T r o j a r j e v z b o r n ik 4 1 7 MIROSLAV STIPLOVŠEK BANSKI SV£T DRAVSKE BANOVINE 1930-1941, NASLEDNIK »DEŽELNEGA ZBORA IN OBLASTNIH SAMOUPRAV« THE BANOVIAN COUNCIL OF DRAVA BANOVINA 1930-1941, THE SUCCESSOR OF THE »PROVINCIAL ASSEMBLY AND SELF-AUTHORITY« Izvleček Na Slovenskem so od uveljavitve deželne avtonom ije leta I86I do zlom a habsbur­ ške m onarhije delovali kot njeni nosilci deželni zbori, v prvi Jugoslaviji pa so z ustavo in zakoni dobili značaj predstavnišk ih teles skupščini ljubljanske in m ariborske oblasti (1927—1929) ter banski svet Dravske banovine (1930-1941). Ti organi so imeli nalogo, da z različn im i pristojnostm i sodelujejo pri izvajanju gospodarsko-socialn ih in prosvetno- k u ltu rn ih dejavnosti, ki s o jih osrednje centralistične oblasti prepustile največjim uprav­ nim enotam deželam , oblastem in banovinam , pri svoji dejavnosti pa so si prizadevali uveljavljati parlam entarne m etode. U spešno delovanje deželnega zbora K ranjske po letu 1908 je bilo za Slovensko ljud­ sko stranko pom em bna izkušnja pri vodenju slovenskih oblastn ih sam ouprav, ki ga je prevzela po volilni zm agi leta 1927. Po njeni zaslugi so sam oupravni organi ljubljanske in m ariborske oblasti razširili svoje pristojnosti in dosegli pom em bne uspehe v p rizade­ vanjih za razvoj Slovenije. Tudi im enovani banski svet je pod njenim vodstvom v drugi polovici tridesetih let v ugodnih gospodarsk ih razm erah in s privilegiji vladne stranke precej avtonom no izvajal pom em bne naloge za napredek Slovenije v prim erjavi s prvim obdobjem svojega delovanja, ko so ga vodili liberalci in je m oral reševati zlasti socialne posled ice gospodarske krize. Ključne besede: deželni zbor, oblastna skupščina, banski svet. sam ouprava-avtono- m ija, K ranjska, ljubljanska oblast, m ariborska oblast, D ravska banovina. Abstract From the enforcem ent o f autonom y o f the land o f Slovenia in 1861 to the collapse o f the H absburg m onarchy, there were provincial assem blies as the principles. In first Yugoslavia with the Constitution and laws, the character o f representative bodies also ob- ta ined the assem blies o f Ljubljana and M aribor's authority (1927-1929) and the Banovian council o f the Drava B anovina (1930—1941). These organs had the role to participate with various ju risd ic tions in executing economic - social and secular - cultural activities, whi- ch the central centralistic authorities gave to the largest adm inistrative units of the land, au thorities and banovinas. The organs also endeavoured to enforce parliam ental m ethods in the ir actions. 4 1 8 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . The suceessful Operation o f the provincial assem bly o f C arn io la a fte r 1908 was an im portan t experience for the Slovenian People 's Party in runn ing Slovenian local scll-go- vernm ents, which it took ovcr a fte r an electoral win in 1927. T h an k s to it. the self-gover- nm ental organs o f L jubljana and M aribor spread th e ir activ ities and achieved im portant b reak th roughs in the strive for the developm ent o f S lovenia. Even the so -callcd Banovian council under its leadership in the second h a lf o f the th irties , du ring favourable econom ic conditions and w ith the Privileges o f the leading party , ra ther autonom ously carried out im portan t assignm ents for the p rogress o f S lovenia in com parison to the first period of its action, led by the liberals and w hen the council had to deal w ith the social consequences o f the econom ic crisis. Keywords: provincial council, assem bly, B anovian council, seif-governm ent autono- my, C arn io la , L jubljana's au thorities, M aribor's au thorities, D rava B anovina. T r o j a r j e v z b o r n ik 4 1 9 BANSKI SVET DRAVSKE BANOVINE 1930-1941, n a s l e d n ik »d e ž e l n e g a z b o r a in o b l a s t n ih s a m o u p r a v «1 