje, Besnica, Kokrica, Orehek, Predoslje in Trboje. Razen tega zagotavlja program pomoč krajevnim skupnostim pri razreševanju najrazličnejših komunalnih problemov in sofinanciranje gradnje objektov za potrebe srednjega šolstva, predvsem Centra za usmerjeno izobraževanje na Zlatem polju v Kranju. Pri slednjem je treba poudariti, da samo v kranjski občini zbrana sredstva ne bodo zadoščala, ampak bo treba iskati še druge vire financiranja v občinah, od koder so in bodo učenci, in v združenem delu, za katerega se bodo v centru usposabljali kadri. Družbeni dogovor določa zbiranje in trošenje sredstev. Prispevki iz dohodkov organizacij združenega dela se zbirajo od začetka leta 1976 dalje, prispevki iz osebnih dohodkov pa od 1. julija leta 1975 dalje. Koordinacijskemu odboru podpisnikov družbenega dogovora je naložena odgovorna naloga skrbeti za uresničevanje dogovora. Že kmalu po sklenitvi družbenega dogovora se je koordinacijski odbor odločil, da bo za rekreativne objekte v krajevnih skupnostih letno namenjal 1,6 milijona dinarjev, kar znese do konca 1980. leta 8 milijonov dinarjev, za srednje šole letno 4 milijone dinarjev ali v celotnem obdobju 15 milijonov dinarjev in za posebne programe krajevnih skupnosti letno 3 milijone dinarjev, kar bi skupno do leta 1980 zneslo 15 milijonov dinarjev. Koordinacijski odbor se je odločil tudi za vrstni red gradnje. Na prvo mesto je postavil osnovno šolo na Primskovem in otroški vrtec v Preddvoru. Sledita vrtec in osnovna šola s športno dvorano na Planini, drsališče in strelišče. Program je izredno zahteven, kar pa ne pomeni, da ni uresničljiv. Vendar koordinacijski odbor in njegov sekretariat ugotavljata, da nekatere organizacije združenega dela svoje obveznosti iz dohodka ne izpolnjujejo. Neporavnane obveznosti presegajo 15 milijonov dinarjev, ki pa bi prišli še kako prav. Prav tako si je treba prizadevati, da bodo programi tudi uresničeni. Zato kaže še tesnejše sodelovati med koordinacijskim odborom in sekretariatom ter krajevnimi skupnostmi, projektanti in izvajalci. Za gradnjo posameznih objektov so oblikovani gradbeni odbori, samo koordinacijsko telo pa sprotno poroča izvršnemu svetu, skupščini, podpisnikom družbenega dogovora in družbenopolitičnim organizacijam. V letih 1976, 1977 in lani se je na osnovi družbenega dogovora v kranjski občini zbralo precej denarja, vendar vsa sredstva niso bila potrošena. Zakasnitve so se pojavljale pri pridobivanju najrazličnejše dokumentacije. Nekaj sredstev pa je koordinacijski odbor hranil za nekatere letošnje naloge, ki pa bodo terjale precejšnja sredstva. Gre predvsem »Hansi« ne za komunalno opremljanje katerih kompleksov in za pla- skupnostim sodeluje predvsem z zborom krajevnih skupnosti občinske skupščine in da so kriteriji za razdeljevanje denarja jasni in sprejeti v delegatski skupščini. To zagotavlja družbeni vpliv na trošenje denarja. Za marsikateri objekt je kranjska občina že bogatejša po zaslugi družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo objektov v krajevnih skupnostih. Med letoma 1976 in 1978 je bila zgrajena osnovna šola Primsko-vo, ki je veljala 15,937.538 dinarjev. Za osnovno šolo na Planini s športno dvorano je bil že vzidan temeljni kamen, objekt pa naj bi bil nared sredi letošnjega decembra. Predvidoma bo za šolo in dvorano treba odšteti 122 milijonov dinarjev. Prav tako je bil že leta 1977 odprt nov otroški vrtec v Preddvoru, lani pa vrtec na Planini. Preddvorski vrtec je veljal skoraj 7 milijonov dinarjev, vrtec na Planini pa nekaj nad 27 milijonov dinarjev. Lokacija za drsališče je predvidena v športnem parku Stanka Mlakarja. Zanj je že izdelana lokacijska dokumentacija. Za gradnjo drsališča je namenjenih 1 milijonov dinarjev, za gradnjo strelišča pa sedem milijonov. Kranjčani so strelišče najprej nameravali graditi v športnem parku, kasneje pa so ga preddvideli v kanjonu Kokre, vendar morajo dati svoje mnenje še strokovni organi. Uresničen je tudi že del programa gradnje rekreativnih objektov v krajevnih skupnostih, denar pa se zbira tudi za sofinanciranje centra usmerjenega izobraževanja. Velike vrednosti pa je bil tudi denar namenjen za uresničevanje posebnih programov krajevnih skupnosti. Nad 7,5 milijona dinarjev je bilo za to potrošenih od leta 1976 dalje, krajevne skupnosti pa so bogatejše za asfaltirane ceste, kanalizacije, razsvetljavo in družbene prostore. Poročilo koordinacijskega odbora je predlagano delegatom občinske skupščine v sprejem. Izvršni svet je o njem že razpravljal in ga ocenil kot izredno dobro pripravljenega. Tudi odboru je za prizadevanje izrekel priznanje. Se posebej pa je izvršni svet poudaril nujnost sodelovanja odbora s projektanti, izvajalci in drugimi sodelavci. Vsaka dva meseca naj odbor poroča o zbiranju sredstev, še posebna pozornost pa mora veljati podpisnikom, ki že dolgo ne izpolnjujejo obveznosti. Delegatsko stran po gradivu Indok službe skupščine občine Kranj pripravil Jože ipftč Kosnjek Pobuda za družbeni svet Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na eni od zadnjih sej razpravljal o problematiki asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj v Naklem in menil, da kaže problem rini prej razrešiti. Občinski skupščini daje pobudo za ustanovitev družbenega sveta v Cestnem podjetju Kranj, ki bi deloval do uspešne razrešitve problema. Nadomestno asfaltno bazo je treba zgraditi, vendar je ob gradnji treba upoštevati koristno uporabo prostora, varstvo okolja in potrebe Ost nega podjetja ter širše družbene skupnosti. Družbeni svet daje mnenja in predloge na osnovi demokratične razprave in izmenjave mnenj. Družbeni svet naj bi sestavljali delegati skupščine občine Kranj, izvršnega sveta, Cestnega podjetja Kranj, družbenopolitičnih organizacij in medobčinske gospodarske zbornice, krajevnih skupnosti Naklo in Podbrezje ter zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnost i. Nedovoljene gradnje Stanovanjske hiše na pravem mestu Zadnja leta število nedovoljenih stanovanjskih gradenj v kranjski občini upada, naraščajo pa primeri na črno zgrajenih počitniških hišic V začetku leta 1977 je občinska skupščina sprejela akcijski program reševanja nedovoljenih gradenj in hkrati določila kategorizacijo na črno zgrajenih objektov. Junija istega leta je izvršni svet imenoval komisijo za razreševanje problematike nedovoljenih gradenj. Naloga komisije je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, interesnimi in krajevnimi skupnostmi presojati možnosti za naknadno izdajo ali zavrnitev lokacijskega dovoljenja. Tako komisija obravnava vse nedovoljene gradnje ali gradnje, ki niso v skladu z lokacijsko ali urbanistično dokumentacijo. V nekaterih primerih pa predlaga izvršnemu svetu manjši odmik od veljavnega urbanističnega dokumenta. Med doslej obravnavanimi primeri nedovoljenih gradenj je dobra polovica stanovanjskih objektov, slaba tretjina ostalih zgradb, sedmina pa počitniških objektov. Akcijski program reševanja nedovoljenih gradenj uresničujejo urbanistična inšpekcija, Domplan in skupščinski oddelek za gradbene in komunalne zadeve. Pred sprejetjem akcijskega programa je bilo med nedovoljenimi gradnjami največ stanovanjskih objektov. Na drugem mestu so bile počitniške hišice, na tretjem pa najrazličnejše druge gradnje. Po sprejetju akcijskega programa do lanskega aprila pa se je delež na črno zgrajenih stanovanjskih objektov zmanjšal, delež počitniških objektov pa je porastel. To pomeni, da se število na črno zgrajenih počitniških hišic zadnja leta povečuje. Pri tem velja opozoriti, da sodijo med nedovoljene gradnje tudi objekti, ki se ne ujemajo z lokacijskim dovoljenjem. Tega je vedno manj, ker se krajevne skupnosti vedno bolj vključujejo v oblikovanje urbanističnih dokumentov. Še več pa lahko prispeva stavbna zemljiška skupnost, na katere ustanovitev se v kranjski občini že pripravljajo. Osnutek odloka o merilih za razvrstitev nedovoljenih gradenj, ki je delegatom prav tako ponujen v sprejem, bo razrešil marsikateri problem na tem področju, obenem pa pokazal, kam je treba v stanovanjski graditvi v prihodnje usmeriti družbeno akcijo. DOGOVORIMO SE L J Večji vpliv na kadrovsko politiko Predlog družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki je po razpravi na izvršnem svetu in v drugih organih predložen v sprejem na delegatski skupščini, prinaša marsikaj novega. Sedanji družbeni dogovor velja že od leta 1974 dalje in je v njem veliko zastarelega in preživetega. Predlog novega družbenega dogovora upošteva izkušnje iz prakse in najrazličnejše samoupravne in družbene dogovore. Dogovor je treba predvsem uskladiti z ustavo, zakonom o združenem delu in dokumenti kongresov ZKJ, ZKS in drugih družbenopolitičnih organizacij. Predlog družbenega dogovora prinaša precej novosti. Bolj kot doslej Predlog in osnutek odloka Predlog odloka o načinu upravljanja s sredstvi za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV — Predlog odloka pooblašča izvršni svet občinske skupščine in pristojni organ samoupravne stanovanjske skupnosti, da določita način upravljanja z vsemi sredstvi, ki jih za reševanje stanovanjske problematike borcev namenja samoupravna stanovanjska skupnost kranjske občine. Tako bo lahko to področje še bolj usklajeno reševano. Oblikovan je tudi poseben pravilnik, ki sta ga potrdila ustrezna organa samoupravne stanovanjske skupnosti in občinske skupščine. Osnutek odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja — Dopolnjen zakon o urbanističnem planiranju zaostruje red in način obravnavanja nedovoljenih gradenj ter s tem prispeva k varovanju prostora in drugih dobrin splošnega pomena. Novela zakona o urbanističnem planiranju pooblašča občinsko skupščino, da določi merila za razreševanje nedovoljeno zgrajenih objektov, ki pa so že v uporabi. Gre za »črne« objekte, ki so bili 16. aprila 1978 že v uporabi. Za druge, zgrajene kasneje, pa ta odlik ne bi veljal. Znje velja poseben režim, urbanistična inšpekcija in upravni organ pa imata v teh primerih večja pooblastila. Predvideni odlok prav tako želi preprečevati nadaljnje širjenje nedovoljenih gradenj. je poudarjen vpliv delovnih ljudi in občanov na oblikovanje kadrovske politike. Podpisnice družbenega dogovora so po novem tudi občinske skupščine, organizacije združenega dela pa morajo kadrovsko politiko še bolj upoštevati pri celovitem planiranju. Novost je poglavje o poklicnem usmerjanju, o katerem je v sedanjem družbenem dogovoru premalo govora, bolj kot doslej pa je poudarjena dolžnost združenega dela sooblikovati programe izobraževalnih ustanov. Novost v predlogu družbenega dogovora so tudi merila za kadrovanja na najodgovornejše dolžnosti in načela za kadrovanja na področju mednarodnih odnosov. Prav tako pa predlog novega družbenega dogovora govori tudi o razlogih za smotrnost zaposlovanja upokojencev in ljudi, ki so jim zaupane odgovorne dolžnosti v združenem delu in družbenopolitičnem življenju, pa že izpopolnjujejo pogoje za upokojitev. Predlog novega družbenega dogovora o kadrovski politiki prinaša torej veliko novega in bolj celovito kot sedanji dokument urejuje to področje. Kranj pristopa k dogovoru Izvršni svet skupščine občine Kranj predlaga zborom skupščine, da sklenejo pristopiti k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1979. Takšno dogovarjanje ima temelje v ustavi republike Slovenije. V preteklih letih je veliko prispevalo k usklajenejši davčni politiki v republiki, kjer so včasih vladale na posameznih področjih precejšnje razlike. V letošnjem dogovoru so nekatere novosti. Pri občinskem davku iz osebnega dohodka ni več določena enotna stopnja 0,5 odstotka, ampak dogovor omogoča stopnjo do največ 0,5 odstotka. Delno naj bi se zvišale tudi stopnje davka od storitev intelektualnega značaja. Gre za vedno večji obseg najrazličnejših priložnostnih dohodkov, doseženih na osnovi pogodb o delu. Ti dohodki so doslej nižje obremenjeni kot pa osebni dohodki iz delovnega razmerja. Ker je izvršni svet predlagal skupščini pristop k družbenemu dogovoru, je treba spremeniti tudi nekatera določila občinskega odloka o davkih občanov. Zato izvršni svet skupščine predlaga delegatom spremembo 23., 27. in 28. člena odloka v skladu z določili družbenega dogo- G LAS 6.STRAN TOREK, 20. MARCA Poročilo o delu izvršnega sveta Prednost urbanističnemu načrtu Škofje Loke in Gorenje vasi Poročilo o delu izvršnega sveta obsega obdobje od njegovega konstituiranja do konca leta 1978. V tem času je izvršni svet posvetil posebno pozornost analizi uresničevanja družbenega 8lana razvoja občine Skorja Loka 1975 - 1980 prvih dveh letih. Inenja je bil, da je ta analiza ena bistvenih osnov načrtovanja naslednjega planskega obdobja.Ugotovitve iz analize je ponovno obravnaval ob osnutku resolucije o politiki uresničevanja srednjeročnega plana, zlasti pa ob informaciji o uresničevanju investicij v občini lani in letos. Informacija je bila osnova za pripravo zaključkov, ki morajo biti vodilo za odločanje o investicijah, za njihovo spremljanje in realizacijo. Spremljal je tudi poslovanje delovnih organizacij v občini. Za reševanje problematike gradnje skladišč in živilsko predelovalnih obratov je izvršni svet že v preteklem obdobju zadolžil posebno komisijo. Junija lani je bil opredeljen nosilec investicije in partnerji, ki se morajo med seboj sporazumeti, dogovorjena so bila skupna stališča, dolžnosti in odgovornosti. Pomembna akcija, ki jo je izvršni svet podprl in prevzel tudi določene obveznosti, je bila sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izdelavo študij energetskega kompleksa Trata. Izvršni svet je z odredbami uredil področje veterinarsko-sanitarnega reda v klavnici, predelovalnici, skladišču mesa in mesnih izdelkov ter v mlekarni, določil pristojbine za veteri-narsko-higienske preglede in dovoljenja. Z odlokom, ki ga je sprejela občinska skupščina je bilo urejeno poslovanje veterinarsko-higienske službe. V zvezi s predlogi novih cen oskrbnin v vzgojnih zavodih je izvršni svet dal pobudo o pripravi enotnih meril za prispevek staršev v vseh vrtcih v občini. Skupnosti otroškega varstva pa je predlagal, da naj s pomočjo sveta staršev prouči gibanje stroškov in pripravi poročilo o ekonomskih cenah v vseh vrtcih. V zvezi s predlogi novih cen stanarin in najemnin pa je bilo prav tako dogovorjeno, da mora KGZ 2iri uskladiti višino omenjenih prispevkov s stanovanjsko skupnostjo Škofja Loka. Posebno pozornost je posvetil osnutku načrta prehoda na ekonomske stanarine. S področja davčnih zadev, ki so bile izvajane skladno z dogovorom o usklajevanju davčne politike, ki se prejema za vsako leto posebej, je izvršni svet sklepal o odpisih davkov posameznim zavezancem. Ob tem velja omeniti, da je bila izvršnemu svetu predložena pobuda KS Davča o oprostitvi plačevanja občinskega prometnega davka od gradbenega materiala, ki ga občani kupijo za odpravljanje škode po potresu. Pobudo krajanov za oprostitev republiškega prometnega davka pa je iz- DOGOVORIMO SE I nfor mir anj e v škofjeloški občini Za občino Skorja Loka je značilno, da je v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami zadnja po razširjenosti sredstev množičnega komuniciranja, po razširjenosti televizije, zlasti pa dnevnikov pa je celo pod slovenskim poprečjem. Za razliko od drugih gorenjskih občin tudi nima izrazitega vodilnega lokalnega sredstva javnega obveščanja. Regionalno glasilo Glas poroča o dogodkih, problemih in življenju v občini Škofja Loka, vendar z izhodišča regionalnega informatorja. Druga sredstva množičnega komuniciranja, ki so razširjena v škofjeloški občini pa so republiška glasila in revije, Radio in TV, ki ne morejo v polni meri zadovoljevati potreb po lokalni informiranosti. Po pregledih subjektivne razširjenosti sredstev množičnega komuniciranja, ki so bili sestavljeni na osnovi odgovorov 280 anketirancev iz 17 krajevnih skupnosti občine Škofja Loka, se je Glas uvrstil nekje v sredo po razširjenosti časnikov. Anketa je iskala tudi odgovor na vprašanje, kolikšen pomen imajo v občini posamezni kanali informiranja. Prevladuje neposredno komuniciranje in sicer se več kot tri četrtine občanov obvešča na ta način. Med sredstvi javnega obveščanja pa je na prvem mestu Glas s 7 odstotki, sledi Delo s 5 odstotki itd. S tem je potrjena hipoteza, da v sistemu javnega obveščanja v Skorji Loki nastaja informacijska praznina, ki je s sodelovanjem vseh obstoječih sredstev informiranja ni moč zapolniti, zato se je potrebno odločiti za oblikovanje novih informacijskih sporočil. Kot najbolj ugodna rešitev se je pokazala ustanovitev lokalne radijske postaje, katere kratko, jedrnato in takojšnje poročanje bi bilo dopolnjeno s temeljitim in poglobljenim poročanjem Glasa, glasil OZD in KS, medtem ko bi ustanovitev lokalnega lista v sedanjem trenutku ne bi bila primerna. Mesto in vloga lokalne radijske postaje sta v programu posebej