Za državno ureditev Avstrije ozirom a A vstro-O grskc od šestdesetih let 19. stoletja in Prvo jugoslovansko državo med vojnam a je pom em bna značilnost, d a je bila ob osredi- njenju tem eljn ih zakonodajnih in izvršiln ih pristojnosti v cen traln ih oblastn ih organih z ustavam i in zakoni uveljavljena tudi večja ali m anjša avtonom ija ozirom a sam ouprava za izvajanje nekaterih pom em bnih pokrajinskih — deželnih , okrajnih in občinsk ih gospo- d a rsko -soc ia ln ih in prosvetno-kulturnih zadev. K om petenčni prenos od države na nižje upravne enote je bil na eni strani posledica spoznanja države, da njihovo centralistično upravljanje ni učinkovito , ter na drugi strani rezultat prizadevanj avtonom ističnih po litič­ nih subjektov, da bi prek sam ouprav uspešneje pospeševali razvoj dejavnosti, pom em bnih Za prebivalstvo posam eznih narodnih - zgodovinskih pokrajin ali ožjih upravnih enot. Z a njihovo izvajanje so bili ustanovljeni posebni, izvoljeni ali im enovani, avtonom ni — sam oupravni o rgani, ki pa so imeli v razm erah centralistične ureditve om ejene pristo jno­ sti. O srednje oblasti so opravljale nad njimi nadzorne funkcije tei obd iža le zlasti pravico ^o potrjevanja njihovih najpom em bnejših finančnih in pravnih odločitev z utem eljitvijo, da skrbijo za njihovo skladnost z državnim i interesi. Tako se je v avstr ijski in pi \ i jugo slo ­ vanski državi cen tra lizem kazal tudi pri izvajanju sam oupravnih nalog ,kai je povzročilo odpor av tonom ističn ih političnih strank in organizacij, ki so v slovenskem političnem življenju prevladovale. Te so si v svojih program ih in dejavnostih p iizadevale, da bi S lo­ venci v čim večji m eri lahko sam i odločali o svojem političnem , gospodarskem , social­ nem , ku ltu rnem in prosvetnem razvoju prek izvoljenih parlam entarn ih — p iedstavn išk ih in izv ršiln ih organov s širokim i pristojnostm i. Ta pričakovanja in hotenja za udejanjenje življenjskih narodnih interesov so bila tem eljna za prehod Slovencev iz avstrijskega v ju ­ goslovanski državni okvir. Toda v prvi Jugoslaviji avtonom istično-federalistična p iizade- Vanja niso bila uspešna ozirom a so bila delno udejanjena lc občasno. K er nato tudi v drugi Jugoslaviji ni bilo m ogoče uveljaviti slovenskih narodnih ciljev, se je bivanje Slovencev \ jugoslovanskem državnem okviru po referendum ski odločitvi z absolutno večino končalo leta 1991 z ustanovitv ijo sam ostojne R epublike Slovenije. Avtonom istične izkušnje Slovenske ljudske stranke v deželnem zboru Kranjske, po­ membna program ska usmeritev pri njenem prevzemu vodenja slovenskih oblastnih sam ouprav leta 1927 K onec leta 1926 je Slovenska ljudska stranka (SLS) v kam panji za volitve poslancev ljubljanske in m ariborske oblastne skupščine izdala brošuro Na novo delo za av tonom i­ jo Slovenite v kateri je uvodom a poudarila , da začenja novo obdobje avtonom ističnih prizadevanj prek oblastn ih sam ouprav na temelju izkušenj in dosežkov svojega vodenja kran jskega deželnega zbora v zadnjem obdobju njegovega delovanja pred prvo svetovno vojno po volitvah leta 1908. . . . D eželna avtonom ija, uvedena v Avstriji po oz,v itv , ustavnega življenja s cesarsk im februarsk im patentom leta 1861. je bila »kom prom is m ed srednjeveško tradicijo in 1 Na zasedanju b ^ a sivela Dravske banovine le,a 19.19 je ban dr. Marko NatlaSen za svoj petdeset- J , . i • i ,1-, rlrliiie »kot pred stavn ik s lo ven sk e g a lju d stva , kot n asled n ik nek-č an sk p o sve to v a ln i o rgan p o u d aril, da ae iu je m». v c- j 1 , • . , .n n > ;n oblastnih samouprav skupsem 111 odborov I|iibljanske mdanjega deže n ega zbora (K ra n js k e op.p.) m OOI.IM i 1 J J mariborske oblasti 19^7-1929 op.p.).« Arhiv Repnbhke Slovemje. fond banskega sveta Dravske banov,„e u . 77 - navajam AS 77. lase. 13. Stenografski zapisnik 6. seje X. rednega zasedanja banskega svela - BS 18. 2. 1939. 4 2 0 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . m odernim parlam entarizm om , med cen tra lis tično in federativno ureditv ijo« (Vasilij M e­ lik). Z njim je bila uveljavljena ob lastna dvo tirnost v deželah , katere so v im enu dunajske vlade upravljali državni organi, deželni nam estn ik i ozirom a p redsedn ik i z deželn im i vla­ dam i, najvišji organi deželne avtonom ije pa so postali deželn i zbori, ki so volili kot svoje izvršilne organe deželne odbore. D eželne av tonom ne organe je vodil deželni glavar, ki ga je im enoval cesar iz vrst deželnozborsk ih poslancev. A vtonom ne pristojnosti dežel so podrobno do ločale deželne ustave z voliln im i redi, ki so bile priloga februarskem u patentu . D eželni zbori in njihovi organi so skrbeli za gospodarsk i razvoj, zlati km etijskih panog, upravljanje deželnega prem oženja, g radnjo in vzdrževanje deželn ih cest in h id ro tehn ičn ih naprav, za delovanje zd ravstven ih , socia ln ih , šo lskih in ku ltu rn ih ustanov, sodelovali pa so tudi pri nekaterih vojaških zadevah g le ­ de preskrbe in nastanitve vojske. Pom em bna pristo jnost deželn ih zborov je bila pravica sprejem ati deželne zakone po lastni pobudi ali po vladnem pred logu , glede nekaterih ob č insk ih , šo lsk ih , verskih in vojaških zadev pa tudi izv ršilne odredbe k državn im zak o ­ nom . D eželni sam oupravni organi so imeli tudi nadzorne pristo jnosti nad občinam i. Za opravljanje svojih nalog so deželni zbori na predlog deželn ih odborov sprejem ali letne proračune izdatkov ter določali davčne in druge vire dohodkov. O srednje zakonodajne in izvršilne oblasti pa so im ele v skladu z izvajanjem poglav itn ih pristo jnosti v državi pravi­ co om ejevati gm otno osnovo za avtonom ne dejavnosti, s tem , da so m orali dobiti deželni av tonom ni organi vladno odobritev za vsako nad dese todsto tno doklado na d ržavni davek in za odtujitev deželnega prem oženja , vsak državni zakon pa je m oral dobiti m onarhovo in dejansko tudi vladno predhodno potrditev. P redstavn ik i d ržavn ih oblasti so imeli p ra­ vico sodelovati tudi na sejah deželn ih zborov, ki so jim m orali pošiljati tudi stenografske in uradne zap isn ike svojih sej. V slovenskih deželah so bili deželni nam estn ik i in p redse­ dn ik i kot p redstavn ik i osrednje vlade do zlom a habsburške m onarh ije večinom a N em ci. K ljub tem cen tra lis tičn im om ejitvam pa so bile av tonom ne pristo jnosti deželn ih organov precejšnje in preko njih je bilo m ogoče uspešno skrbeti za razvoj posam ezn ih dežel.- Toda za Slovence so bili rezultati delovanja deželn ih zborov raz ličn i, kajti za »prav znatno« deželno avtonom ijo je A vstrija do ločila preživele dežele iz fevdalnih časov, ki so bile pretežno narodnostno m ešane. Le deželn i zbori, ki niso bili obrem enjeni z naro d n o ­ stn im i spopadi, pa so lahko opravljali »resno pozitivno delo«. Takšen je bil za Slovence le deželni zbor K ranjske, k jer so bili skoraj celo tno obdobje njegovega delovanja deželni glavarji Slovenci, m edtem ko v štajerskem deželnem zboru v G radcu sk rom no slovensko zastopstvo ni m oglo uspešno delovati v spopadih z nem ško več in o / Za uspešno udejanjenje slovenskih n a rodn ih interesov pa je bila bistvena sestava d e ­ želn ih zborov, ki je tem eljila na in teresnem zastopstvu in spom in ja la na fevdalno trad ic i­ jo . N edem okratičnost avstrijske m onarh ije s e je kazala tudi v volilnem sistem u za dežel­ ne zbore. T a je om ejeval volilno pravico z davčnim cenzusom , pri vi legi ranje bogatejših slojev in neenakost pa sta se posebej uveljavljala prek treh vo liln ih razredov ozirom a veleposestn iške, m estne in km ečke kurije. Kot viri 1 isti so bili člani deželn ih zborov tudi škofje in rektorji univerz. V slovenskih deželah je ta volilni sistem pom enil favoriziranje gospo d arsk o m očnejših N em cev in