obdelana, hkrati pa so opredeljene tudi naloge, ureditev ustanoviteljskih razmerij, načini financiranja in zagotovitev družbenega vpliva, kadrovske zadeve, tehnični in gmotni normativi itd. Analiza vprašalnika o obveščanju v OZD loške občine je tudi dala osnovne podatke o stanju na področju obveščanja v tistih OZD, ki izdajajo svoje glasilo. V analizi niso bile obdelane informativne skupine v šestih KS, prav tako pa tudi ne glasila, ki jih izdajajo krajevne skupnosti. V občini izdaja svoje glasilo 14 OZD v skupni nakladi nekaj manj kot 10.000 izvodov. Največ glasil KS pa izhaja v Poljanski dolini. Problem, ki tudi deluje zaviralno pri razvoju informiranja v občini, je tudi pomanjkanje delavcev, ki bi delali pri pripravi informacij. Zaradi vseh omenjenih ugotovitev in tudi zaradi splošno ugotovljenega stanja na področju informiranja v občini predlagajo, da občinska konferenca SZDL verificira stanje na področju obveščanja v občini. Hkrati pa naj sprejme predloge in sklepe o možnostih nadaljnjega razvoja obveščanja v OZD in KS ter mesto in vlogo INDOK centra ter sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL. Podpre naj se delovanje radijske postaje v 2ireh, hkrati pa naj OK SZDL naroči pri RTV Ljubljana Izdelavo idejnega projekta, ki naj vsebuje naslednje elemente: program dela radijske postaje Žiri in program ustanovitve radijske postaje za območje občine Škofja Loka, ki posreduje informacije tudi na oddajnik za Žiri in Železnike in povezavo med študijema Žiri in Škofja Loka ter oddajnikom Železniki. Občinska konferenca SZDL pa naj imenuje posebno komisijo, ki bo pripravila shemo delovanja lokalne radijske postale ter preučila in pripravila predlog organiziranosti te radijske postaje. Hkrati pa naj se konferenca poveže s konferencami §ZDL gorenjskih občin glede možnosti sodelovanja in povezovanja lokalnih radijskih postaj. V uresničevanje omenjenih nalog pa naj se vključijo vse družbenopolitične organizacije v občini. vršni svet posredoval republiškemu izvršnemu svetu. Urbanizem, gradbene in komunalne zadeve so bile na sejah izvršnega sveta pogosto zastopane. V preteklem obdobju je bila sprejeta novelacija urbanističnega programa občine. Izvršni svet je predlagal občinski skupščini tudi sprejem vrste zazidalnih načrtov. S programom dela pri urejanju urbanistične dokumentacije se je izvršni svet opredelil za prioriteto nalog. Po tej prioriteti naj bi že letos prejeli urbanistični načrt za mesto Škofja Loka in Gorenjo vas. Ob izdelavi urbanističnega načrta Škofje Loke pa je potrebno razrešiti vprašanje prometne ureditve mesta. Občinski skupščini je bil predložen tudi odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Pri preprečevanju črnih gradenj ima veliko vlogo KS. Izvršni svet je sprejel tudi vrsto ukrepov za razreševanje cestne problematike v občini. Z odlokoma je za vsa pokopališča v občini urejen pokopališki red, opredeljene pa so tudi pogrebne svečanosti. Ustanovljeno je bilo novo pokopališče na Lipici in opuščena stara pokopališča v Škofji Loki, Stari Loki in v Retečah. Izvršni svet je obravnaval tudi pravilnik o redu in poslovanju na novem pokopališču, ki ga je predložil upravljavec pokopališča v času javne razprave. Enako kot za Železnike in Škofjo Loko je izvršni svet podprl investicijski program gradnje primarne kanalizacije in čistilne naprave v Žireh. Posebno pozornost pa je skupaj s stanovanjsko skupnostjo posvetil uresničevanju programa stanovanjske graditve 1976-1980. Ob tem je bilo dogovorjeno, da v kolikor plan v pomembnem delu ne bo realiziran, bo stanovanjska skupnost proučila ukrepe, s katerimi bo realizirala plansko predvidevanje. Med drugim je bilo poudarjeno, da je stanovanjska skupnost usklajevalec na po-ročju stanovanjskega gospodarstva. Osnutki in predlogi aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1976— 1980 za zadnji dve leti so bili obravnavani na skupnih sejah izvršnega sveta in odbora za družbeno dogovarjanje o skupni porabi. Občinska skupščina je z aneksi soglašala, obveščena je bila tudi o visokem odstotku, ki je bil dosežen v akciji sprejemanja aneksov. V zvezi s predlogom programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem je izvršni svet ugotovil, da vse dileme za Škofjo Loko niso rešene, vendar je bil mnenja, da je predlog primeren za obravnavo v občinski skupščini. Zaradi oblikovanja konkretnih predlogov v zvezi z nerešenimi vprašanji, je bil sklican širši posvet predstavnikov šol v občini, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in delavcev, ki družbeno delujejo na področju izobraževanja. Stališče izvršnega sveta je bilo, da mora biti združenemu delu predložen usklajen predlog. Izvršnemu svetu je bila predložena v obravnavo tudi informacija o* stanju in uresničevanju družbene samozaščite v občini. Izvršni svet je informacijo s sklepi, ki so bili opredeljeni z nalogami in roki, poslal vsem temeljnim organizacijam združenega dela z namenom, da na tem področju delujejo skladno s predpisi. V zvezi z opravljanjem zimske službe v občini je izvršni svet ugotovil, da je bil sneg konec novembra prepočasi počiščen z ulic in cest. Tehnična in organizacijska pripravljenost je za takšne primere neustrezna, tako v organizaciji, ki to nalogo po- Šodbeno opravlja za območje kofje Loke, kot tudi v krajevnih skupnostih. Glede na takšno stanje je sprejel vrsto sklepov, ki zadolžujejo štabe civilne zaščite, pristojne upravne organe, izvajalce in komunalno skupnost. Izvršni svet je v skladu s statutom občine na podlagi pooblastila občinske skupščine določal predstavnike družbene skupnosti v razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov v delovnih organizacijah, poleg tega pa je imenoval predstavnike družbene skupnosti v samoupravne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. Večji davki za obrtne in intelektualne storitve Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1979 prinaša nekatere spremembe v obdavčitev dohodkov od priložnostnih obrtnih in intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic. Zato je predlog odloka o tem delu le uresničevanje družbenega dogovora. Na pobudo KS pa davčna uprava občinske skupščine predlaga nižjo davčno stopnjo od priložnostnih storitev, ki jih opravljajo krajani za te skupnosti in pobudo občanov oprostitev davkov za oglarje. Predlagane spremembe so naslednje: Za 10 do 15 odstotkov večja obdavčitev dohodkov, ki jih dosežejo občani s priložnostnimi obrtnimi storitvami organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam ali tistim, ki opravljajo delo po pogodbi o delu. Te storitve so razvrščene v tri skupine, zanje pa naj bi veljale davčne stopnje 20, 30 in 40 odstotkov. Od storitev, ki jih opravljajo občani krajevnim skupnostim, naj bi veljala enotna znižana davčna stopnja 10 odstotkov, enaka stopnja pa velja za razna-šalce časopisov, knjig in revij in od zbiranja naročil omenjenih. Predlagajo tudi, da so oglarji od dohodka, ki ga dosežejo s to dejavnostjo, oproščeni davka. Oglarjenje je namreč le kot stranski vir kmetijstva in ga je vedno manj. Enako kot se povečuje davek od obrtnih storitev, naj bi se povečal tudi davek od priložnostnih intelektualnih storitev od 25 na 40 odstotkov. Enako velja tudi za davek od takoimenovanih komercialnih avtorskih pravic. Odlok naj bi začel veljati 1. aprila, za oglarje pa naj bi se uporabljal od 1. januarja dalje. @ ŠKOFJA LOKA 7. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupr. -in družbenopolitičnega zbora občinske skup^cir Škofja Loka. ki bo v sredo, 28. marca 19?u ob 16. uri v sejni dvor občine Škofja Loka. Poljanska cesta 2 Dogovor o davčni politiki Republiški sekretariat za finance je pripravil predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji. Dogovor ima dva dela. V prvem so določbe o usmeritvi davčne politike, vrstah davkov in davčnih stopnjah. V drugem pa je govora o učinkovitosti in doslednosti ter o usposabljanju davčnih služb, zbiranju podatkov, avtomatski obdelavi podatkov in drugih nalogah in težavah davčnih služb. Letošnji dogovor o usklajevanju davčne politike se od lanskega le malo razlikuje, in sicer predlaga nekaj višje stopnje za obdavčenje posameznih dohodkov. Dogovor je že bil kot osnutek v razpravi v izvršnih svetih in strokovnih službah občinskih skupščin. Dnevni red 1. Izvolitev komisij za verinkao« pooblastil, verifikacija pnuhiaan in ugotovitev sklepčnosti zbor«« 2. Potrditev zapisnika 3. seje draža* nopolitičnega zbora in zapise* 6. skupnega zasedanja zbora a*» ženega dela in zbora krajem* skupnosti z dne 28. 2. 1979 ter ast* čila o izvršitvi sklepov 3. Poročilo o delu in rrrnhli tT" v letu 1978: - Javnega pravobranilstva •> renjske Kranj - Sodišča združenega dela v a> nju - Družbenega pravobrajules * i moupravljanja občine Sftat 1 Loka - Občinskega in Okrožne** *" nega tožilstva v Kranju - Temeljnega sodišča v enote v Skorji Loki za sodišče v Škofji Loki - Občinskega sodnika j krške - Postaje milice Škofja Loka 4. P ročilo o delu izvrsne« svca letu 1978 5. Obravnava - osnutka zakona o "Tnviiiiai izobraževanju - predloga za izdajo zahaaa' osnovni šoli - predloga za izdajo zaksaa vzgoji in varstvu in idlshnf otrok 6. Obravnava predloga (zvezne) ra* lucije o temeljih družbene« a** ma informiranja in programa ee" vitega sistema obveščanja ▼ Škofja Loka 7. Predlog družbenega dogovara -m usklajevanju davčne politike v a* 1979 8. Predlog družbenega dogovora • »k cionalizaciji stanovanjska mda* v SR Sloveniji 9. Predlog odloka o spremembah ka o davkih občanov občine Ska* Loka 10. Predlog odloka o spremembi iov ka o načinu objave odmerjenih P" spevkov, o merilih za dulataar dolžnih zneskov ter o poetoaka* merilih za odstop od terjaip .* merjenega prispevka za strnil— zavarovanje kmetov 11. Predlog odloka o nagradah ia aa* mestilih sodnikom porotnika* r meljnega sodišča v Kranju 12. Osnutek odloka o kategorizae* upravljanju, vzdrževanjuin ** rabi javnih cest na obmocj* Škofja Loka ' 13. Predlog odloka o poprečni beni ceni stanovanj in stroških komunalnega zemljišč na območju občine Loka 14. Predlog odloka o urb™ načrtu Gorenja vas — aej osnovnega prometnega omrežja iu. r reaiog odloka o zazidalnem * črtu »Športni center« Železniki 16. Predlog odloka o spremembi ia polnitvi zazidalnega načrta xa novanjsko naselje Stara Loka 17. Volitve in imenovanja 18. Delegatska vprašanja Prispevki za starostno zavarovanje kmetov Mnenje posredujejo ustrezn* skupnosti Kmetje zavezanci prispevka za starostno rovanje — imajo po zakonu pravico zahtevati, se jim odmerjeni prispevek zniža ali pa se plačila celo oprosti. Zaradi tega velja za odi janje in pobiranje tega prispevka pasei* postopek Prispevek davčnim zavezancem odmeri davčna uprava in jih o tem pismeno obvesti. V 15 dneh po prejemu obvestila lahko zavezanci vložijo zahtevek za znižanje ali oprostitev prispevka. O tem odloča posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Če se zavezanci na odločbo te komisije pritožijo, o pritožbah odloča druga komisija, ki jo prav tako imenuje občinska skupščina. Merila za znižanje ali oprostitev prispevka so določena s posebnim odlokom in navodili občinske skupščine. Merila so predvsem socialne narave. Zato je bilo z odlokom ob činske skupščine leta 1972 določeno, da proučuje zahtevke za znižanje ali oprostitev prispevka in pnpravlja predloge za komisijo socialna sluzna na občini. V obeh komisijah pa morajo kot člani sodelovati Se kmetijski strokovnjak, predstavnik SZDL' predstavnik krajevne skupnosti Z ustanovitvijo SIS za soctf^a skrbstvo pa je socialna sJuibft * občini prenehala delati. Zato s9*g opravila za področje starostne^*! varovanja kmetov prešla nanj«. If4 tudi vsa druga področja nn itEnf varstva. Predlagana sprememba oats** predvideva, da komisiji ob&£ skupščine, ki odločata o laJbtaebJ kmetov, po potrebi zahtevata ( nje strokovnih služb pristtj»* j samoupravnih interesnih skopa** Tako bo mnenje strokovne Sa#* službe socialnega skrbstva pa* mnenj strokovnih služb 4«f skupnosti - predvsem luMtoJt* predstavljalo osnovo, ki bo oo4f čala komisijama čimbolj objeta** odločanje. TOREK, 20. MARCA 1979 Poročila o delu pravosodnih organov in organov pregona Večjo vlogo poravnalnim svetom .7. STRAN. G L« A S Poročilo o delu lani je podalo javno pravobranilstvo, družbeni pravobranilec samoupravljanja, občinsko in okrožno javno tožilstvo, temeljno sodišče — enota Škofja Loka, občinski sodnik za prekrške, sodišče združenega dela ter postaja milice. Zajeti so torej vsi organi sodstva in pregona — redna in samoupravna sodišča ter milica. 0 delu in problemih omenjenih organov zvemo več iz poročil in pri pregledovanju podatkov se ponuja zanimiva tvarina, ki obsega obsežno področje od preprečevanja škodjivih pojavov in nepravilnosti do analize problemov, iskanja povzročiteljev, ugotavljanja resnice in kaznovanja. So vprašanja, ki jih zasledimo v zbrani snovi posamič in spet taka, ki * pojavljajo spet in spet, kar pomeni, da jim velja posvetiti posebno pozornost. Ob tem velja opozoriti na močne *«žnje, da naj se tudi delo sodišč kar lajbolj podružbi ter da naj na tak riačin preprečimo čimveč zla. Posegov sodišč naj bi bilo torej manj, f>omagajo pa naj poravnalni sveti, Arbitraža in razsodišča. Čim bolj bo družbi to uspelo, manj bo nepotrebnega pravdanja, sporov in škodljivih dejanj ter sodb. JAVNO PRAVOBRANILSTVO V poročilu o delu javnega pravobranilstva je posebej poudarjeno >arstvo družbenega premoženja, zlati pa bode v oči promet z nepre-niicninami. Pravne osebe v časovni •tkki, pri uresničevanju urbani-*ttfnih posegov in gradnje pogosto Preplačujejo zemljišča, iz česar se da Uepati, da ne poznajo svojih mož-'•oati in pravic. Zlasti krajevne skupnosti ne poznajo svojih pristojnosti, Pravic in dolžnosti. Ne vedo, da so Jim javna pravobranilstva na voljo * nasveti in z dejansko pomočjo v Uličnih zadevah. V tej zvezi velja sudariti slabosti v delu cenilcev, ki pogosto nimajo usklajenih načinov ***la in meril. SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA j Težišče tega poročila je v sporih. poročila je razvidna velika fluktuacija delavcev, ki slabi delovni Proces. Problem pa je v tem, da so v*rok odhajanju delavcev neurejeni '^Tkedsebojni odnosi in delovne raz-po drugi strani pa ni za zane-p~-ariti izbirčnosti nekaterih delav-V zvezi s takšnimi pojavi bi veljalo grajati tiste delovne kolektive, ki brez premisleka snubijo štipendiste in delavce drugih delovnih organizacij, jih preplačujejo in brez dosega storilnosti dvigajo osebne dohodke zlasti »begajočim« strokovnjakom. Veliko zapletov se pojavlja pri razpisih delovnih mest in zaradi samovolje pri izbiri kandidatov. Pogoji za zasedbo niso usklajeni s samoupravnimi akti, v razpisih pa so pogosto pogoji, ki ne ustrezajo ali celo taki, ki zavajajo kandidate, olajšujejo manipulacijo z delavci in olajšujejo odpoved delovnega razmerja. Veliko je tudi pomanjkljivosti v samoupravnih aktih. Zlasti izdelave nekaterih se delovni kolektivi neradi lotevajo. Predvsem je veliko nepravilnosti pri samoupravnih aktih, ki urejajo odnose na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nadalje je veliko sporov pred sodiščem združenega dela zaradi nerazumevanja sporazumov o osnovah in merilih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Večkrat omenjeni sporazumi niso usklajeni z zakonom o združenem delu tn zakonom o delovnih razmerjih. Utečena praksa, da o vodilnih kandidatih dajejo mnenja družbenopolitične organizacije in delavski sveti se neredko sooča s površnostjo, mnenja so negativna in pogosto neutemeljena. Sodišče se srečuje celo s primeri zavestne in namerne kršitve določil zakona o združenem delu. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA Družbeni pravobranilec samoupravljanja omenja predvsem problematiko uresničevanja zakona o združenem delu in zlasti slabosti v sprejemanju samoupravnih aktov. Gre za nedodelanost, pomanjkljivosti in celo popolno opustitev sprejemanja določenih samoupravnih aktov. Po drugi strani pa so velike težave pri oblikovanju TOZD tudi tamkaj, kjer sicer so možnosti in potreba. Spremembe pozidave v Stari Loki Ugodeno večini pripomb Jfcv • urDariističnem načrtu mesta ^kofje Loke je v Stari Loki severno jd ceste, ki vodi v Železnike, predvi-2*?. stanovanjska cona za gradnjo *>dividualnih stanovanjskih hiš. Za ^ kompleks je bil leta 1967 sprejet ^•dalni načrt, vendar še ni bil ^^ničen, ker je bila gradnja možna ^ na tistih zemljiščih, ki so jih inve-j~jJorji sporazumno pridobili. Leta .