Italijanov. Tudi na K ranjskem je šele z volilno refor­ m o leta 1908, k o je bil uveden še splošni volilni razred z vo lilno pravico vseh nad 24 let s ta rih m o šk ih , končno slovenska večina v deželnem zboru preseg la tri če trtine poslancev. Do tedaj pa so im eli Slovenci v njem , z dvem a krajšim a obdobjem a nem ške prevlade, le 2 Deželna ustava in postava /a volitve v deželni zbor vojvodstva Kranjskega. Leto 1861: Vasilij Melik. De­ želna avtonomija. V: Enciklopedija Slovenije 2. str. 249: Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice, str. 73: Miroslav Stiplovšek. Slovenski parlamentarizem, str. 56-57. 3 Slovenec, št. 274.30. 11 1926. T r o j a r j e v z b o r n ik 4 2 1 sk rom no večino, vedno m anjšo od deleža slovenskega prebivalstva na K ranjskem . Po deželnozborsk ih volitvah leta 1908 je imela SLS 26 poslancev, opozicijskih slovenskih in nem šk ih liberalcev pa je bilo v deželnem zboru 23.4 Z absolutno volilno zm ago SLS se začenja tudi najuspešnejše obdobje za udejanjenje deželne avtonom ije na K ranjskem . Tedaj je deželni zbor ustvaril Slovencem »silne g o ­ spodarske in ku ltu rne vrednote«, ki s o jih morali priznati tudi liberaln i naspro tn ik i, ter postal b ran ik slovenskih narodnostnih pravic v avstiijski državi. V om enjeni predvolilni b rošuri je SLS svoje dosežke v petih letih po prevzem u oblasti do začetka prve svetovne vojne dokum en tira la tudi s konkretn im i podatki. V času njenega gospodarjen ja v dežel­ nih sam oupravnih organih je bilo sprejetih 55 zakonov za pospeševanje km etijskih panog in preko tisoč sklepov v raznih zadevah »za povzdigo gospodarskega življenja v deželi.« O d leta 1908 do leta 1914 je bil deželni proračun več kot podvojen in je tedaj, p reračunano v d inarsko vrednost, obsecal okoli 60 milijonov. Iz zadnjega deželnega pro iačuna. ki g a je pred začetkom prve svetovne vojne sprejel deželni zbor, m ed vojno nato ni delov al. je bilo največ sredstev nam enjenih za osnovne in strokovne šole. deželno gledališče in m uzej, bo ln išn ice , socialne ustanove in dejavnosti ter naložbe \ gospodarstvo. Sam o pospeševa­ nju razvoja km etijstva je bilo nam enjenih 5 m ilijonov kron, nekaj m anj siedstev pa še za cestna in h id ro tehn ična dela. Deželni zbor in deželni odbor pa sta uspela za naložbe na K ranjskem pridobiti tudi precejšnja državna sredstva. Za gospodarski napredek K ranjske sta bili velikega pom ena ustanovitvi deželne banke (1909) in podjetja deželne elek trar­ ne (1913), za slovenski ku ltu rn i in znanstveni razvoj pa tudi oblikovanje vseučiliškega sk lada (1898) 5 Po volitvah leta 1909 je katoliška Slovenska km ečka zveza z 12 poslanci 2 o d ločn im obstrukcijsk im bojem v štajerskem deželnem zboru v G radcu z zahtevo za sa­ m oupravo slovenske Štajerske končno leta 1913 dosegla nekatere pom em bne uspehe, toda njihov večji učinek je preprečil začetek vojne.6 Slovenski katoliški politični tabor je že v habsburšk i m onarhiji imel bogate izkušnje pri uveljavljanju avtonom nih pristojnosti, za katere je pričakoval in načrtoval, da jih bo še v večji meri dosegel v jugoslovanski državi. Po prevratu ?9 oktobra 1918 je lahko svoje avtonom istične izkušnje in hotenja za cim večjo sam ostojnost Slovenije pri urejanju tem eljnih zadev njenega razvoja uveljavljal prek N arodne vlade SHS ozirom a za Slovenijo v Ljubljani, v kateri je im ela SLS ozirom a V se­ slovenska ljudska s tranka največ resorjev in predsednika, koalicijski partneric i pa sta bil, Se liberalna Jugoslovanska dem okratska stranka (JD S) in Jugoslovanska socialnodem o­ k ra tska s tranka (JSDS). N arodna vlada s e je uveljavila kot najvisj. organ izvršilne m za­ konodajne oblasti v jugoslovanski Sloveniji, k ije imela v novoustanovljeni Državi Sloven­ cev, H rvatov in Srbov federativni položaj. Prek 12 resornih poverjeništev je opravljala vse do tedan je upravne in sam oupravne