£'4 je bila ob reviziji urbanistične J^JHunentacije Škofja Loka posre-Jrona zahteva Kmetijske zemljiške ^opnosti Škofja Loka, da je potreb-^' omenjeni zazidalni načrt pregle-w^in v sodelovanju z njimi določiti tako, da pozidava ne bo posedi* na funkcionalna zemljišča kme- . Omenjeno območje obsega površi-w^ 13,40 ha in je razdeljeno po potnem predlogu na dva dela, in J** na predel organizirane gradnje, ^ katerem naj bi zgradili 46 hiš in ^Plombe nad sedanjimi hišami. V okviru organizirane gradnje naj bi postavili 5 velikih atrijskih hiš s površino 305 kvadratnih metrov, 20 vrstnih atrijskih hiš in 21 vrstnih hiš. Krajani so imeli v javni razpravi vrsto pripomb, ki jih je predlagatelj — izvršni svet — skupaj v kar največji meri upoštevati. Organizirana gradnja naj bi se zmanjšala od 46 na 34 objektov, zato da ne bi posegali v kmetijske površine. Od teh hiš imajo tri značaj nadomestne gradnje, in sicer so to hiše domačinov Ane Berčič, Staneta Sinka in Leopolda Bizanta. Plombe v obstoječi pozidavi pa ostanejo nespremenjene. Promet ostane z glavnim dovoznim priključkom pri Fortunovcu, opusti pa se variantni dovoz v gaso. Zaradi rekonstrukcije obstoječega priključka v naselje ni možna gradnja na željeni parceli, zato se predvidi nadomestna lokacija za hišo Franca Hafnerja. t^Loki ka.nigradnja drulben,h .fano^njpredam zato. ker* niso ^njeti urbanističnega načrta. JAVNO TOŽILSTVO Če na kratko povzamemo vlogo javnega tožilstva, naj omenimo najprej spremljanje družbenih odnosov in pojavov ter uvajanje ukrepov, ki preprečujejo negativne in škodljive pojave ter preganjanje kršilcev in storilcev kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so v nasprotju z zakonom. Letos je bilo uvedeno ločeno obravnavanje spisov po občinah, teža dejavnosti pa je posvečena gospodarskim prestopkom, slede pa problemi v zvezi z varstvom okolja. Spričo razmer in potreb je javno tožilstvo odločilo, da bodo najstrože preganjali nasilništvo, gospodarski kriminal ter alkoholizem in brezobzirne voznike. V dogovoru s sodišči se javno tožilstvo zavzema za strožje kazni. Zelo pomembna smernica, ki jo zasledimo v poročilu, je podatek, da javno tožilstvo o pomanjkljivostih v zvezi z varovanjem družbenega premoženja vnaprej obvešča odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter ukrepa šele potem, ko se to izkaže za potrebno. Vse to jasno kaže, kako pomembno je, če odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito poznajo svojo vlogo, pristojnosti in Če so dovolj organizirani. TEMELJNO SODIŠČE -ENOTA ŠKOFJA LOKA Z reorganizacijo sodišč se je obseg dela močno povečal in imajo težave s kadri in prostori. Najpogostejša kazniva dejanja, ki se pojavljajo, so tatvine, divji lov, prekrški zoper varnost javnega prometa, nasilništvo, goljufije, poneverbe, zloraba uradnega položaja, nevestno gospodarsko poslovanje, neplačevanje preživnine, odvzem motornega vozila, uboj iz malomarnosti in huda telesna poškodba. Ob tem velja omeniti, da je uveden obvezni poravnalni postopek, v kolikor ne gre za hujša kazniva dejanja. Pri mladoletnikih pa so najpogostejši prekrški v varnosti prometa in vdajanja mamilom. Postaja milice pa ugotavlja, da do sedaj ni bilo skupinskih prekrškov. SODNIK ZA PREKRŠKE Sodnik za prekrške je povezan z inšpekcijskimi organi, občinskim javnim tožilstvom, gospodarskimi organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili, organom za notranje zadeve, oddelkom za ljudsko obrambo in v največji meri s postajo milice. Med problemi, s katerimi je lani imel največ opravka, velja omeniti črne gradnje, politične delikte, cene, oporečnost živil, prijave stalnega bivališča, razmere in varstvo pri delu, posest in rabo orožja, cestne prekrške, vinjenost, potne listine in prehod meje. Vodja občinskega sodišča za prekrške posebej opozarja na probleme, ki otežujejo delo sodišča. Dosti oškodovancev pri prometnih nesrečah sproži zahtevke šele po nekaj mesecih. Kot kazen za prometne prekrške pogosto sledi odvzem vozniškega dovoljenja, vendar so posledice takšnega ukrepa večkrat negativne. Zato naj takšen ukrep ne bi bil obvezen. Pri mladoletnikih več zaležejo finančni ukrepi kot vzgojni. Omeniti pa tudi velja na administrativno tehnični problem. Zaradi počasnega obveščanja iz davčne uprave o vplačilih kazni včasih kličejo v zapor na odslužitev kazni občane, ki so svoje obveznosti v redu poravnali POSTAJA MILICE Organi milice so s terenom najbolj povezani. Delo postaje milice obsega tako ustavno varstvo, kot javni red in mir, dopolnjuje pa ga delo oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini. Če na kratko povzamemo nekaj glavnih opažanj, vidimo, da je političnih deliktov malo in da so za-grešeni praviloma v vinjenem stanju. Po teži najzahtevnejše dejanje te vrste je pisanje sovražnih parol na spomenik talcem 29. novembra v Zireh. Dogodek še ni raziskan in storilci še niso ugotovljeni. Vprašanje emigrantov ostaja nespremenjeno, vračanje zdomcev v domovino pa zahteva poglobljeno dejavnost družbenopolitičnih organizacij. Cerkev deluje po uteženih tirih. Včasih pa pride do kršenja dogovorov, pravil, pokopališkega reda in obredov. Pri gospodarskih prekrških bi morala bolje delati delavska kontrola. Prav tako ni urejeno požarno varstvo, prometno varstvo pa je pod kritiko. Javni red in mir je najpogosteje kršen na plačilne dneve. Tujci se pogosto ne prijavljajo, problematični pa postajajo tudi vikendi, saj obiskovalcev ne prijavljajo. Zlasti se tu pojavlja vprašanje družbene samozaščite, saj bi se lahko na teh krajih zadrževali sovražni elementi.' Škofja Loka — Med najbolj pomembnimi nalogami škofjeloškega izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka bo tudi priprava urbanističnega načrta za Škofjo Loko. Predlog odloka Kje cesta od Gorenje vasi do Todraža? Za potrebe rudnika urana Zi-rovski vrh je potrebno obnoviti cesto na odseku Gorenja vas — Zirovski vrh (Todraž) v dolžini 3 km. V ta namen je bil napravljen del načrta osnovnega prometnega omrežja kot sestavni del urbanističnega načrta Gorenja vas. V ta del je vključena tudi trasa za dovozni priključek do novopredvidene lokacije zdravstvenega doma v Gorenji vasi. Trasa ceste poteka čez most v Gorenji vasi, ki ostane nespremenjen, nadalje po sedanji cesti, razen v Dolenji Dobravi, kjer se izogne naselju. Večje preložitve so predvidene v dveh delih. V nadaljnjem poteku je cesta potisnjena tesno pod hrib, ob njo pa je prislonjena regulirana Brebov-ščica, da bi se pridobilo čimveč prostora za parkirišče in dovozno cesto k rudniškim obratom. Zaradi dovozne industrijske ceste k predelovalnim obratom rudnika, bo potrebno prestaviti tudi Todražčico v dolžini 330 metrov, Brebovščico pa je potrebno regulirati v dolžini 800 metrov. Predlagano traso nove ceste so obravnavali v krajevni skupnosti Gorenja vas. Z ozirom na njihove pripombe je bilo izdelanih več variant in kot »najbolj primerna« se je izkazala cesta mimo Dolenje Dobrave. Hkrati pa so krajani na javnih razpravah menili, da je potrebno kmetom preskrbeti drugo zemljo za zamenjavo, da bodo lahko pristali na traso nove ceste. Seveda pa zemlja za zamenjavo ne sme biti dražja od tiste, ki jo bodo kmetje izgubili. Na zaključku javne razprave je bil tudi sprejet sklep, da se pri svetu KS ustanovi poseben odbor, ki bo sodeloval pri obravnavanju in reševanju premoženj-sko-pravnih zadev. Predlagatelj, izvršni svet, predlaga skupščini, da se osvoji pobuda iz javne razprave o ustanovitvi odbora, ki bo pomagal pri reševanju premoženjskopravnih zadev. K osnutku navedenega dokumenta je dala soglasje tudi kmetijsko zemljiška skupnost. Zazidalni načrt Športni center Železniki Železniki, ki se razvijajo kot pretežno industrijsko naselje, potrebujejo za svoje delavce kakor tudi za ostale krajane površine za šport in rekreacijo. Športnih površin pa primanjkuje tudi za potrebe osnovne šole. S tem namenom je KS Železniki naročila izdelavo zazidalnega načrta za športni center. Prostor za športni center se nahaja med hribom za Železniki in potokom Dašnjica. Velik je nekaj manj kot 3 ha in bo po namembnosti razdeljen v dve enoti — eno za športni center in drugo za vrtec. Športni center bo obsegal športno dvorano, igrišča za rokomet, košarko, odbojko in tenis. Za šolski program se predvideva še dodatna 100-metrska steza za šprint, skok v daljino in višino ter krožna steza dolžine 200 metrov, za ostale dejavnosti so predvidene zelene površine. Vrtec v tem prostoru je predviden za zmogljivost 120 otrok s čajno kuhinjo in razdelilnico hrane. Otroško igrišče pa bi bilo namenjeno le potrebam vrtca in je ločeno od ostalih igrišč. Vrtec je v centru stanovanjskega naselja, stran od prometa in hrupa, v zelenem predelu centra in dobro osončen. Parkirnih površin v tem centru ni. predviden je samo oskrbovalni in urgentni dovoz, vsa parkirna mesta v te namene so urejena v centru naselja, v izvennivojskih garažah, pri čemer je potrebno predvideti najmanj 60 parkirnih mest za športni center. V centru je predvideno tudi zaklonišče. Predlog odloka Poprečna cena stanovanj Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini nalaga občinski skupščini, da določi za svoje področje vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanj v družbeni lastnini. Osnova za določitev izklicne cene za javno dražbo oziroma pismene ponudbe za nakup stanovanj ali stanovanjskih hiš v družbeni lastnini je namreč vrednost, valorizirana na dan prodaje. S tem so zavarovana družbena sredstva, pa tudi kupec ni oškodovan. Zapriseženi sodni izvedenci gradbene stroke na podlagi pravilnika o enotni metodologiji izračunajo revalorizirane vrednosti stanovanj oziroma hiš. Občinska skupščina pa je v te namene dolžna z odlokom določiti poprečno gradbeno ceno stanovanj, poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča in osnove za izračun poprečne cene zemljišča. Poprečni stroški komunalnega urejanja se določijo za gostoto 150 do 200 prebivalcev na ha ter poprečno stopnjo opremljenosti in sestavljenosti individualne in kolektivne potrošnje. Osnova za izračun poprečne cene (prometne vrednosti) zemljišča je enoletna stroškovna stanarina, ki bi se pridobila od družinske stanovanjske hiše tlorisne površine 150 kvadratnih metrov, sezidane na parceli velikosti 500 kvadratnih metrov, z upoštevanjem predpisane stopnje amortizacije ter zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na center ter na velikost in pomen mesta oziroma kraja. Ta odlok služi tudi davčni upravi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih objektov in prometne vrednosti stavbnih zemljišč za odmero davka na promet nepremičnin. Občinska skupščina mora odlok usklajati vsakokrat, ko porastejo gradbene cene stanovanj za več kot 10 odstotkov. Davčna uprava pa je dolžna izvesti novo odmero, ko cene porastejo za 20 odstotkov. Ugotovljeno je, da so stroški stanovanjske gradnje od leta 1976 do konca lanskega leta porasli za 20 do 27 odstotkov. ~ O L AS 8.STRAN TOREK, 20. MAJICA 1979 Lutkarstvu prostor, ki mu gre Na IX. srečanju slovenskih lutkarjev v Kranju 17 skupin — Pogovori o predstavah, za konec pa delovna skupščina slovenskih lutkarjev — Čeprav so lutke otrokom najbližje in imajo pomembno vlogo pri njihovi kulturni vzgoji, jim ne uspe najti mesta, ki ga zaslužijo Kranjčani so se na devetem srečanju slovenskih lutkarjev predstavili s tremi uprizoritvami: mladinska skupina Lutkovnega gledališča z Malim princem (na sliki), odrasla z igrico Gašperček si dom gradi, Cveto Sever iz centra za estetsko vzgojo pa s Cesarjevimi novimi oblačili. — Foto: F. Perdan Obrazi brezimnih Tržič — Likovna prizadevanja rojaka Viljema Jakopina zasleduje tržiško občinstvo že deset let, saj je avtor reden gost galerije NOB. In vendar je mogoča prav pričujoča razstava neke vrste presenečenje. Avtor posega v svoje življenjsko, delovno okolje, v svet, ki ga malo poznamo, ki ga mogoče niti ne želimo poznati — svet brezimnih obrazov, s katerih odseva želja postati spet »jaz«, spet del okolice, družbe, človeštva. Ni, da bi šlo Jakopinu za strogo portretno figuraliko; ni, da bi zgolj s ploskovnim osnovnim principom risbe, v kateri se črta in barva zbližujeta in stapljata v eno in v kateri z Gorenjski muzej za ohranjevanje tradicij NOB ( I/, programa muzejske in galerijske dejavnosti Gorenjskega muzeja v Kranju, s katerim so delavci te naše kulturne ustanove seznanili svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL Kranj, gre zakijuček, da so letos večji del programa namenili prav velikim obletnicam naše revolucije. Tako se bo muzej vključil v pripravo in izvedbo prireditev ob 60-let-nici ustanovitve KPJ in bo sodeloval pjfi strokovni izvedbi razstave in muzeja v hiši Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Spominska zbirka bo prikazovala delovanje naprednih političnih organizacij pred vojno v Bohinju in vlogo Tomaža Godca, en del pa bo posvečen pregledu zgodovine NOB v bohinjskem kotu. Muzej bo nadaljeval že svoje utečeno delo pri zbiranju gradiva o delovanju pokrajinskih političnih forumov in pokrajinskih aktivistov OF. KP, SKOJ in drugih ter še naprej zbiral muzejsko gradivo, ki nastaja v določenih družbenih in družbenopolitičnih organizacijah, ob koncu leta ho pa o tem pripravil razstavo z naslovom Važnejši dogodki in dosežki na Gorenjskem v letu 1979 s krajšim katalogom. Delal bo tudi na akciji Zgodovinska in etnološka raziskava Dražgoš, ki jo vodi Muzej v Škofji Loki: monografsko bodo predstavljene Draž-goše s posebnim poudarkom na obdobju NOB, ob koncu akcije pa bo tudi postavljena razstava in izdana publikacija o tem. Več razstav s tematiko NOB, delavskega gibanja in ljudske revolucije pa bo v obliki izmen jalnih razstav prevzel od drugih muzejev. (dd) izrazitim smislom za gibanje in krivulje slikar zapira obarvane (pa tudi neobarvane, slepe) površine brez tonskih prehodov, lete pa se izražajo predvsem z dinamično, kolori-stično močjo; izražal in zapisal ljudi okrog sebe. Ne. Z galerijo brezimnih obrazov, s katerimi se avtor približuje socialno-kritični risbi naših ekspresionistov, dosega še več: njegova razstava je opozorilo, je spoznanje, da je humanizem današnja družba zgolj beseda vse dotlej, dokler ne znamo odpraviti vzrokov človeške stiske. Prav ta utesnjenost in negotovost odsevata z obrazom brezimnih, s katerih usodami se vsak dan srečuje Vili Jakopin v svojem delovnem okolju. Izrazito izpovedno moč dolgujejo akvareli dejstvu, da so nastali »in situ« in da jih je naslikala roka ustvarjalca, ki ga pomanjkanje človeškega čuta prizadene ter ga prisili v razmišljanje — v slikanje. Janez Šter Kranj — V četrtek se je v kranjskem Prešernovem gledališču začelo IX. srečanje slovenskih lutkarjev, posvečeno mednarodnemu letu otroka in 50. obletnici dela UNIMA, svetovnega združenja lutkarjev. V Kranj je prišlo sedemnajst skupin z vseh koncev Slovenije, da bi pokazale, v čem vse so od zadnjega srečanja napredovale. Napredek v predstavah je bil res očiten. Ni šlo za ponovitve oziroma posnemanja del iz zadnjih let, ampak za povsem nova besedila, izvirna domača ali prirejena. Tako na primer med avtorji uprizorjenih del najdemo Franceta Puntarja, Milčin-skega, Svetlano Makarovič, Daneta Zajca in nekatere druge. Razen tega je bilo opaziti, kar je še posebno razveseljivo, tudi nova iskanja v igralskem, likovnem in glasbenem pristopu. Srečanje je na vsak način uspelo. Videli smo predstave cicibanov, pionirjev, mladinskih, odraslih poklicnih in amaterskih odrov, kar se na najrazličnejših drugih festivalih ne dogaja. Organizatorji so razen tega poskrbeli za brezplačen ogled vseh predstav in jih skušali s tem, da so nekatere prestavili v vrtce in šole, čim bolj približati mladim gledalcem. Posebno plodni so bili vsakodnevni pogovori o predstavah, na katerih so zlasti režiserji in mentorji lutkovnih skupin pošteno in kritično, brez izmikanj, ocenili prikazana dela. Sobotna delovna skupščina slovenskih lutkarjev, sklepna prireditev srečanja, se je začela z ugotovitvijo, da so lutke mladim gledalcem zagotovo najbližja in najvplivnejša oblika kulturne vzgoje. Kljub temu pa nikakor ne morejo najti pravega mesta zlasti v osnovnih šolah, kjer so Pestra muzejska dejavnost Za delo Gorenjskega muzeja v lanskem letu je značilna raznovrstnost — Osnova za vse večjo neposredno menjavo dela je dana — Bo muzej dobil del prostorov v gradu Kieselstein? Kranj — Glavna značilnost dela Gorenjskega muzeja kot pokrajinske kulturne ustanove je bila v lanskem letu raznovrstnost. Razen zbiranja, urejanja, strokovne obdelave in čuvanja muzejskega in galerijskega gradiva ter njegove predstavitve v obliki stalnih zbirk in občasnih razstav je bila namreč dejavnost muzeja bogata in raznolika tudi v strokovnem, znanstvenoraziskovalnem, publicističnem in vzgojnoizobraže-valnem pogledu. Ce le na kratko preletimo delo strokovnjakov Gorenjskega muzeja po posameznih področjih, v arheologiji nikakor ne smemo prezreti raziskovalnega dela na najdišču poznoantične naselbine na Ajdni nad Potoki, ki ga bodo letos nadaljevali, površinskih meritev arheoloških najdišč Lovrenc in Gradišče nad Bašljem, Tupaliče pod Možjan-co in Šmarjetna gora, pripravili pa so tudi vse za letošnjo razstavo Kranj v arheološki literaturi. S področja starejše zgodovine velja omeniti zlasti razstave Razvoj poštnega prometa na Gorenjskem, Bela skozi čas, Naš srednjeveški denar in drugo. Nič manj dela niso imeli etnologi pa kulturni zgodovinarji ali tisti, ki delajo na področju novejše Z novo izrazno močjo se je v svojih grafičnih zasnovah predstavil kranjski grafik in slikar Nejč Slapar, ki te dni razstavlja svoja najnovejša dela v galeriji v mestni hiši v Kranju. — Foto: F. Perdan zgodovine ter umetnostne zgodovine in galerijske dejavnosti, restavra-torji in preparatorji pa fotografi in fototekarji in ne nazadnje knjižničarji. Zanimivo je, da se je lani uspešno razvijalo tudi neposredno sodelovanje muzeja z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, šolami, kasarnami in z drugimi, kar je vsekakor dobra osnova za bodočo vse večjo neposredno menjavo dela. Največja težava muzeja so že nekaj časa prostori. Zato so se delavci Gorenjskega muzeja dejavno vključili v razprave o namembnosti gradu Kieselstein po izpraznitvi. V njem želijo urediti stalno galerijsko zbirko Razvoj likovne umetnosti na Gorenjskem od srednjega veka do naših dni, ki je kljub bogastvu gradiv trenutno ni moč nikjer postaviti, prostor v njem pa bi rade našle tudi nekatere strokovne službe muzeja. Seveda zaenkrat obstajajo le želje, kajti o tem, kdo bo v Kiesel-steinu nazadnje dobil prostor, še ni ničesar dokončno izrečenega, čeprav se bo dijaški dom iz njega izselil že pred začetkom novega šolskega leta. H. J. Šesta knjiga tehniške enciklopedije Zagreb — Tehniško enciklopedijo Jugoslovanskega leksik ografskega zavoda iz Zagreba bo sestavljalo enajst knjig, v celoti pa bo izšla čez sedem ali osem let. Te dni so predstavili šesto knjigo, ki vsebuje pojme od galija do kavčuka, v njej pa je ob javljeno 72 člankov z okrog 1800 fotografijami in risbami, okrog 200 različnih tabel, 758 strani besedila, 32 fotografij v bakrotisku itd. Pri pisanju člankov je sodelovalo 82 avtorjev, celotno gradivo šeste knjige pa obsega okrog 2400 strani knjige normalne velikosti. Temeljne tehnične znanosti so zastopane v člankih o geofiziki, geometriji, gravitaciji, infrardečem žarčenju in podob nem. njihova prizadevanja sprejeta precej mačehovsko. V Sloveniji je trenutno zabeleženih 106 delujočih lutkovnih skupin. Kljub takemu številu pa nekateri kraji in celo pokrajine še ostajajo brez njih. Zato si bo komisija za lut-karstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije še naprej prizadevala za razvoj in razširjanje te kulturne dejavnosti ter s strokovnimi nasveti in izobraževanjem pomagala povsod, kamor jo bodo povabili. Prav izobraževanju so na skupščini posvetili posebno pozornost. Razen občasnih seminarjev namreč nobena šola ne izobražuje niti režiserjev niti igralcev ali kakšnih drugih strokovnjakov za lutkovna odra. Izjema bo le akademija za gledališče, film, radio in TV, ki bo jeseni vpeljala dveletni seminar kot izven-šolsko obliko dela. Spregovorili so tudi o vanju v slovenskem in širšem slovanskem lutkarstvu. Med ten b imamo v Sloveniji le dve podrite srečanji lutkovnih skupin in sko srečanje, bi morali tak organizirati tudi v zveznem Predstavništvo UNIMA v Jugo* viji sicer imamo, vendar je doceh »privatniški« lasti in mu klr_ vilnim ostrim pripombam nih niziranju lutkovnih skupin. Pri m imajo pomembno vlogo razen lutkarjev tudi osnovne šole in ne? kulturnih organizacij v posameast občinah. Dokler odnosi med njim* bodo boljši oziroma cilji isti, *1 kvalitetnejši uprizoritveni, ga& vanjski in vzgojni dejavnosti ne' govoriti. H. Jelove« MLADI RECITATORJI VADIJO Jesenice — Pri amaterskem gledališču Tone Cufar na Jese bo v drugi polovici marca pričel z delom recitatorski krožek. D « krožek kar najbolj množičen, so k sodelovanju povabili mlade igrak* dramskih sekcij, učence srednjih šol in člane mladinskih organizacij k se v prostem času ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Delo v recitator skem krožku, ki ga bo vodil Miran Kenda, bo predvsem praktična Tako bodo člani krožka med drugim naštudirali celovečerni snom umetniške besede, s katerim se bodo občinstvu predstavili konec mr Kot so povedali organizatorji krožka, si bodo udeleženci reci« torskih vaj pridobili ustrezno znanje za samostojno prirejanje razmC proslav in drugih kulturnih priredtiev. Ob tem pa je treba poudariti bo delo v krožku tudi osnova za enoletno gledališko šolo, ki jo bodo jeseniškem gledališču organizirali na začetku jesenske gledahšk* sezone. j NASTOP PEVSKIH ZBOROV Jesenice - Zveza kulturnih organizacij z Jesenic bo r v petek, 23. marca, ob 19. uri v jeseniškem gledališču glasbeni pod imenom Srečanje z našimi zbori 1979. Na prireditvi, ki poeta tradicionalna, saj so jo uspešno izvedli tudi lansko leto, bo naji sedem pevskih zborov z jeseniške občine in eden iz zamejske Sloi Na srečanju se bodo občinstvu predstavili mladinski mešani u zbor Blaž Arnič z Jesenic pod vodstvom Romana Ravnica, pevskfj društva upokojencev z Javornika, ki ga vodi Janko Veber, oktet DIĐ Svoboda Žirovnica — Breznica, pod vodstvom Marjana Jemca, nevab zbor društva upokojencev z Jesenic, ki ga vodi Janez Ponikvar moli pevski zbor DPD Svoboda iz Kranjske gore pod vodstvom Daneta Skerlja, moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave, ki ga vodi Ak>B Vengar, ženski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom Milka Škoberneta in mešani pevski zbor Planinka iz Ukev v Italiji, ki ga vodi Maric Gariup. Vsak zbor bo zapel po tri pesmi, na sporedu pa bo največ da domačih glasbenikov in narodnih pesmi. (S) KULTURNI VEČERI V RIBNEM Ribno pri Bledu - DPD Svoboda Rudi Jedretič, ki sodi med „ bolj delovna kulturna društva v radovljiški občini, je priredilo od lOlS 18. marca teden kulturnih večerov. Pri tej akciji so domaČi amater naleteli na popolno podporo krajevne konference Socialistične zve« sveta krajevne skupnosti in drugih krajevnih organizaij. V soboto. 10. marca, so nastopili člani folklorne skupine in mešanega pevskega zbora KUD Veriga Lesce. V nedeljo, 11. marca, so čla« domače gledališke sekcije uprizorili za otroke in starše pravljieno jgno-Sneguljčica. V petek, 16. marca, je na programu večer Prešernove po-ezije, ki ga pripravljajo recitatorji domače Svobode. V sobot-: 17. marca, bodo gostovali člani dramske sekcije DPD Svoboda Podn*--: s komedijo srbskega avtorja Jovana Sterije Popoviča Jara meščani* Sklepna prireditev bo v nedeljo, 18. marca, popoldne, ko se bodo po v* kratni uspešni uprizoritvi doma in na gostovanjih ponovno predstav domači igralci z Linhartovo veseloigro Zupanova Micka. GLEDALIŠKA GOSTOVANJA ZA DELOVNE KOLEKTIVE Radovljica - V okviru programa kulturne akcije za delovne h> lektive v radovljiški občini je v petek, 16. marca, v dvorani kina Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane uprizorilo komedijo Fadila Hodžx4 Državni lopov. Z istim delom pa bodo ljubljanski gledahščniki gosti-vali v petek 23. marca, zvečer tudi v avli osnovne šole v Bohinjski strici V Zasipu pri Bledu bodo v soboto, 24. marca, zvečer v gosteh ča-ni dramske sekcije DPD Svoboda Podnart, ki se bodo predstavili s komedijo srbskega avtorja Jovana Sterije Popoviča Jara meščanka N» svojem prvem letošnjem gostovanju se bo 27. marca predatavtf0 tu* Mestno gledališče iz Ljubljane z Grbavcem, 30. marca pa v Radovl1K Norčijami v spalnici. V zgornjih Gorjah bodo 31. marca gostovali Poc nartčani z Jaro meščanko. JR i M„ uporniki osnovni šob Tom- Cufar če i razprostira od doma do podnožja Velikega vrha. Žičnic ni. kar je še poseben čar za turne smučarje. Na Kofce je mogoče najhitreje priti iz Podljubelja. Povprečni planinec rabi za pot dve uri. Najbolj podjetni pa se lahko nejo na Košuto, ki se «a zalita s snegom vzpenja 2000 metrov visoko nad Kofcami. D. Maretič *t«dovljica - V prostorih AMD Radovljica se je zbralo n kot :{0 motociklistov na ustanovnem sestanku moto •'•;nr sekcije, ki bo delovala v okviru AMD Radovljica, sprejeli go okvirni program dela. Tako bo sekcija bnpranla predavanja, urejala bo pano AMD in skupaj z "ionizirala razne strokovne izlete in oglede. Za Ione bodo izdali posebne izkaznice in značke. V sekciji pričakujejo še več mladih. Za predsednika so izvolili Marjana Križana. (Emir Mulalič) - Foto: Boris Sodja POZIMI BREZ POČITKA Kranj — Za mlade planince iz Kranja zima ni čas počitka. S prihajajočo pomladjo pa se njihova aktivnost povečuje. Prve večja organizirana akcija je bil enotedenski smučarski tabor na Krvavcu. Največje zanimanje je vladalo za turno smučanje. 22 mladih planincev je bivalo v Domu Planinskega društva Kranj na Gospincu, vodil pa jih je načelnik mladinskega odseka PD Kranj Tomo Gorjanc. Udeležili so se tudi ponoda na Stol. Sledili sta trening turi na Kališče in na Kofce ter Košuto. Pohoda sta bila del kondicijskih priprav na letno planinsko in alpinistično sezono. Mladi kranjski planinci imajo prav tako že pripravljen program za prihodnje obdobje. Vsako soboto so na sporedu planinske ture, vmes pa so načrtovani turni smuki. Za 1. maj nameravajo Kranjčani prečiti Velebit, avgusta pa med drugim organizirati raziskovalni tabor pod Mišeljskim vrhom. Sestanki mladinskega odseka so vsako sredo ob 19. uri v prostorih Planinskega društva kranj na Koroški cesti 27 v Kranju. Kdor ima veselje do planin, naj se pridruži mladim planincem. D. Maretič LETNA SKUPŠČINA ZRVS CERKLJE Cerklje — V torek zvečer je bila v zadružnem domu letna skupščina krajevne konference Zveze rezervnih vojaških starešin Cerklje, kjer so pregledali delo v preteklem obdobju ter ga ocenili za zelo uspešnega, sprejeli pa so zelo bogat program dela za letošnje leto. Omenimo naj, da bo v mesecu maju v Cerkljah občinsko tekmovanje ZRVS, v mesecu juliju bo i-epubliško tekmovanje ZRVS, udeležili pa se bodo tudi raznih pohodov in tekmovanj, pripravili razna predavanja, udeležili pa se bodo tudi izpitov za vse rezdvne starešine tako v praktičnem kot v teoretičnem preskusu znanja. Predsednik ZRVS Cerklje Stane Bobnar je na koncu svojega govora poudaril pomen usposabljanja vojaških starešin. V lanskem letu so se zaključnih izpitov udeležili vsi člani ZRVS Cerklje ter jih uspešno končali. Tudi letos nameravajo ob 22. decembru, dnevu JLA, pripraviti proslavo ter zanimivo predavanje. Vsi navzoči so z zanimanjem prisluhnili predavanju Sodobna vojaško politična situacija na svetu ter njen vpliv na položaj in varnost SFRJ. j Kunar V KRATKEM PO, =NJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO Konferenca gasilcev ^fulacija Lipnice — Januarske f »plave so prizadejale mnogo škode jj™ i radovljiški občini. Med J*W,un je zelo poškodovana struga r>tr>ka Lipnica med naseljema Lip *n Podnartom. Zato so se pri /dn . , >**va prva, ki je v ustavo zapisala S ima človek tudi pravico do 'stega okolja. To načelo uresniču-vendar prepogosto prepočasi. /.. • . • j____i. ,.^,-cLrP straže it mjski odsek gorske straže ima V' .divnih članov, kar pa je le ,Jg odstotek vseh planincev v ^jski občini in še od teh nekateri ^^Mjajo na svoje dolžnosti. Člani k sprašujejo, kje je vzrok, da se tako jL/**0 planincev vključuje v delo L*nke strate. Konferenca ni dala Okretnega odgovora. ^Vpreteklih dveh letih je od 44 ori-k^UWiih le 15 tečajnikov naredilo za gorskega stražarja. Slabemu j5^.u sta botrovala strogost na iz-^ iri neresnost tečajnikov. Orga- nizirani sta bili očiščevalni akciji na Kališču in Krvavcu, Člani odseka so večkrat predavali na šolah in raznih tečajih, član Jeklar pa se je udeležil instruktorskega tečaja in posta1 instruktor za varstvo narave m gorsko stražo. Organizirana je bila tudi ekskurzija v vrt Julijana v Trenti. Člani gorske straže so sprejeli zahteven program dela Organizirati nameravajo tečaj, obnovitveni seminar za stare člane, ekskurzije, očiščevalne akcije, urediti vrt za Planinskim društvom in skrbe za vzgojo obiskovalcev gora Glavna naloga postaja pridobitev novih članov. To je poslanstvo gorske »traže med mladimi, pri katerih je (>a predvsem privzgojiti pravilen odnos do narave. Konferenca je hila zaključena H predavanjem Staneta Tavčarja. Pokazal je nekaj najizrazitejših primerov onesnaževanja narav«' v Sloveniji. Temu pa ne bo kos peščica gorskih stražarjev, temveč je skrb za naravo in njeno čistočo naloga vseh. D Maretič vključenih vsaj 50 odstotkov vseh voznikov. Miselnost, da od organizacije nič nimaš, kot so pogosti izgovori pri posameznikih, je nazadnjaška, nesprejemljiva. Prav ta organizacija je bila tista, ki je dala šoferju status, kot ga danes ima, skrbi za njegovo izobraževanje, se bori že celih 25 let za skrajšano delovno dobo voznikov, za njegove minimalne življenske pogoje, minimalno tehnično brezhibnost vozil, za njegovo varnost. Polne roke dela ima komisija za življenjske in delovne pogoje pri združenju, ki si že vsa leta prizadeva izboljšati voznikov vsakdan, in močnejša, številnejša organizacija bi ji bila zagotovo večja opora. Organizatorji so na ta zbor povabili tudi predstavnike prometne milice iz Kranja, ki so zbranim voznikom ponudili tudi svojo strokovno pomoč. Opozorili so na stanje in usposobljenost vozil, ki jih vozijo v Kranju vozniki: tehnični pregledi januarja so pokazali, da od 1083 osebnih avtomobilov kar 442 ni odgovarjalo 'tehničnim normam, Od 38 avtobusov 24, od 124 tovornjakov je bilo kar 5b* tehnično oporečnih! Člani združenja so sprejeli tudi sklep o višji članarini v letu 1980 in sicer brezplačno, predstavilo 33 raz-■Udjalk in razstavljalcev s skupaj 200 izdelki. Francka Pa jer iz Srednje vasi je •d* en« od pobudnic za prvo tovrst-**o prireditev v Srednji vasi in šen- čurski krajevni skupnosti. Bolj za šalo kot zares je nekaterim sova-ščankam omenila možnost razstave, pa jo je večina držala za besedo in razstava je morala biti! Pokazala je, da se veliko ljudi, predvsem žensk, ukvarja z ročnimi deli, vendar večina od njih ostaja neznanih. Pobudo Srednjevaščank je podprlo tudi Turistično društvo Šenčur. Njegov predsednik Vinko Vidmar, ki je razstavo tudi odprl, je povedal, da bo prireditev odslej tradicionalna. Ze prihodnje leto bo najverjetneje v Domu Kokrške čete v Šenčurju in bo presegla šenčurske okvire. K sodelovanju bodo povabljena Turistična društva iz kranjske občine in mogoče tudi z Gorenjske. Tako pripravljena razstava bo presegla meje anonimnosti in pridobila na kvaliteti, ki je že na sedanji razstavi na zavidljivi ravni. -jk Avtobus tudi v Struževo Kranj — Ze več kot leto dni si krajani Struževega prizadevajo za avtobusno povezavo v krajevnem prometu Kranja, vendar brez vidnejših uspehov. Res je nekoliko neugoden odcep z glavne ceste proti Struževem, samo le-ta je neugoden tako za osebne avtomobile, kot tudi za avtobus, ki že danes prevaža delavce Gradisa iz Struževega na razna delovišča. Če bo Struževo vključeno v redni mestni avtobusni promet, bo enkratna priložnost za ustrezno ureditev »križišča« pri Pe-rivniku, saj bo treba poskrbeti tudi za varen prehod preko magistralne ceste za vse pešce, med katerimi je večina otrok, ki tu prečkajo cesto na svoji poti v kranjske šole. Tudi varnostno ograjo ob IKOSU v Struževem bo treba podaljšati, da ne bi zdrsnilo kako vozilo s ceste po strmem bregu med stanovanjske hiše na dnu Podovnice. Krajani se pritožujejo tudi nad neurejeno kanalizacijo ob občinski cesti v Struževo, ki često poplavlja, kar je nevarno predvsem pozimi. Struževčani torej zahtevajo, da se naselje Struževo najkasneje do začetka šolskega pouka v septembru 1979 vključi v redni mestni avtobusni promet, za začetek z dvema do tremi odhodi proti Kranju in Labo-ram in dvema vrnitvama iz Kranja (Labor). I. S. 19.STRAN GLAS Komisija za delovna razmerja pri Vzgojno varstvenem zavodu Kranj ponovno vabi k sodelovanju: 1. KNJIGOVODJE II. Pogoji: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri, vsaj tri mesece delovnih izkušenj in dvemesečno poskusno delo. 2 DVE VARUHINJI za nepolni delovni čas — 4 ure Pogoji: osnovna šola, starost 18 let, en mesec delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo. 3. KV KUHARICO za določen čas — 5 mesecev Pogoji: poklicna šola kuharske smeri, tri mesece delovnih izkušenj in opravljen tečaj iz higienskega minimuma. 4 VZDRŽEVALCA II Pogoji: osnovna šola, en mesec delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo 5. DVE PERICI - LIKARICI (ena za določen čas zaradi nadomeščanja med porodniškim dopustom) Pogoji: osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma, vsaj en mesec delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo. 6. DVEČISTILKI za nepolni delovni čas — 4 ure (Planina, Zgornje Bitnje) Pogoji: vsaj 6 razredov osnovne šole, en mesec delovnih izkušenj in enomesečno poskusno delo Višina osebnega dohodka je določena s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi kadrovski službi VVZ Kranj, Nikole Tesle 4, Kranj. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili do 10. 4.1979. VAŠA PISMA RAČUNAJTE NA PTT ... Podbrezje — Priporočilo sindikatov, SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizacij je bilo: »Osmi marec — mednarodni dan žena moramo proslaviti delovno in s kulturnimi prireditvami.* V krajevni skupnosti Podbrezje smo to priporočilo skuša U dobesedno izpeljati in smo hoteli, da bi nastopil akademski komorni zbor iz Kranja. Dva dni pred nastopđm pa je nastop A K Z odpovedal in organizatorji smo se znašli v težavah. Glasovi raznih drugih pevo-vodij, ki smo jih prosili za nastop, so odgovarjali, da je za nastope prepozno. Se v soboto dopoldne so si organizatorji obupno prizadevali, da bi proslava vendarle uspela. Spomnili so se na PTT Kranj, uradni, skoraj mehanični glas uslužbenke ni obetal veliko. In začudenje, ko je stekla beseda o proslavi! Začudenje, ki je preraslo v zanimanje in pripravljenost sodelovati. Potem so zvonili telefoni v prenekateri pošti na Gorenjskem. Sobota, približno ob 12.30. Vsi problemi so pozabljeni. Dramska skupina OO ZSMS PTT Kranj, zbrana po vsej Gorenjski, bo sodelovala s svojim recitalom na naši proslavi. Še Pogovor o vsebini, izmenjava informacij in stvar je pripravljena za realizacijo. Nedelja. Zadnje priprave in zastor se je dvignil. Po dekla-macijah naših najmlajših je v prepolno dvorano izzvenel doživet recital dramske skupine OO ZSMS PTT Kranj. Dolg aplavz je govoril, da je bil to recital, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Sodelovanje, vredno posnemanja. »NESRAMNI« STRIP Kranj — Ob prebiranju vaših polemičnih in ostalih člankov v Glasu se mi je utrnila misel, zaradi katere se vam tudi oglašam. V mislih imam strip na 11. strani torkove številke Glasa (6. marca 1979). Ne bom izgubljal besed o likovni vrednosti stripa, za kar je škoda vsake besede in časa in izkazuje uredniški likovni neposluh, pač pa me je zbodla vsebina stripa, za katero pravi moja sodelavka »tajnica«, da je »prav nesramna«. Sodelavka predlaga vaši novinarki (avtorici članka na 1. strani iste številke), da včasih prelista tudi ostale strani časopisa, da ne bo prihajalo do takih nasprotij. Samo toliko, da je moja prizadeta sodelavka »tajnica« nekoliko potolažena, pa morda še katera bralka glasila soci alistične zveze delovnega ljud stva za Gorenjsko. Joža Trobec Planina 1 Kranj Pralnica vozil še letos Tržičani bodo dobili stroj za ročno pranje vozil, ... saj prvotna zamisel o postavitvi avtomatske pral- Nevarno izsiljevanje niče ni ekonomsko opravičljiva Tržič — Pogovori o nakupu avtomatske pralnice vozil se v Tržiču vlečejo že nekaj let. Nosilec uresni-. čitve zamisli je domače Avto-moto društvo, ki pa je zaradi naložbene nesposobnosti, kar je razumljivo, sam nikdar ne bi mogel izpeljati, saj bi stala okroglo 4 milijone dinarjev. Zato se je v dogovorih povezoval s Petrolom. Vendar pa je ocena o ekonomski upravičenosti naložbe pokazala, da je v vsej tržiški občini le okrog 2000 vozil in da se — po izkušnjah avto-pralnic drugje — tuji gostje ne zmenijo kaj dosti za pranje vozil pri nas. V avtomatski pralnici bi lahko očistili 20 vozil v eni uri, kar vse skupaj pomeni, da bi bila zaposlena le kakšno uro na dan. Predstavniki AMD, Petrola in skupščine občine Tržič so se zato sporazumeli, naj bi ob bencinski črpalki na levi strani ceste iz Tržiča proti Kranju uredili plato s polavtomatskim strojem za ročno pranje. Naložba bo znatno cenejša od prvotne, po drugi strani pa bo taka pralnica zadoščala za potrebe domačih voznikov. AMD Tržič stroj že ima, treba se bo le še dokončno pogovoriti o primerni ureditvi prostora. Tržičani torej lahko pričakujejo, da bodo svoje »konjičke« že čez nekaj mesecev oprali doma. Zdaj je namreč to za večino, zlasti za prebivalce mesta in blokov, skoraj nemogoče, saj občinski odlok prepoveduje pranje vozil ob vodotokih, najbližja avtopralnica pa je v Kranju. H. Jelovčan Dve smrtni nesreči Na magistralni cesti pri Potokih je umrl pešec Safet Šarič z Jesenic, na Jezerski cesti v Kranju pa voznik kolesa s pomožnim motorjem Anton Rebol s Suhe pri Predosljah Prešernovo gledališče Kranj razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev Prešernovega gledališča Kranj prosta dela oziroma naloge RAČUNOVODJE - BILANCISTA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo in pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah, - da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh •lov: Prešernovo gledališče Kranj — Titov trg 6, Kranj, ko za razpisno komisijo. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni najkasneje IS dni po izbiri. na na-z ozna- POTOKI - V četrtek, 15. marca, okrog šeste ure zvečer se je na magistralni cesti pri Potokih zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom zaradi vinjenosti in neprevidne hoje pešca po glavni cesti. Voznik osebnega avtomobila kranjske registracije, registrske tablice so bile zlorabljene, Milan Štupar z Jesenic, star 21 let, je vozil od Lesc proti Jesenicam. V isti smeri je nepravilno po - desni strani ceste pešačil Safet Šarič, star 19 let, z Jesenic. Voznik ga je na blagem levem ovinku dohitel in ga s prednjim delom vozila zbil. Z glavo je udaril v vetrobransko steklo vozila, od koder ga je odbilo skoraj 22 metrov naprej. Poškodbe so bile tako hude, da zanj ni bilo pomoči. V težki Poučna predavanja Podnart — Temeljna organizacija kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled je v Podnartu organizirala dvoje poučnih predavanj. Prvo tako predavanje je bilo v domu kulture o nalezljivih boleznih in zdravi prehrani. Zal se tega predavanja, ki je bilo organizirano za krajevno skupnost Podnart, Ljubno in Srednja Dobrava, ni udeležilo več krajank. Drugo predavanje je bilo na predvečer praznika dneva žena. Predavanje o zmrzovanju mesa in pripravi živil je poslušalo zelo veliko žena, v razgovoru pa so povedale, da so s takšnimi predavanji zelo zadovoljne in si jih še želijo. Takšno predavanja bodo v Podnartu še organizirali, kot prvo bodo ponovili predavanje o nalezljivih otroških boleznih in zdravi prehrani. J.B. nesreči je bil poškodovan tudi sopotnik v Štuparjevem avtomobilu Roman Klinar, star 26 let, z Jesenic. KRANJ — Vinjenost je botrovala tudi težki prometni nesreči, ki se je pripetila v soboto, 17. marca, na Jezerski cesti v Kranju. Voznik kolesa s pomožnim motorjem je umrl, motorist pa je bil hudo poškodovan. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Anton Rebol, star 47 let, s Suhe pri Predosljah, je vozil od Britofa proti Kranju. Ko je na Jezerski cesti v Kranju pripeljal na ravni del ceste pri hiši številka 83, je pripeljal nasproti motorist Kosta Sofrič iz Kranja, star 31 let. Zaradi vinjenosti je z motorjem zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v Rebola. Motorista sta padla tako hudo, da je Rebol umrl, Sofrič pa je bil hudo poškodovan. J. Košnjek dežurni veterinarji od 23. 3. do 30.3. 1979 dr. CEPUDRR Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj. Kajuhova 23. tel. 22-994 RUS Jože. dipl vet., Cerklje 147. tel. 42-01 T) M občino Kranj HABJAN Janko. dipl. vet.. Ziri 130. tel.69-280 LIKOSAR Dušan. dipl. vet.. Šk. Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka PLESTKN.JAK Anton, dipl. vet. Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-8(53 za občini Radovljica in Jesenice KRANJ - Voznik osebnega avtomobila Marko Marijan iz Vincarjev pri Škofji Loki, star 23 let, je vozil v nedeljo, 18. marca po Škofjeloški cesti od Stražišča proti Laboram. Ko je pripeljal v križišče s prednostno Ljubljansko cesto, se ni prepričal, če je prosta. Zapeljal je levo in izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Filipom Demšarjem, starim 49 let, iz Škofje Loke. Demšar je zaviral, vendar sta vozili kljub temu trčili. Voznik Demšar in njegova žena Terezija, stara 44 let. sta bila hudo poškodovana. Lažje poškodbe pa sta utrpela sopotnika v Marijanovem vozilu Marko Kom-ljen, star 26 let, iz Sv. Duha in Milka Atlija, stara 41 let, iz Prijedora. Nespametno v ovinek LOG — V petek, 16. marca, ob sedmih zvečer se je pripetila prometna nesreča na cesti Škofja Loka — Poljane v naselju Log. Nesreči je botrovala neprevidna vožnja po levi. Dva sta bila poškodovana, gmotna škoda pa znaša 90.000 dinarjev. Stanislav Šturm, star 24 let, iz Podgore pri Škofji Loki je vozil od Škofje Loke proti Poljanam. V Logu mu je v nepreglednem desnem ovinku pripeljal po sredi ceste nasproti Peter Podkrajšek, star 39 let, iz Dragomera pri Vrhniki. Vozili sta trčili. Podkrajškovo vozilo je zdrsnilo s ceste in se skotalilo v Soro, kjer je kmalu potonilo. Poškodovana sta bila voznik Podkrajšek in 19-mesečni Gregor Šturm v Sturmo-vem vozilu. Neuspela utaja JESENICE - V četrtek. 15. marca, se je zgodila prometna nesreča na Savski cesti na Jesenicah. Voznik osebnega avtomobila Alojz Kosmač, star 45 let, z Jesenic, je vozil po Savski cesti od Blejske Dobrave in pri hiši številka 21 dohitel pešca Valentina Noča, starega 43 let, z Jesenic. Voznik je pešca zadel in ga zbil. Odpeljal ga je do njegovega doma na Strelski 8, od koder so ga svojci prepeljali v bolnišnico. Kosmač je vozilo skril v garažo in odšel v službo, kjer so ga ponoči izsledili miličniki. Nesreči je botroval alkohol. Vlak v tovornjak JESENICE - V četrtek, 15. marca, opoldne sta v jeseniški Železarni na nezavarovanem cestnem železniškem prehodu trčila v tovornjak, ki ga je upravljal Anton Goričnik, star 31 let, iz Studenščic, in tovorna vlakovna kompozicija. Voznik tovornjaka se pri prečkanju nezavarovanega prehoda ni dovolj prepričal, če je prehod varen. Menil je, da tovorna kompozicija stoji, zato je z vožnjo nadaljeval. Kljub prizadevanjem trčenja ni bilo mogoče preprečiti. Kompozicija je tovornjak potiskala pred seboj do bližnjega stoječega vagona. Škoda znaša okrog 40.000 dinarjev, človeških poškodb pa ni bilo. J. Koftnjek G LAS 20. STRAN TOREK. 20. MARCA 5. SVETOVNO PRVENSTVO PLANICA '79 Svetovni prvak Kogler, Ostwald 176 m, Ivo Zupan 171 m PLANICA — Po odpovedi petkovega prvega dne uradnega tekmovalnega dne na petem svetovnem prvenstvu so gledalci pod Poncami, prišlo jih je nad 40.000, videli lepe in dolge polete. Ze predskakalci so v lepem in sončnem vremenu ogreli dlani gledalcem. Ze prvi predskaka-lec Jeseničan Ivo Zupan je poletel 171 metrov. In to je bil nov jugoslovanski rekord ter druga največja dolžina na planiški velikanki. In tako je šlo naprej. Gledalci so uživali v lepih in dolgih poletih. V prvi seriji smo videli drugi najdaljši polet v zgodovini poletov. Axsel Zitzmann iz NDR je namreč pristal pri 179 metrih, toda ko je že doskočil in izpeljal je po nekaj metrih nato zarobil in moral je v sneg. Konec je bilo upov, da bo novi svetovni rekorder. Seveda so nato morali serijo teh desetih skakalcev prekiniti, ostali pa so se morali premakniti po zaletišču za nekaj mest nazaj. Dolžina Zitzmanna je bila le prevelika. Vseeno pa so ostali nadaljevali z dolgimi poleti. Vseh sedeminštiride-set letalcev iz Evrope, Amerike in Japonske ni štedilo z močmi pri od-rivu. Vsak po svoje si je na odskočni mizi dal duška, da bi čimbolje ujel let, poletel čim dlje in si tako zagotovil kar najboljše mesto. Vendar to ni uspevalo vsem, a so drugi nato z dolgimi in lepimi poleti navduševali. Vodstvo po prvem dnevu uradnih skokov za naslov svetovnega prvaka je prevzel prav nesojeni rekorder Zitzmann. Padec ga ni vrgel iz tira, saj je imel kar 170 in 158 metrov. Zitzmann pa je imel za naslov dostojne tekmece v Avstrijcu Kogler- REZULTATI SP V POLETIH KONČNI VRSTNI RED: 1. Kogler (Avstrija) 741,5 (160, 160, 168, 169), 2. Zitzmann (NDR) 736 (170, 168, 159, 157), 3. Fijas (Poljska) 704,5 (149, 166, 152, 162), 4. Hille (NDR) 690,5 (161, 155, 151, 151), 5. Samek (ČSSR) 688 (154, 155, 153, 153), 6. Kalinin (SZ) 687,5 (151, 156, 157, 151), 7. Skoda (ČSSR) 682 (151, 154, 151, 153), 8. Kokkonen (Finska) 681,5 (156, 146, 155, 149), 9. Duschek (NDR) 677 (151, 158, 150, 149), 10. Ylianttila (Finska) 660,5 (149, 155, 148, 140), 26. Ulaga 600,5 (139, 139, 133, 140), 27. Norčič 598 (138, 137, 132, 136), 31. Baje 572 (134, 131, 127, 133), 41. Velikonja (vsi Jugoslavija) 525,5 (117, 119, 129, 120). DRUGI DAN - 1. Kogler (Avstrija) 380,5 (168, 169), 2. Zitzmann (NDR) 356 (159, 157), 3. Fijas (Poljska) 354,5 (152, 162), 4. Kalinin (SZ) 345 (157, 151), 5. Skoda (CSSR) 343 (151, 153), 6. Kokkonen (Finska) 342,5 (155, 149), 7. Samek (ČSSR) 342 (153, 153), 8. Hille 340,5 (151, 151), 9. Duschek (oba NDR) 333 (150, 149), 10. Yagi (Japonska) 332,5 (147, 155), 23. Ulaga 300,5 (133, 140), 25. Norčič 296,5 (132, 136), 33. Baje 280,5 (127, 133), 38. Bogataj (vsi Jugoslavija) 270,5 (129,120). PRVI DAN - 1. Zitzman (NDR) 380 (170, 168), 2. Kogler (Avstrija) 361 (160, 160), 3. Hille (NDR) 350 (161, 155) in Fijas (Poljska) 350 (149, 160), 5. Samek (ČSSR) 346 (154, 155), 6. Duschek (NDR) 344 (151, 156), 8. Kokkonen (Finska) 342,5 (156, 146), Škoda (ČSSR) 342,5 (151, 154), 10. Ylianttila (Finska) 337 (149, 155), 26. Norčič 301,5 (138, 137), 27. Ulaga 300 (138, 139), 32. Baje 291,5 (134, 151), 43. Bogataj (vsi Jugoslavija) 255 (117, 119). H ju, Poljaku Fijasu, rojaku Hilleju ter Sameku iz ČSSR. Naši so se tokrat odrezali slabše kot smo pričakovali. Norčič je letel tokrat tako, kot da mu prenovljena letalnica ne leži. Več smo pričakovali od njega. A ni in ni se mogel ujeti. Sicer je bil po tem dnevu najbolje uvrščeni Jugoslovan. Bolje so se znašli naši mladi letalci. Najbolj je presenetil prav najmlajši Primož Ulaga iz Ljubljane. Primož se je smelo poganjal po zaletišču in dosegal sorazmeroma dolge polete. In še lepi so bili povrhu. Uvrščen je bil takoj za Norčičem. Vasja Baje in Zdravko Bogataj pa sta bila prekratka, da bi se lahko bolje uvrstila kot sta se. Vodstvo po tem prvem dnevu je torej prevzel Zitzmann, ki je imel kar devet točk naskoka pred drugo-uvrščenim Avstrijcem Koglerjem. Še bolj pa sta za Nemcem zaostala Hille ter Fijas, pa Samek in Duschek. Naši pa so bili v drugi polovici uvrščenih. NAPET BOJ ZA PRVAKA Zadnji dan petega svetovnega prvenstva je bil spet kisel. Čeprav je zjutraj deževalo, bila je megla, se je že zgodaj zjutraj iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik, proti Planici valila nepretrgana kolona vozil. Gledalci, bilo jih je okoli 50.000, ta dan pod Ponce niso prišli zaman. Čeprav mokri in prezebli, so videli novega svetovnega prvaka Armina Kogler-ja, drugega Zitzmanna ter tretjega Fijasa. Videli pa so tudi nov rekord planiške velikanke 176 metrov. To pa je bil hkrati sorekord Tonija Innauerja. Tonijev sorekorder je od nedelje naprej Klaus Ostvvald iz NDR. Potek dogodkov je že v predskaka-nju obetal veliko. Kako tudi ne bi, saj je že naš predskakalec Miran Tepeš poletel kar 165 metrov, a je po drsal. Toda Ostvvald, ki je izpadel iz reprezentance NDR, je s 170 metri najavil, da je izredno navdahnjen za polete. In to mu je tudi uspelo, saj je potegnil nato kar na 176 metrov. Obračun za naslov svetovnega prvaka je bil nato napet vse do konca treh serij. Za naslov sta se borila vodilni iz prvega dne Zitzmann ter Kogler, za tretje mesto pa Fijas, Kalinin, Škoda in Kokkonen. Pa tudi Samek in Hille nista bila brez možnosti, da si priletita bronasto odličje. Ze v prvi seriji poletov je bilo jasno, da ima Zitzmann ta dan izrednega konkurenta za naslov. Kogler je letel tako dobro, da je bilo le vprašanje, kateri skok bo tisti, ki bo Nemca zrinil s prvega mesta. Zitzmann je tokrat letel dobro, vendar so bile njegove dolžine »prekratke«, da bi se lahko vmešal za naslov svetovnega prvaka. Mladi Avstrijec ga je prekašal. Prekašal po metrih, ki so mu dali ob lepem slogu nato še dobre točke. Skratka, ta dan obračunov za naslov prvaka je bil najboljši. In zasluženo je nato ob koncu slavil Kogler. Vodstvo iz NDR je samo krivo, da naslov ni šel v njihovo deželo. Niso in niso hoteli, da bi zvišali doskočišče. To jih je tudi ,ne-slo'. Naši so napredovali. Še najbolje spet najmlajši Ulaga. Dobro je letel in bil nato po seštevku dveh dni najbolje uvrščeni Jugoslovan. Norčiču spet ni šlo, letel je za njegove sposobnosti prekratko. Enako pa velja to tudi za Bajca in Bogataja. D. Humer Foto: F. Perdan V imenu pokrovitelja predsednika Josipa Broza-Tita je prvenstvo i predsednik častnega planiškega odbora ter sekretar predsedstva CK t* Stane Dolanc. Častni predsednik Stane Dolanc se je slikal tudi z hm* junaki Planice. Zapisano v soboto in nedeljo v Planit Miran Tepeš /e kot predskakalec v nedeljo imel idealne možnosti, da postavi nov svetovni rekord v poletih. Dobro je ujel odriv, vendar se je ustrašil globine, doskočil pri 165 metrih in podrsal. Ivo Zupan: Še so bile rezerve PLANICA - Nič na svetu ni nedosegljivega. To so pokazali poleti na pravkar končanem svetovnem prvenstvu. To pa je dokazal tudi novi jugoslovanski rekorder v poletih Ivan Zupan z Jesenic. Čeprav ni nastopil v uradnem delu svetovnega prvenstva, ni se uvrstil med naše štiri orle, je vseeno novi rekorder. Novi jugoslovanski rekorder je doma z Jesenic, zaposlen kot električar v Verigi Lesce, se aktivno ukvarja s skakalnim športom deset let, rojen je 1.8. 1956, visok 169 cm in težak 64 kilogramov. »Začel sem kot pionir pri trenerju Legatu. Za skakalca me je naredil Stanko Smolej. Imel sem smolo, da sem bil predskakalec tu v Planici. A vendar mi ni žal, čeprav bi bil rad med onimi štirimi, ki so se borili za svetovni naslov.« Vaši dosedanji uspehi? »Ni jih veliko, a vseeno dosti. Kot reprezentant sem videl veliko lepega po svetu. Na domačih prvenstvih nikoli nisem posegel po prvem mestu. Ne na republiškem prvenstvu, ne na državnem. Sem pač večno drugi, ali tretji. Dosti treniram, čeprav mi očitajo da premalo. Nisem še rekel zadnje besede.« In kako je bilo med tako dolgim letom? »Čeprav sem ta dan reta! smučino mi to ni bilo mar. d* ne bi odrinil. Let sam je b. dober. Letel sem kot znam ir kot sem pričakoval. Le nekoliko prehitro sem se odprl. ■ tudi ta dolžina je lepa. Državni rekord je le državni reko rt Škoda je, da nisem vlekel It k nekaj metrov. Rezerve je bik še. Možnost sem imel tudi • nov svetovni rekord. A kar j* je. Po toči je prepozno zvonit Sedaj mi res ne more nisč* očitati, da sem strahopetec Dokazal sem to. Če pa sen * prehitro odprl, to ne pomsi da se ne da skočiti še dlje. i sam sem si dejal, da jebeb< vrabec v roki, kot golob »» strehi. Še bo priložnost. Ivana nekako v represt* tanci zapostavljajo. Če bi * zvezni trener Tomin boijt zavzel zanj, bi bil lahko skakalec svetovnega merila D. Hmaer Klaus Ostwald: Lahko bi bilo bolje PLANICA - Po končanem tekmovanju na petem svetovnem prvenstvu v smuških poletih so bili nekateri zadovoljni, nekateri ne. Še najbolj zgovorna sta bila novi svetovni prvak Armin Kogler ter sorekorder svetovnega rekorda Klaus Ostwald ter tudi naš Primož Ulaga. Kako bi ne bili, saj so dosegli več, kot so pričakovali. najst let, doma je iz Vompa in je dijak: »Čeprav sem sedaj imel osebni rekord 138, si od svetovnega prvenstva na tej odlični letalnici nisem nadejal veliko. Komaj sem se prebil v reprezentanco. Izredno sem vesel in kar skriti ne morem, kako mi bije srce, da sem res svetovni prvak. V nedeljo mi je šlo najbolje. Prepričan sem, da sem Zitzmanna premagal v pravem športnem boju. Ne vem zakaj nas niso spustili na višji nalet. A kakor je, je. Še nikoli se nisem bolje počutil. Skačem osem let. Prepričan pa sem. da bom zdaj še bolj marljivo treniral.« »Vesel sem svojega usp tudi osebnega rekorda 140 n Vendar pri tem letu bi lahko več. Nisem ga prav ujel ia pr« sem se odprl. A kakorkoli te. Armin Kogler (Avstrija) — Ta mladi Avstrijec je presenetil vse, saj mu je uspelo, da je zadnji dan poletov premagal vodilnega Zitzmanna. Novi svetovni prvak je star sedem- Klaus Ostvvald (NDR) - Presenetil je vse. Še nikoli ni letel na tako velikih letalnicah. A sta se z Gori škovo velikanko spoprijateljila. Klaus je doma iz Klingentala, star je enaindvajset let, po poklicu je orodjar. »Čeprav sem izpadel iz naše reprezentance, to ne pomeni, da ne znam leteti. Na kvalifikacijah v četrtek mi ni šlo. Prvič sem v Planici in kar strah me je bilo. Ta skok sem lepo ujel in imel občutek, da letim, letim Kot vidite, sem sorekorder. Vreme za letenje je bilo v nedeljo idealno. Prepričan sem, če bi imel le nekaj več hitrosti, bi se dalo poleteti tudi d«. 180 metrov ali pa tudi več. Letalnica je izredno varna. Hvala vašemu čudovitemu občinstvu za spodbudo.« Primož Ulaga (Jugoslavija) - Bil je najmlajši naš reprezentant, a pokazal je največ. Najbolje je uvrščen med našimi. Je dijak gimnazije Boris Ziherl iz Škofje Loke. star sedemnajst let. doma iz Ljubljane. Osebni rekord je imel s 128 metri na Blouri-kovi velikanki. voljen sem. Nič ni lepšega ko: Razmere v našem skakalnem se morajo popraviti. Ne ven nas niso pustili z višjega naleti so bili dolžni gledalcem. Letaku:* bila tako varna, da ni bilo pec^ mov pri pristanku. D. H Foto: F Pe~c>" Svetovni alpski pokal — moški Spet Elanov zadetek v črno .21.STRAN GLAS ( Strelska liga 1979 HIAVENLY VALLET - Šved Ingemar je ponovno, deveti* v tej sezoni, "ia tekmo za svetovni je dosegel nni Bojan drugo mesto in je aa stole enainsedem- naaega alpskega smute Boris Strel, ki je bil * Mraka t prvi izredao tvegani vo *aaia aaanjhalo moći, saj je moral r« j* M spet poln zadetek Elana ' zmagoslavja naših pa i tvegani vožnji na 1 v sneg. •pet pola zadetek Elana v črno. ; na progi je pokazal, da bi Bojan tagal V prvem nastopu je celo ia drugotivrščenega Avstrijca prehitel za petindvajaet stotink, ■ ko je Švedu ušel te za sekundo in **»thafishi Izredao tvegano in napadalen M t prvem ■■nlimn vozil Ločan Jote M. /sta jahalna progi tako hiter, da bi evsel vodstvo. V Vendar je tik Za končnega zmagovalca se je nato vnel silovit razplet. Ingemar je s svojo drugo vožnjo dokazal, da mu to sezono v veleslalomu ni nihče kos. Na strmi in ledeni progi se je odlično znaiel Bojan, zasedel je drugo mesto, in vodilni Stenmark mu je zbežal le za enainsedemdeset stotink sekunde. Drugi Ločan Boris Strel je bil po prvi vožnji sedmi in to mesto je obdržal. Po tem izrednem nastopu Bojana ni več potrebno dvomiti, da je nai zastavonoša med alpinci že dosegel največ, kar se je dalo doseći v tej sezoni. V veleslalomski skupni uvrstitvi svetovnega pokala je ie tretji in mu je zagotovljena bronasta medalja. Na Japonskem v Furanu ga bomo torej videli na zmagovalnem odru skuinega seštevka petih veleslalomov. Lahko pa se zgodi, da bo Bojan drugi. Če bo tudi v zadnjem, desetem nastopu v veleslalomu dosegel tisto, za kar je sposoben, bo prehitel tudi LOacherja iz Švice. Petru se namreč že dvajset točk, Tržičanu pa le odbije enajst. Rezultati - 1. Stenmark (Švedska) 2:11,72, 2. Križaj (Jugoslavija) 2:12,43, S. Enn (Avstrija) 2:13,23, 4. Gros (Italija) 2:13,43, 4. Luscher (dvica) 2:14,05, 6. Wen-zel (Švica) 2:14,85, 7. Strel (Jugoslavija) 2:15,04, 8. Bergsted (Švedska) 2:15,08, 9. Steiner (Avstrija) 2:15,56, 10. Ltithv (Švica) 2:15,95. Svetovni pokal - veleslalom — 1. Stenmark 125, 2. Luscher 104, 3. Križaj 98. H Slaloi i dobil Stenmark, Križaj peti **IXAN0 — Tu se je nadaljevalo tekmo-^sj» v slalomu za točke v moikem alp-T^saa svetovnem pokara. Ta zadnji slalom * dshfl Šved Ingemar Stenmark, nai Bo-^a Križaj pa je v si atomskem nastopu ^ajflvatkot odlično peto mesto. dogodkov na sorazmerno lahki je piJr—'. da so favoriti slaloma t formo spet ▼ pravem času, torej na lezone. To predvsem velja za la Bojana Klicaja. Celo sezono ^ bila aha boljša v veleslalomu. Dosegla ^ ruje ssjhsijlr uvrstitve. Se posebno j ki je dobil vseh devet veleslaloma tadi Bajan je bil boljši kot o«tale ^ms. V veleslalomu je dosegel to leto 2*#»st, sdkar se draži a svetovno alpsko n*s Srnščino. Osvojil je bron ali tadi J»a t k sočni uvrstitvi, če bo tudi v zad -Nsa ■ stopa mod prvo deseteric o. L^fcaaamrk je že po prvi vožnji tega sla-^*a*an assitigs. prevzel vodstvo, Križaj *» J» hfl petL Med njima so se vrinili £«»trfjse Gruber, Neureuter iz ZRN in . '»»aunelt iz Liechtenateina. V drugem i si Stenmark ni dal vzeti zmage, saj je bil drugi, takoj za Bolgarom Popange-lovom, medtem ko je Gruber naredil napako in moral je odnehati. Neureuther je zadržal drugo mesto, Frommelt pa si je pri-smučal tretje mesto. Bojan ponovno ni vozil slabo in je ostal peti. Tudi Strel je s sedemnajstim mestom osvojil nove točke v svetovnem pokalu, Kuralt pa ni prismučal na cilj druge vožnje. Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 108,14, 2. Neureuther (ZRN) 108,91, 3. Frommelt (Liechtenstein) 109,29, 4. Popangelov (Bolgarija) 100,35, 5. Križaj (Jugoslavija) 109,03, 0. Donnet (Švica) 109,77, 7. S. Mahre (ZDA) 110,16, 8. Heidegger (Avstrija) 110,28, 9. Gros (Italija) 110,85, 10. Steiner (Avstrija) 111,43, 18. Strel (Jugoslavija) 114,9«. SKUPNI VRSTNI RED - SLALOM - 1. Stenmark 119, 2. Ph. Mahre 107, 3. Neureuther 97, 12. Križaj 49, 27. Kuralt 1«, 33. Strel 8, 37. Magušar 0. SKUPNI VRSTNI RED - 1. Luscher 18«, 2. Stock 157, 3. Ph. Mahre 155, 4. Stenmark 150, 5. Wenzel 148, «. Gros 140, 7. Steiner 107, 8. Križaj 106, 36. Strel 40, 40. Kuralt 33. H Vršič vabi Peto svetovno prvenstvo v smuških poletih Planica '79 Spet rekordna Planica PLANICA — Dolina pod Poncami je spet doživela velik narodni praznik. Kljub neugodnim vremenskim pogojem je »beležila spet nekaj rekordov. V vseh štirih dneh je bilo v Plane! blizu 126.000 gledalcev, kar se doslej na tekmovanjih pod Poncami ie ni zgodilo. Prihiteli niso le iz vseh slovenskih krajev, pač pa tudi iz ostalih področij Jugoslavije in tujine. Številni Padalci so tako pozdravili tudi skoraj vse junake Planice, ki so Pisali njeno zgodovino 45 let. Organizatorji so tokrat povabili T*e dosedanje junake Planice in skoraj vsi so prišli na ta jubilej |° tako počastili tudi udeležence petega svetovnega prvenstva a U držav. Planica pa je s poletom Klausa Ostvvalda (NDR) na 176 m •Pet enakovredna z Oberstdorfom. Izboljšan pa je bil tudi jugo-•»ovsnski rekord. Ivo Zupan, ki je jeseni mislil zaključiti svojo •■»carsko tekmovalno kariero in se posvetiti le nogometu, je *°* pred tekmovalec poletel na 171 m, kar je le pet metrov manj *°t je veljavni svetovni rekord. 2al je treba zameriti tekmovalni *J*iji,ki tekmovalcem v konkurenci praktično ni omogočila, da W posegli po rekordnih daljavah. To se posebej velja za nedeljsko zadnjo serijo, kjer bi letalce po vseh mednarodnih pravilih kako spustili z naleta višje kot v prvih dveh serijah zadnjega tekmovalnega dne. Tako sta oba rekordna dosežka zabeležila '*«kalca, ki sta nastopala samo kot predskakalca. Le-ti pa so po pravilu v vsaki seriji startali najmanj en nalet višje kot so nato •kazalci v konkurenci. Letošnji spopad za svetovnega prvaka v smučarskih poletih je bo izredno razburljiv in borben, kar se doslej ni dogajalo, saj 90 bili na vseh dosedanjih štirih prvenstvih vedno določeni »▼oriti. Tako pa je letos naslov svetovnega prvaka nekoliko Presenetljivo osvojil 20-letni Armin Kogler iz Avstrije. Po S^ein dnevu je sicer kazalo, da bo prvak vzhodni Nemec tfonn, ki je krepko vodil, vendar je v nedeljo nekoliko popu-tfl. Zato pa se je bistveno popravil mladi Avstrijec. Za presenečale pa je nekoliko poskrbel tudi Poljak Fijas, ki je osvojil bronasto kolajno. Pri tem pa je treba povedati, da je vrsta skakalcev svetov-**fs slovesa precej odpovedala. To velja tudi za Kokkonena » laske, ki je bil najboljši skakalec sveta v letošnji sezoni. Tokrat je bil »le« osmi. Najboljši skakalec ZRN Leitner, ki je bil *»i najboljši na letalnicah, je bil 12. Zelo nizko sta pristala tudi skakalca Somi (Švica), ki je bil šele 30., in zmagovalec letošnjega Holmenkollna Bergerud (32.). Žal se je tem znanim *»lalcsm pridružil tadi naš najboljši skakalec Bogdan Norčič, H so je storal zadovoljiti le s 27. mestom. Verjetno smo mnogo r*ovsč zahtevali od tega, sicer borbenega tekmovalca. Na nje-t°*o slabo uvrstitev pa nedvomno vplivajo neurejene razmere T sašem skakalnem športu, predvsem pa njegov status, saj je bil Praktično skozi vso tekmovalno sezono brez ustreznega tre-■erja. Načrtno sodelovanje z Zajcem ni bilo takšno kot bi ■•ralo biti iz znanih vzrokov. Tako je bil naš najbolje uvrščeni tekmovalec mladi Ulaga, ki jesfl na 20. mestu in je prehitel v skupnem seštevku točk Bog-•aaa Norčiča za 2,6 točke. Sicer pa je treba povedati, da so bile ■Vstltve naših skakalcev na petem svetovnem prvenstvu v zgodovini prvenstev na letalnicah doslej dsleč najslabše. Tako »•tajata še naprej najboljši mesti na svetovnih prvenstvih Petra Btstančiča, ki je bil na I. svetovnem prvenstvu deseti, Marjan Mesec pa je bil leto kasneje na II. svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu 13. Rekordno število gledalcev je bilo zadovoljnih z zelo dobro organizacijo in z lepimi poleti 47 tekmovalcev iz 14 držav. 2al je •Pet razočarala mednarodna žirija, ki bi morala biti vsaj v nedelj« bolj elastična, saj je bila skakalnica odlično pripravljena in je dovoljevala dolge in varne polete. Na dosedanjih prvenstvih r Poletih se še ni dogodilo, da ne bi v enem tekmo v al nem dnevu »beležili niti enega poleta s padcem ali dotikom, kot se je to v zadnjem tekmovalnem dnevu Planica '79. J. Javornik KRANJSKA GORA - Domače Športno društvo bo v nedeljo, 25. marca, že petič zapored organizator gorskegs teka na Vrtić. V treh kategorijah bo lahko atartalo le petsto tekačev in tekačic. Razdeljeni bodo v ari kategorije, noski letnik 1962 do vključno 1939, v drugi p« moški od letnika 10*8 in starejši. Ženske bodo startate le v eni skupini. Pravico do starta imajo tekačice od letnika 1962 in starejše. Tek bo v nedeljo, 25. marca, ob 10. uri s startom pri hotelu Erika, cilj te osem kilometrov dolge smučine pa bo pri Erjavčevi koči. Prijave sprejema turistično društvo Kranjska gora, do 20. marca. Svojo prijavo lahko pošljete na dopisnici ali na telefonsko številko 88-768. Start bo skupen, startne številke pa bodo izdajali v hotelu Lek, kjer bo potrebno vplačati tudi startnino, ki je 100 dinarjev, od 7. do 9. ure na dan teka. H Prvi start za TV Korenino in Kavelj ca LJUBLJANA - Akcija TV Ljubljana za Korenino in Kaveljca se je začela. Vsi, ki se zanimajo za to akcijo, ki je rekreativnega značaja, so imeli že prvo preizkušnjo. Tekli so na smučeh na Trnovskem maratonu. Udeležba je presegla pričakovanja. Za obe lovoriki se je prijavilo trideset žensk v starosti od 25 do 54 let ter tristoštirinajst moških od trideset do šestinšestdeset let. Najstarejši je bil Gregor Klančnik s šestin-šestdesetimi leti pri moških, s štirinpetde-setimi leti pa je bila Metka Orašic najstarejša udeleženka pri ženskah. Drugo preizkušnjo bodo vsi imeli v okviru prireditev »Po stezah partizanske Ljubljane«. Svojo moč bodo lahko preizkusili na osem in petindvajset kilometrov. Avgusta bo na Bledu plavanje, mesec dni kasneje kolesarjenje. Vsi pa naj pridno hodijo v gore, saj morajo osvojiti naših pet vrša-cov, višjih od 2000 metrov. _jn Januarja in februarja je potekala pri vseh strelskih družinah v občini Kranj STRELSKA LIGA tekmovanj za leto 1979. V ligi je nastopilo 8 ekip, ki so tekmovale v petih kolih. Prvoplasirane štiri ekipe se bodo pomerile med seboj v finalnem delu. Veselje le Blejcem LESCE - Sobotno kolo v republiških in zveznih odbojkarskih ligah je prineslo veselje le moški ekipi Bleda v II. zvezni ligi in igralkam Bleda v republiški odbojkarski ligi. Obe moštvi sta na tujem dosegli pomembni zmagi, ki sta jih še naprej obdržali v dobrem položaju ns lestvici. Blejci so na gostovanju v Bovcu prepričljivo opravili z domačini in vaaj delno popravili slab vtis s prejšnjega izgubljenega srečanja doma s Fužinarjem. Še posebej dobra igra vliva upanje, da se enakega uspeha lahko nadejamo v naslednjem srečanju s Tempom iz Zagreba, ki bo v soboto, 24. marca, na Bledu. Bled je sedaj peti. Blejke prav tako niso imele težkega dela in v tekmi s Kam-ničankami dosegle pomembno zmago. Boj za prvaka med Bledom, Koprom in Misli-njo se nadaljuje. Ostala gorenjska moštva so igrala v goste h in doživela pričakovane poraze. Jese-ničanke so v II. zvezni ligi igrale z vodilnim Branikom. Plamen je v republiški ligi igral z Žužemberkom, Železar pa s Kamnikom v Kamniku. Železarii so nastopili zaradi bolezni nekaterih ključnih igralcev oslabljeni, pa so kljub temu nudili dober odpor domačinom. Ze je kazalo na presenečenje, saj je Železar povedel z 2:1. Na koncu je moral vseeno kloniti pred domačini, ki ostajajo prvi, Železar pa je na drugem mestu. Izidu - BOVEC : BLED 0:3 (6:15, 5:15, 7:15), KAMNIK : BLED 0:3 (14:16, 3:15, 2:15), BRANIK : JESENICE 3:0, KAMNIK : ŽELEZAR 3:2, ŽUŽEMBERK : PLAMEN 3:0. B. Rauh Kegljanje in veleslalom OLSEVEK - Športno društvo Grintavce iz Olševka je zaključilo s tekmovanjem v kegljanju za leto 1979. Sodelovalo je 21 moških in 11 žensk. Pri ženskah je zmagala Mira Bukovnik pred Marto Čebulj in Francko Meglic. Zmagovalec med moškimi pa je Janez Polajnar. Drugi je Milan Štem-pihar, tretji pa Brane Perčič. Na Jezerskem pa je bilo društveno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovalo je 23 smučarjev. Tekmovanja se je udeležilo precej krajanov, ki se bodo prihodnje leto tudi sami vključili v tekmovanje. Tekmovali so cicibani, moški in ženske. Rezultati — cicibani: 1. Simon Koželj, 2. Aleš Cebulj, 3. Miran Aleš; ženske: 1. Jelka Koželj, 2. Anica Čebulj, 3. Tanja Logar; moški: 1.—2. Franc Koželj in Matej Herlec, 3. Ciril Logar. V. Cebulj V predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati. Tekmo v alci-strelci so streljali s serijsko zračno puško. . . 1. Strelska sekcija Stane KOVAClC in strelska sekcija ISKRA sta nastopili združeno in dosegli 13.106 krogov od 16.000 možnih (v povprečju 87,3 zadetkov od vseh možnih), drugo mesto 8D Franc MRAK Predoslje 13.053 krogov, 3. Tone Nadižar Čirče I. ekipa 12.905, 4. SD Bratstvo edin-stvo Kranj 12.672 kr., 5. SD Tone Nadilar Ćirče II. ekipa 12.282 kr., 6. SD Tone Nadi žar Cirče 111. ekipa 11.692, 7. SD Janko 8. SD EXO- Dopisniki poročajo ZMAGA IGRALCEV KONDORJA -Športno društvo Polet s Svetega Duha je organiziralo občinsko prvenstvo Škofje Loke v namiznem tenisu za člane in članice. Organizator je dobro pripravil tekmovanje. Pri članicah je zmagala Mirjana Hafner (Kondor) pred klubskima tovariši -cama Krajnikovo in Vrhovnikovo. Zmagovalec med veterani je postal Janko Rant (Kondor) pred klubskim kolegom Berton-eljem in Sovoljšakom iz Gorenjske predi I-nice J.Starman ZANIMANJE ZA KEGLJANJE - V škofjeloški občini vlada izredno zanimanje za kegljanje. V članski občinski ligi nastopa kar 28 moštev, v ženski pa 10. V moškem tekmovanju so na prvih treh mestih moštva Dinosa, Alplesa in Iskre iz Železnikov, pri ženskah pa so za zdaj najboljše ekipe Jelovice, Alplesa in ABC Loka I. •J. Starman DVE ZMAGI NOGOMETAŠEV TRIGLAVA — Nogometaši kranjskega Triglava so med pripravami na spomladanski del prvenstva odigrali dve prijateljski tekmi. Na prvem gostovanju v Mengšu so premagali domačine s 7:2. Zadetke za Triglav so na tej tekmi dosegli Mokič, Križaj, Mrak in Kožuh. V drugem srečanju pa so v Piranu premagali domačine z 1:0. Zadetek za Triglav je v 86. minuti srečanja dosegel Zlata-novic R.Gros NOČNI VELESLALOM V MOJSTRANI — Planinsko društvo Dovje-Mojstrana je pripravilo tradicionalni nočni veleslalom za člane planinskih društev iz jeseniške občine. Udeležba je bila slabša kot običajno, saj so nekateri menili, da priljubljenega tekmovanja zaradi pomanjkanja snega ne bo. Kljub temu je sodelovalo 60 planincev. Med starejšimi člani je zmagal Žmitek (PD Jesenice), med člani Rabič (PD Mojstrana), med mladinci Podrekar (PD Mojstrana), med članicami Cerkovnik (PD Mojstrana), med mlajšimi članicami Saša I.avti/ar (PD Mojstrana) in med mladinkami Lakota (PD Mojstrana). j Kabič ŠPORTNI DAN OSNOVNE ŠOLE FRANCETA PREŠERNA - Šolsko športno društvo na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju je pripravilo ze tretji športni dan. Pripravili so šolsko prvenstvo v veleslalomu na Krvavcu in šolsko prvenstvo v orientacijskem pohodu. Na njem je sodelovalo 75 ekip s skoraj 400 učenci. Med osmimi razredi je bil najboljši 8 D, med sedmimi 7 C (v obeh kategorijah sta zmagali drugi ekipi), med šestimi razredi prva ekipa 6 C, med petimi razredi pa prvo mesto delita tretja ekipa 5 A razreda in prva ekipa 51) razreda. V veleslalomu pa so bili najboljši Jani Bohinc med cicibani. Romana Vitas med cicibankami, Lea Dežman med mlajšimi pionirkami. Primož Česen med mlajšimi pionirji, Tomi Jerman med starejšimi pionirji, Majda Žvokelj med starejšimi pionirkami, Andreja Bašelj med mlajšimi mladinkami in Miha Žemlja med mlajšimi mladinci. H Hol .v ZA POKAL IDRIJSKEGA RUDARJA -Člani SK Rudar iz Idrije so pripravili X. tradicionalni slalom za mladince in člane za pokal Idrijskega rudarja. Nastopilo je nad 60 tekmovalcev s Primorske, Notranjske in Gorenjske. Ekipno so zmagali domačini. Drugi je bil Alpetour iz Škofje Loke. tretji SK Postojna, četrti klub Crni vrh nad Idrijo, peta Alpina Žiri in šesti KIS Idrija. S. Kovač KONČANA LIGA MLADIH NOGOMETAŠEV — Zimska nogometna liga kranjskih osnovnošolcev je končana. V moštvih ie sodelovalo nad 200 mladih nogometašev, starih od 10 do 14 let. Še posebej velja omeniti dobre igre moštev osnovnih šol France Prešeren, Simon Jenko, Josip Broz-Tito in Stane Žagar. V tekmovanju drugih selekcij je vrstni red naslednji: Simon Jenko, Stane Žagar, Josip Broz-Tito, France Prešeren, Lucijan Seljak, Stanko in Janko Mlakar in Davorin Jenko. V tekmovanju prvih selekcij pa sta na vrhu B in A ekipa osnovne šole Franceta Prešerna. Sledi B ekipa iz Predoselj, A ekipa Staneta Žagarja, B ekipa Simona Jenka, A ekipa Davorina Jenka itd. Skupno je v tej skupini tekmovalo 14 moštev. M.Subic USPEH TRIGLAVA - Namiznoteniški igralci Triglava so dosegli dve pomembni zmagi. S 5:1 so premagali Goriško in s 5:2 Ljubljano-Kajuh. Za Triglav so v obeh srečanjih igrali Jauh, Bezinovič, Jovič in Habjan. Se posebej seje izkazal Bezinovič, ki ni doživel poraza. Pohvala pa velja tudi ostalim igralcem. To soboto so Triglavani gostovali v Murski Soboti in Mariboru. M. Jovič 'irr MLAKAR Šenčur 11.556 . TERM Kranj 10.833 krogov. DRUŽINSKA ZLATA PUŠČICA 1979 Na družinskem prvenstvu za ZLATO PUŠČICO 1979, ki ga je izvedla strelska družina »Franc MRAK« Predoslje dne 26. 2. in 1.3.1979, so bili doaeženi naslednji rezultati. 1. mesto je osvojil Jože SITAR starejši 547/S4 kr. od 600 možnih, 2. mesto Zoran SITAR ml. 547/96 kr., 3. Primož STSNI8A 543 kr.. 4. Toae MARKIČ 540 kr., 6. Prane STRNIŠA 631 in 6. Ciril LUKANC 636 kr. Vsi navedeni so se plasirali ia občinsko prvenstvo za ZLATO puščico, ki bo 11. in 12. 3.1979 na strelišču z zračno paško v Predosljah. TEKMOVANJE ZA DAN ŽENA Kot vsako leto je tudi letos organizirala Občinska strelska zveza Kranj strelsko tekmovanje z zračno puško serijske izdelave dne 3. 3. 1979 na strelišču v Predosljah izključno samo za ženske v počastitev DNEVA ŽENA. Po končanem tekmovanju so bile vse nastopajoče pogoščene s skromno zakusko. Tekmovanje je bilo ekipno in posamično. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa SD Bratstvo edinstvo Kranj s 783 krogi od 900 možnih, 2. prav tako ekipa SD B.E. s 751 kr., 3. SD Tone NADIŽAR Cirče 737 krogov, 4. druga ekipa SD T. N. Cirče s 691 krogi, 5. SD Franc MRAK Predoslje s 686 krogi itd. Posamezno pa so se uvrstile takole: 1. Mojca MUROVEC 263 kr. od 300 možnih, 2. Lidija VODOPIVEC 261, 3. Vera LO-VRENCIC 259, 4. Milica BREZAR 259, 5. Sonja HAFNER 258, 6. Jelka VALEN-TAR 265, 7. Helena LIP AR 263 kr. L, 2., 3., 6. in 7. so strelke SD Bratstvo edinstvo Kranj, medtem ko sta 4. in 6. strelki iz SD Tone NADIŽAR Cirče. J. Sitar Nogometne novice Tudi rekreativci se marljivo pripravljsjo za tekmovanje. Posebno aktivne so ekipe Kokrice, Trboj in Britofa. Sicer pa zanimivo prvenstvo in boj za obstanek ter uvrstitev v superligo vse spodbujajo k resnim pripravam pred prvenstvom. Nogometni sodniki ne počivajo. So eden od najbolj delavnih odborov ONZ Kranj, po novi organiziranosti pa naj bi postali celo svoje društvo. Dokaz o njihovi deja«'nosti so tečaji za nove sodnike, ki potekajo vse leto, izpiti za sodnike-pripravnike, organizirali pa so tudi enodnevni seminar, ki se ga je udeležilo več kot 25 sodnikov. V novo sezono bodo stopili dobro pripravljeni in kadrovsko ojačani. Uvod v novo nogometno sezono v občinskem merilu bodo zaostale tekme med pionirji Kokrice in Šenčurja ter člani Filmar-jev in Grintavca. Posebno pozornost bodo namenili tekmam za pokal Maršala Tita in ZSMS. Tako bo že 22. marca (četrtek) tekma med mladinci Filmarjev in IV. selekcijo, 24. marca pa bodo igrali člani Save in Trboj ter Preddvor in Podbrezje, po polfi-nalnih bojih pa naj bi bil svečani finale na danOF - 27. aprila. M.Subic Zaslužena zmaga SNL, mladinci KRANJ : ILIRIJA 2:1 (1:1), stadion Stanka Mlakarja, vreme oblačno, gledalcev 30. V dinamičnem srečanju dveh enakovrednih ekip so bili domačini boljši. Ustvarili so več ugodnih priložnosti za zadetek, realizirali pa so le dve. Strelca sta bila Murnik in Horvat. Gostje so se predstavili kot ekipa z dobro obrambo in solidnim vratarjem, ki je preprečil hujši poraz. V vrstah domačinov je več perspektivnih nogometašev, ki bodo ob trdem delu še napredovali. Za dobro in borbeno igro velja pohvaliti Kregarja, pa tudi ostali so igrali solidno. Mladi Kranjčani so nastopili v naslednji postavi: Zupanec. Kregar, Zubano-vič, Belančič, Žumer, Horvat, Ovsenek, Osredkar, Eržen (Mihelčič), Murnik in Kužnik- M.Subic r Uspeh jeseniških judoistov - Člani judo sekcije TVD Partizan na Jesenicah dosegajo zadnje čase vedno večje uspehe. Prepričljivo so zmagali na gorenjskem področnem tekmovanju, na republiškem članskem prvenstvu pa so dosegli doslej največji uspeh. Pod vodstvom trenerja Bečiroviča so na tekmovanju sodelovali Krehmič, Jovan, Gata-rič in Anderle. Gatarič in Anderle sta bila prva, prvi pa je bil tudi proglašen za najboljšega udeleženca prvenstva. Anderle je bil v absolutni kategoriji drugi, Krehmič pa je po hudi borbi klonil pred državnim reprezentantom Frešarjem. Čeprav so bili nepopolni, so zasedli tretje mesto. Uspeh je še večji, ker nimajo najboljših pogojev za vadbo. Vsekakor zaslužijo jeseniški judoisti večjo družbeno podporo. — J. Rabič J Na podlagi 8. člena ODREDBE o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Radovljica (Uradni list SRS, s t. 1/79 z dne 13. 1.1979) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZA-VOD GORENJSKE - KRANJ obvešča vse lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občine RADOVLJICA po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Mesto 28. 3. 15. do 16. ure Begunje, Slatna, Srednja in Zadnja vas, Mlaka, Dvorska vas, Zapuže, Zgoša, Poljče Zg. in Sp. Otok, Mošnje, Globoko, Črnivec, Noše, Brezje, Peračica, Dobro polje Zg. in Sp. Lipnica, Brda, Vošče, Lancovo Kamna gorica, Kropa, Lipnica, 29.3. 16. do 17. ure Zg., Sr. in Sp. Dobrava, Mišače Posavec, O toče 28. 3. 17. do 18. ure 29. 3. 14. do 15. ure Praprose, Ljubno Ovsiše, Poljšica, Rovte, Češnjica, Zaloše, Prezrenje, Podnart Radovljica, Vrbnje, Gorica. Nova vas Lesce, Studenčice, Hraše, Hlebce Obrne, Bohin jska Bela, Kupljenik Ribno, Selo, Bodešče, Koritno Zg. Gorje, Sp. Gorje, Laze, Poljšica, Krnica, Radovna, Perniki Bled Zasip, Podhom No men j •I ere k a K oprivnik Gorjuše Češnjica Srednja vas Bohinjska Bistrica Polje Stara Fužina ZAMUDNIKI Bled Radovljica Bohinjska Bistrica 30. 3. ob 13. uri 30. 3. ob 14. uri 30. 3. ob 15.30 31. 3. ob 15. uri 28. 3. ob 15. uri 29. 3. ob 15. uri 29. 3. ob 16. uri 30. 3. ob 15. uri 31. 3. od 9. do 11. ure 31. 3. ob 11.30 30. 3. ob 8. uri 30. 3. ob K), uri 30. 3. ob 11. uri 30. 3. ob 12. uri 30. 3. ob 14. uri 30. 3. ob 15. uri 31. 3. ob 9. uri 31. 3. ob 13. uri 31.3. ob 15. uri 7. 4. od 8. do 9. ure 7. 4. ob 15. uri 7. 4. ob 9. uri BEGUNJE pri Joževcu ČERNIVEC Bife Turk LANCOVO Trgovina LIPNICA Osnovna šola POSAVEC Pri gostilni LJUBNO Trgovina PODNART AMD RADOVLJICA »Almira« — dvorišče LESCE Pri železniškem skladišču BOH. BELA Pri trgovini RIBNO Pri Zadružnem domu ZG. GORJE Pri zadrugi BLED Na Flegarij ZASIP Pri gostilni NOMENJ JEREKA KOPRIVNIK GORJUŠE ČEŠNJICA SREDNJA VAS BOHINJSKA BISTRICA POLJE STARA FU2INA BLED Na Flegarij RADOVLJICA Almira dvorišče BOHINJSKA BISTRICA Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali (to obvestilo nadomešča dosedanje pismeno obveščanje posameznikov). Pristojbina za cepljenje psa je 150 din (90 din taksa in 60 din stroški cepljenja). Posebej še opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse starejše od 4 mesecev. Kršilci bodo kaznovani po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Na podlagi 8. člena ODREDBE o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Tržič (Uradni list SRS, št. 1/79 z dne 13. 1. 1979) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ obvešča vse lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občine TRŽIČ po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Mesto Slap Tržič Križe Sebenje Leše Brezje Bistrica Kovor Podljubelj Tržič — za zamudnike 26. 3. 26. 3. 27. 3. 27. 3. 29. 3. ob 15. uri ob 16.30 ob 15. uri ob 17. uri ob 15. uri 29. 3. ob 16.30 29. 3. ob 17. uri 30. 3. ob 15. uri 30. 3. ob 17. uri 2. 4. ob 15. uri pri Krvinu pri klavnici pri K Z pri Domu družb. org. pri trgovini pri Domu družb. org. pri trgovini Market pri Jurčku pri gostilni Ankele pri klavnici Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali (tO obvestilo nadomešča dosedanje pismeno obveAčanje posameznikov). Pristojbina za cepljenje psa je 150,00 din (90,00 din taksa + 60,00 din stroški cepljenja). Posebej še opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse starejše od 4 mesecev. Kršilci bodo kaznovani po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj PRIPOROČA KRANJ od 1 5. 3. do 1 5. 4. 1979 Ugoden nakup opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi transportnimi poškodbami regali za dnevne sobe sedežno pohištvo kuhinjsko pohištvo bela tehnika in razno kosovno pohištvo ZNIŽANO od 20- K 40% Kuhinjsko pohištvo in belo tehniko dobite v salonu kuhinjskega pohištva na Titovem trgu v Kranju. Ostalo pohištvo pa v salonu na Primskovem. Cene so ugodne, količine omejene, zato ne odlašajte! KRANJ VAS PRIČAKUJE. TOVARNA USNJA KAMNIK ima v mesecu marcu v svojih trgovinah v Kamniku in na Bledu tovarniško znižane cene modne usnjene konfekcije. Trgovini sta založeni tudi z modnimi torbicami in drobno usnjeno galanterijo. TOVARNA OBUTVE TRZIC Tovarna obutve PEKO Tržič objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja delovne skupno* skupnih služb prosta dela in naloge: v splošnem sektorju REFERENTA ZA IZOBRAŽEVANJE Pogoji za sprejem: — inženir organizacije dela — kadrovske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, ekonomski tehnik in 5 let delovnih izkušenj — smisel za delo z ljudmi, — poskusno delo 3 mesece'. v elektronsko-računskem sektorju Pogoji za gprejem: vodje obdelave — diplomant višje šole ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva, — smisel za delo z ljudmi, — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovskem oddelku tovarne obutve Peko Tržič v 15 dneh po objavi. Vzgojnovarstveni zavod Škofja Loka po sklepu komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: računovodje Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja izobrazba ekonomske smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodskih opravilih, — smisel za organizacijo dela in sposobnost za delo z ljudmi, — poskusna doba 3 mesece. Prijave sprejema 15 dni po objavi razpisna komisija za delovna razmerja pri Vzgojnovaratvenem zavodu Škofja Loka. Kandidati bodo o sprejemu obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. dežurni veterinarji od 16. 3. do 23. 3.1979 TERAN Janez, dipl. vet.. Kranj Vrečkova 5. tel ^ss" ali 21-798 VEHOVEC Srečko, dipl. vet.. Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405 za občino Kranj VODOPIVEC Davorin, dipl vet., Gorenja vas 186, tel 68- 310 OBLAK Marko, dipl. vet., Sk Loka, Novi svet 10, tel. 60-57" ali 44-518 za občino Škofja Loka GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel. 75-148 za občini Radovljica in Jesenice AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Licitacijska komisija razpisuje licitacijo za prodajo DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750 v voznem stanju Licitacija bo v petek, 23. marca 1979, za družbeni sektor ob 9.30, za ostale pa ob 10. uri. Licitacija bo v prostorih Avto moto društva Kranj, Koroška 53/d. (0 Engineering Kranj I ) Poštna ulica 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: elektromonterja Pogoji za sprejem: - poklicna šola elektro smeri, lahko začetnik, — delo je tudi terensko. Nastop dela takoj. Stanovanja ni. Poskusna doba 3 mesece OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in menUh za rejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD m porabo delavcev Engineering Kranj. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. ^ * ■» » ♦ * ♦ telefon 23-341 PRODAM Poceni prodam večjo količino rab-9«* stresne in zidne OPEKE. Jež, Ook 29. Vodice nad Ljubljano 1689 Prodam večjo količino semenske- Ki in jedilnega K ROM PIJ A desire. efenina Adolf. Sp. Senica 9, Medvede 1747 Prodam stresno opeko bobrovec in *e»o električno OMARICO. Brezova*. Kidričeva 25, Škofja Loka 1835 Prodam čevljarski čistilni STROJ * sesalnikom (auspuc). Kern, Kranj, Partizanska 5 1836 Prodam 60 W OJAČEVALEC z zvočnikom, znamke vermona in klavirsko HARMONIKO 120-basno •oboje Se skoraj novo). Čebašek Alojz, Trboje 55, K ran j 1926 . Prodam globok OTROŠKI VOZI-| ^EK. Bobovek 10, Kranj 1927 Poceni prodam dve veliki dobro '^ranjeni KADI za namakanje ■ *adja in nekoliko rabljeno BANJO kopalnico. Šubic Milan, Srednja 20, Šenčur 1928 Poceni prodam dobro ohranjen ^ektrični ŠTEDILNIK. Informa-vsak dan popoldne po telefonu ^M)30 1929 ^Prodam zgodnji semenski KROMPIR saksi. Velesovo 6, Cerklje 1930 Prodam 80 kv. m dobro ohranje-bukovega PARKETA. Ribni-^arFranc, Srednja vas 10, Golnik 1931 . Prodam KRAVO s teletom ali po Zemlja, Vrba 23 1933 Prodam SEN*) in OTAVO. Suš-**.Sp. Besnica 163 1934 » Prodam SENO. Demšar Janez, 29, Škofja Loka 1935 Prodam semensko GRAHORO, >«ntna OKNA (150x90) ter ^UMOREZNICO na ročni ali mo-^ pogon. Suha 23, K ranj 1936 Prodam dvojno pomivalno korito .23. STRAN G L, A Izvršni odbor pri Skupnosti socialnega skrbstva Kranj razpisuje prosta dela in naloge sekretarja skupnosti socialnega skrbstva Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati de naslednje posebne pogoje: - visoka ali višja strokovna izobrazba družboslovne smeri z najmanj 2 ah 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, J - organizacijske in vodstvene sposobnosti - družbenopolitične in moralne kvalitete'ter aktiven odnos do samoupravljanja. Mandat razpisnih del in nalog traja 4 leta. Pismene prij'ave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razoisa na na Ji« v-Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kranjf Tre revolucije 1, z oznako razpis za socialno skrbstvo. Kandidati bodo o izbiri kandidata obveščeni najkasneje v dneh po sprejetem sklepu. J 30 metalka 30 let od znižanih PRODAJALNA KAMNIK Izredno kvalitetne ploščice tovarne TKP LABIN PROGRES za oblaganje vseh notranjih prostorov vam nudimo 15. marca dalje po tovarniško cenah Ploščice dimenzije 20 X 20 stanejo samo 5,20 din. Ploščice dimenzije 10x20 stanejo samo 2,60 din. J Ploščice so kvaliteta VS. i POSESTI Kupim manjšo KMEČKO HIŠO ah manjši VIKEND na Gorenjskem Ponudbe po telefonu 26-551 ~J ,n ure dalje od 19. 1901 VOZILA odcejalnikom (levi) m novo ^tajsko OMARICO, širine 60 cm, Janine barve. Strlič, Podbrezje 150 1937 i Prodam 2000 kg SENA in rabljen 5>mpresorski HLADILNIK. Aljan-Podbrezje 124, tel. 70-193 1938 HProdam eno leto staro 80-basno . ARMONIKO melodijo. Koprivni-^r. Partizanska 8, Škofja Loka 1939 •Kprodam dobro ohranjen črnobel c5JLEVIZ0R panorama aries s sta-S^iMtorjem. Bertoncelj Janko, Go-^ 78, Škofja Loka 1940 v. Prodam dobro ohranjeno SPALNICO iz orehovega lesa. Tel. 47-087, •^dne 1941 ^ Prodam devet let staro delavno DOBILO, vajeno vseh kmečkih del. ^nart 4, Cerklje 1943 * Prodam dva OVNA jezersko sol--v^ke pasme. Kavar, Podljubelj 92, 1 *i* 1944 iProdam KRAVO ali zamenjam za Crmelj Roman, Gozd 1, Križe 1945 »Prodam 1000 kg semenskega JROMPIRJA desire. Cirče 29, ^«oj 1946 h V aprilu, maju in juniju bom pro-h^ial dva meseca stare rjave, sred-^težke JARČKE odlične nesnice, 45 din. Sprejemam naročila, ^nonik Jurij, Log 9, Škofja Loka 1947 Zaradi selitve ugodno prodam = HINJSKO OPREMO: »kreden-električni štedilnik in ostalo -dobro ohranjeno. Ogled do marca. Beguš, Kidričeva c. 71 kolodvoru). Škofja Loka 1948 Prodam dobro ohranjen TOMOS avtomatic 3, cena 4.000 din. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 27-259 1789 Kupim nekarambolirano ZASTAVO 101 (od letnika 1976 naprej). Ponudbe pod šifro: Plačam takoj 1853 Prodam MOPED T-12. Ogled v popoldanskem času. Božnar, Partizanska 11/a, Škofja Loka 1949 Prodam AMI 8, letnik 1973, in avtomobilsko PRIKOLICO. Langer-holc Jože, Pevno 7, Škofja Loka 1950 AMI 8 break, letnik avgust 1976, poceni prodam. Ivšič, Gubčeva 1, Kranj 1951 Prodam ZASTAVO 750 in RADIO na kasete blaupunkt. Majkič, Stara c. 27, Kranj 1952 Poceni prodam OPEL REKORD, letnik 1963, Orehek, Župančičeva 21, Kranj, tel. 25-311 1953 Prodam SPAČKA, letnik 1973. Kozamernik Stane, Radovljica, Tavčarjeva 5, tel. 75-894 1954 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do decembra 1979. Ogled vsak popoldan. Srakovlje 2, priKokrici 1955 Kupim ZASTAVO 750. Telefon 50-158, int. 5, Pegrin Jože, Bistrica 129, Tržič (Trajbah) 1956 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1970 v voznem stanju, za 7.500 din. Kamna Gorica 14 1957 AUSTIN 1300, letnik 1970, z radijskim sprejemnikom ter dodatnimi avto plašči, v brezhibnem voznem stanju, prodam samo za 20.000 din. Sr. Bela 25, Predvor 1958 Prodam KOMBI IMV diesel, letnik 1972. Jane, Okroglo 19. Naklo 1959 Prodam dobro ohranjen MOPED Tomos V-15. Sudič Anton, Zgoša 67/a, Begunje 1960 Ohranjenega SPAČKA, letnik 1972, prodam za 15.000 din. Koželj, Podlubnik 178, Škofja Loka 1961 Prodam dobro ohranjen FIAT 850, letnik 1968. Stoje Drago. Poljšica 22, Gorje pri Bledu 1962 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974. Naslov v oglasnem oddelku 1963 ZAPOSLITVE ■C Rodno prodam 170-litrski HLA-"IK ZANUSSI-KONČAR in o POSTELJICO z jogi jem. 0V v oglasnem oddelku 1964 eni prodam 300-litrsko ZA-Z0VALNO SKRINJO. N asi o v v m oddelku 1972 KUPIM "Pirn tri kubike DESK za be-opaže. Moše 15, Smlednik 1965 uPim KLAVIR. Simič, telefon 1966 Udaja tP Glaa, Kranj, Ulica Moše fljaieja 1. Stavek: K T Gorenjaki »k Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljadaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredništva in •Kava liata: Kranj, Mole Pljadeja V - Tekoči račun pri SDK v Kra-m Meril ka 81«M>-«03-31W» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni •r««aik ia uprava 23-341, urednico 21-A3«, novinarji 21-«60, malo-ofUaai in naročniški oddelek »-»41. - Naročnina: letna 300 din, ••uetna 150 din, cena trn 1 itevilko ' btportali 4 dinarje. - Oproaće-•o prometne« davka po priatojnem mnenju 421-1/72. Takoj zaposlim K V ali NK delavca Nastop dela je možen čez 30 dni. SLIKOPLESKARSTVO, Kočnik Stane. Pot na Jošta 8, Kranj 1803 Zaposlim STROJNIKA v redno delovno razmerje. Prednost imajo strojniki a prakso na Liebherju. Ponudbe pod: Dober zaslužek 1881 Izoliram centralno napeljavo s pločevino kvalitetno in poceni. Pra-protnik Ivan, Frankovo naselje 68, Škofja Loka 1884 Takoj redno zaposlim delavca za delo v avtovulkanizerski delavnici AVTOVULKANIZERSKA DE T,AVNICA, Virmane n.h., Škofja Loka 1887 Iščem kvalificirano KUHARICO. KUHINJSKO POMOČNICO in pridno SOBARICO za letno sezono. Hrana in stanovanje v hiši. Pogoji zelo dobri! Podnube pod: Koroška 1967 Popravljam pralne stroje. Pegan Ljubo, Zupanova 6, Šenčur 1968 Iščem CISTILKO za čiščenje gostinskih prostorov v dopoldanskem času. Gostilna GORJANC, Hote-maže, Preddvor 1969 STANOVANJA Samski Kranjčan s srednješolsko izobrazbo nujno išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Možnost predplačila 1893 Oddajam enosobno STANOVANJE. Naklo 62 1970 Iščem SOBO v Kranju; po možnosti na Zlatem polju. Ponudbe pod: Sadjarka 1971 Prodam garažirano ZASTAVO 101 letnik 1975. Kovačič Lucijan, Koknca,C.naRupo9, Kranj 1973 OBVESTILA 0Rf™S. ČIŠČENJE TALNIH UBLUCr (tapisoma, preprog itd.) foteljev m kavčev. Gogala Marko, Ki- dričeva 38, Kranj (Senjak, telefon 22-059) 1230 Zasebniki in delavne organizacije! Opravljam prevoze kamp prikolic in poškodovanih vozil na vseh relacijah. VLEČNA SLUŽBA TRZlČ telefon 064-50-066 1922 Strojno polaganje cementnega eS!iu z ,zo,aciJ° (plavajoči estrih) z dobavo materiala ali brez. Vreček Jakob, Predoslje 156 1923 ZAHVALA Ob smrti naše drage in skrbne mame, stare mame, tete in sestre MARIJE ČEMAŽAR z Ostrega vrha S itelJS^đ sorodnik,™, prijateljem in znancem. s ten težklh tre™tkih in jo spremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje. ^te?g^^U^^^i» do'fletno zdravljenje; ZB za venec in za lepe Pos]ovilne besede; kakor tudi g. kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči vsi-njeni! Ostri vrh, Ljubljana, Železniki, Češnjica, 15. marca 1979 OBLETNICA Te dni poteka eno leto, ko je prenehalo biti dobro moža srce mojega ljubega FRANCIJA REZKA Vsem ki se ga skupaj z menoj spominjate in postojite ob mu prižigate svečke ali poklonite cvetje^skrena hvala Žalujoča žena Anika in sorodstvo! Besnica, 19. marca 1979 njegovem grobu, Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminul naš dolgoletni sodelavec ANTON REBOL Spominjali se bomo iskrenega tovariša in vestnega sodelavca. Kolektiv VARNOST Kranj Zapisano v soboto in nedeljo v Planici Pod Poncami smo vsi rekorderji! Pretekli teden smo živeli v znamenju praznika Planice, ki je bil tokrat takšen kot le malokrat doslej. V dolini sta se navdušenje in aplavz mešala z žvižgi, sneg in dež s soncem, potolčeni pa so bili najrazličnejši rekordi razen svetovnega v poletih, ki ga imata od nedelje dalje dva: Avstrijec Innauer in vzhodni Nemec Ostwald — Parkirišče od Kranjske gore do Planice in pločevinaste kače na gorenjski magistrali — Pod Poncami so danes tisti, ki bodo poskrbeli, da dolina ne bo smetišče odpadkov in navlake obiskovalcev — Planiški junaki dobili posnemalce Planica v soboto in nedeljo. Oba dneva je že od šeste ure zjutraj požirala reko osebnih avtomobilov in avtobusov. Ob osmih, pol devetih so bili parkirni prostori v dolini polni, potlej pa se je kača vozil daljšala proti Ratečam, se krivila po nekdanji železniški progi, spremenjeni v parkirišče in še je bilo premalo za pločevino, ki je v Planico v treh dneh tekmovanja pripeljala nad 120.000 ljudi. Le redki so se razburjali zaradi gneče in manj je bilo nervoze kot na primer če moraš pet minut čakati v koloni. Vsak od stoti-sočih je bil vesel, da je v legendarni dolini skakalnic. Saj takšno tekmovanje v Planici ni le športni, temveč narodni praznik in bi ga bilo pod čast zamuditi. Po obisku je bila letošnja Planica rekordna in še nikdar tako obiskana! Enkraten je bil pogled na množico ob izteku skakalnice, na okoliških vzpetinah in kupih snega, na strehah avtobusov v bližini in na mestih, ki so omogočala boljši pogled. Ljudje so živeli s skakalnico in junaki, ki upajo prek nje. Viharno so jih pozdravljali in terjali dolge, dolge polete tja do rekorda in čez. Žvižgi so se trgali in trajali ob obvestilih, da se sestaja žirija in da kani ponovno skrajšati nalet. Planica je oba dneva terjala rekord in ponoven primat v poletih. Stavili so posamez- DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Obisk v Franciji - Zvezni sekretar za zunanje zadeve -Josip Vrhovec je odpotoval na dvodnevni uradni olriali v Franciji. Pred .odhodom je -Josipa Vrhovca sprejel tovariš Tito, naš sekretar za zunanje zadeve |>a se bo pogovarjal o nadaljnjih prijateljskih stikih med obema drŽavama. Jubilejni občni zbor — V četrtek, 22. marca, ho ob lH. uri v prostorih skupščine občine Kranj redni in jubilejni obrni zbor Planinskega društva Kranj ob 80-let niči organiziranega planinstva v Kranju. Planinsko društvo Kranj predstavlja največje društvo v Kranju, saj vključuje .'1.400 članov, ki delajo v 9 odsekih, v .'52 sekcijah in v službi Gorske reševalne službe. Zanimivo predavanje — HortikuHurno društvo Kranj organizira v četrtek. 22. marca, ob 18. uri v dvorani doma JLA v Kranju zanimivo predavanje strokovnjaka iz celjske Cinkarne. Spregovoril bo o uporabi higromula pri gojenju sobnih in okenskih rastlin ter v vrtu. Vreme — Vremenoslovci obetajo toplejše vreme, vendar brez sonca in z občasnimi padavinami v nižinah. Najnižje nočne temperature bodo od 2 do 8 stopinj Celzija, najvišje dnevne pa od 10 do 15 stopinj Celzija I). Sedej niki ali skupine, bo rekord padel ali ne, bo zmagal ta ali oni. Nekaj stav je bilo poravnanih že v soboto, še več pa v nedeljo. Stave so bile večinoma tekoče in gostinci ob robu parkirišča za avtobuse so bili vedno voljni biti priče! Ljudi od vsepovsod in vseh starosti si srečal v Planici. Krajšali so si čas, prepevali brez ali z glasbeno spremljavo. V Planici so se namučili godci, po slovenski navadi nepogrešljivi spremljevalci vsakega izleta v Planico. Čeprav je trajala tekma ure in ure, nihče ni odnehal pred koncem. Enkratna je vaša Planica, so venomer ponavljali tuji tekmovalci, gostje in novinarji, ki Planica je letos združila skoraj vse nekdanje in sedanje ase skokov in poletov na smučeh. Prišel je tudi Rudi Gering iz Nemčije, zmagovalec tekme v Planici leta 1941 planiškega praznika še niso doživeli. Tudi po tem je Planica rekordna. Junaki, ki upajo prek Goriškove velikanke, so dobili obilo posnemal-cev. To niso bili le najmlajši, ki so z vsemogočimi skoki v sneg oponašali letalce, ampak tudi starejši. V tem so prednjačili fantje, ki so ob parkiranih avtomobilih na cesti po stari železniški progi čakali vrsto na odhod. Beseda je dala besedo in z vrha bližnjega kozolca smo spremljali polete v malem . . . V soboto je Planica dokazala, da je samo ena, enkratna in nepremagljiva. Množica je nemo zrla v hrbet doskočišča in spremljala borbo pla-niških delavcev z odjugo in vremenom, ki se je zareklo zoper njo. Že v četrtek je hudournik načel iztek. Vsi, ki so lahko pomagali, so garali pozno v noč. Dež in sneg nista odnehala, vendar je bil v soboto iztek Prizorišče svetovnih obračunov v poletih je v petek kazalo kaj čudno podobo. Dež, ki je lil dva dni je opravil svoje. Hudournik ob izteku letalnice je napravil škodo. Ogromno truda je bilo vloženega, da so hudournik speljali v kanal in uredili iztek letalnice. Ogromno škodo pa je pravcata povoden naredila tudi pred stavbo TV centra. Pod vodo so bili kar štirje avtomobili. Junak in oboževalec Planice, Sepp Bradi iz Avstrije nared. Huje je bilo na hrbtu velikanke. »Skakalnica je dobra, vendar je sneg na boku nevaren za padce. Ni tekoč in skakalca lahko ob doskoku zaustavi,« mi je dejal nekdanji skakalec in naš doslej najboljše uvrščeni tekmovalec na svetovnih prvenstvih v poletih Peter Stefančič. Marko Mlakar je kot drugi predskakalec zaradi tega padel in se poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. Izredno pa je pred tem šlo Ivu Zupanu. Pristal je pri 171 metrih in postal novi jugoslovanski rekorder! Lepšega začetka sobotnega tekmovanja si nismo mogli želeti. Pred tem so morali teptači in urejevalci skakalnice nekajkrat na hrbet, da je bila naprava varna. Izredna planiška publika jih je nagradila z aplavzom. Vzklikala je junakom Planice, svetovnemu sorekor-derju v poletih, našim in vsakomur, ki je poletel lepo in daleč. Vendar vsem to ni bilo usojeno. Stran od ljudi, v miru, na vrhu naleta, je vsak od skakalcev koval svoj načrt in želel poleteti. Kako ubijajoče je to, vedo le skakalci. . . Težka naloga pa je bila naložena tudi vodstvu tekmovanja. Težko je ugoditi ljudem, ki terjajo dolge polete, in zagotoviti varno skakanje hkrati. Preverjali so in se odločali in večinoma se je arena odzivala z žvižganjem. Nedelja, še posebno po izenačenju svetovnega rekorda, je v tem prednjačila. Po vsakem naslednjem daljšem poletu pa je jeza minila in se spet ponavljala. Največji uspeh Križaja Furano - Jugoslovansko alpsko smučanje je z zadnjo tekmo v svetovnem pokalu moških doseglo doslej največji uspeh. V veleslalomu je bil včeraj Boris Strel izreden celiti, kar ga je uvrstilo v prvo jakostno skupino veleslalomist ov, lože Kuralt je bil osmi, Bojan Križaj pa je bil enajsti. Takšnega uspeha Jugo* slovani še nismo dosegli' Še bolj pa smo lahko ponosni, da je Bojan Križitj v skupnem seštevku točkovanja za svetovni pokal osvojil odlično osmih mesto, v konkurenci velesla-loma tretje in v konkurenci slaloma 12. mesto. Boris Strel je v seštevku svetovnega pokala 20., -lože Kuran pa .'{.'{. Iskrene čestitke našim alpin-cem in njihovem vodstvu za izjemen uspeh! Darilo, zlati zapestni uri, pokrovitelja petega svetovnega prvenstva v «_ poletih predsednika Josipa Broza-Tita je dobil najbolje uvrščeni Jugosk* Primož Ulaga in novi svetovni prvak Armin Kogler. Darili jima je predsednik organizacijskega komiteja Planica Niko Belopavlovič. Na vsakem koraku si videl, da se mora organizacija takšne prireditve spremeniti v dobro namazan in utečen stroj. Skakalnica še nikdar doslej ni terjala toliko dela in skrbi, pa Prišel je tudi Franz Rapenblick iz Garmischa, predsednik tamkajšnjega skakalnega kluba in prijatelj Planice ter Jugoslavije je zdržala. Vendar skakalnica ni Toliko ljudi in vozil mora priti in oditi iz doline. Miličnike redarjem je to uspevalo, ob tem pa so jih vznemirjali staršev ali solze otrok, da so drug drugega. To se dogaja ■ » takšne primere moraš biti ljen. Množici je treba okrepčila in organizirati službe, s* katerih takšna prireditev ne Letošnji Planici je uspe razen vremena. Kritike so b in zato smo rekorderji tuc plati. Le naši so pokazali predvsem skaklaci v uradni renči. Mogoče smo tudi preveč kovali, so bili sobotni in komentarji. Vsestransko rekordna je letošnja Planica. Samo svetovni kord ni padel, dobili pa smo našega. Dolina pod Poncar rekordna po obisku, po oi in najverjetneje tudi po Vsak od obiskovalcev je p temu in zato velja ugoto smo s Planico vsi rekorderji! nesnagi in odpadkih, ki smo stili pod Poncami! J. Košn*i Stane Dolanc odprl prvenstv Nadaljevanje s 1. strani ansambel bratov Avsenik, ki so prvič predstavili pesem o Planici, maržo-netke in Logatca ter godbe na pihala. Po svečani otvoritvi so podelili tudi zlate čaplje, simbol Planice, junakom skakalnic pod Poncami. Te so dobili: Birger Ruud, Reider Andersen in Bjbrn VVirkola z Norveške, Avstrijca Sepp Bradi in Rain-hold Bachler, Rudi Gering, Helmut Recknagel ter Manfred Wolf iz Nemčije, Švicarji Fritz Tschanen ter VValter Steiner, Poljak Stanislavv Maruszark, Jiri Raška iz ČSSR ter Jugoslovani Bogo Sraml, Albin Nov- šak, Rudi Finžgar, Janez PolcU \f smrtno), Jože Šlibar, Ludvik Danilo Pudgar, Marjan Pečar. Stefančič, Marjan Mesec. Bo*--j Norčič in Jože Demšar. Dež v petkovi uradni tekmi ga dne je preprečil, da bi lahn* vedli tekmovanje. Vendar so le jugoslovanski predskakalci je poletel 159 metrov" za njar Kajzer 156, Mlakar 148, Kome An žel 141, Tepeš 140, LoSttek Velikonja 126 metrov. Po teh pa je mednarodna žirija zaradi mogočih vremenskih razmer polete v uradni konkurenci dati. j Planica je privabila na stotine novinarjev in fotoreporterjev. Takšna vladala ob proglasitvi najboljših bo™ h KOKRICE CVET Vsak „d na*,n »kakave ,W ~* **•*•■ Nartita. k, mu tokrat v Plamu m il»