ter nove pristojnosti, celo na obram bnem in delom a j„ i• J K • r t . . nnm ™ Hrnriii Priorave na oblikovanje slovenskega parlam enta jelu di na zunanjepolitičnem podioeju . i np iu . ,o io v v ■ c i n,- i • •, , v. r . v CUQ c K m lievino Srbuo .decem bra 1918 v K raljevino Srbov,Prekini a združitev Države SHS s k i aij iuoiuiju , _ . J H rvatov in Slovencev. K m alu po oblikovanju osrednje vlade v B eogradu je m orala sloven­ ska N arodna vlada odstopiti, njena naslednica pa je februarja 1919 posta a D eželna vlada za Slovenijo, ki je im ela šele po posredovanju zlast, SLS sest poverjeništev, dve vec kot ’.T T __Slovenile 2. str. 252-254 in Volitve na Slovenskem 1861- Vasilij Melik. Deželni zbor. . n a reforma na Kranjskem. V: Slovenska kronika XX. stoletja 1918; Janez Cvirn, Deželnozborska volilna reiom.a j 1900-1941, str. 85. ̂ Slovenec, št. 286. 16. 12. do št. 289. 19. 12. 1926: Jelka Na novo delo za avtonomijo . ovci ̂ ^ 161-165: o delovanju deželnega zbora Kranjske so Melik, Kranjske deželne finance. nje„ovih sej (Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljanitemeljni vir tiskani stenografski zapisK i ^ od leta 1861 dalje). rwrmpvSek Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. V: Sloven-6 Slovenec, št. 291.22. 12. 1926: Branko Goropevšek. UDsiruK j ska kronika XX. stoletja, str. 103. 4 2 2 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . v drug ih pokrajinah . O blikovanju K raljev ine SHS jc sledil p roces cen tra lizac ije ozirom a zm anjševanja av tonom nih pristojnosti zgodovinsk ih pokrajin . Po zaslugi SLS je D eželna v lada za Slovenijo do konca leta 1920. s krajšo p rek in itv ijo na prelom u 1919/20, ko s o jo vodili liberalci, uspela v kom petenčnih spopadih z m in istri osrednje vlade ohran iti delno avtonom ijo pri urejanju nekaterih gospodarsko -socia ln ih in p rosvetno-ku ltu rn ih zadev v Sloveniji, številne pristojnosti pa so prevzeli uradi cen tra lne vlade v Ljubljani. Pod libe­ ra ln im vodstvom je v prvi polovici leta 1921 tudi D eželna vlada dejansko delovala le kot ekspozitu ra beograjske vlade.7 Po volitvah v U stavodajno skupščino novem bra 1920 so politične stranke oblikovale svoje cen tra lis tične , avtonom istične in federativne ustavne načrte. V lada, sestavljena iz rad ikalcev in dem okratov, v njej sta bili iz Slovenije iz liberalnega tabo ra JD S in Sa­ m ostojna km etijska stranka (SKS), jc izdelala ustavni načrt, ki jc tem eljil na m onarhiji, d ržavnem cen tra lizm u in narodnem un itarizm u . SLS ozirom a poslansk i Jugoslovanski klub je feb ruarja 1921 z utem eljitvijo, da ustavni načrt vladne večine ne ustreza dem okra­ ciji in enakopravnosti, oblikoval av tonom ističn i d ržavnopravni program . V njem so bile tem eljne zahteve, d a je Slovenija s P rekm urjem ena od šestih pokrajin v državi z zakono­ dajno pokrajinsko skupščino in pokrajinsko vlado za 12 sam oupravn ih področij. P odrob­ na opredelitev pristo jnosti med najvišjim i državn im i in pokra jinsk im i ob lastn im i telesi kaže neko srednjo pot m ed federa lizm om in cen tra lizm om ozirom a prizadevanja SLS za ozem eljsko celovitost in precejšnjo sam osto jnost Slovenije. Ta državnopravn i p ro g ra m je dobil pom em bno podporo z av tonom istično izjavo ku ltu rn ih in znanstven ih delavcev iz vseh treh ide jnopolitičn ih taborov. V U stavodajni skupščin i so poslanci v ladnih strank vse predloge SLS zav rn ili, V idovdanska ustava pa je bila 28. ju n ija 1921 sprejeta le s sk rom no večino, proti volji večine slovenskih poslancev.8 Po ustavi je bila v un itarističn i K raljev in i SHS s trem i p riznan im i plem eni vsa oblast osred in jena v m onarhu , N arodni skupščin i in osrednji vladi, ed ina om ilitev cen tra lizm a pa je bila uvedba sam ouprav za nove največje upravne enote - oblasti. Te so sm ele imeti največ 800 .000 prebivalcev, njihovo oblikovanje pa naj bi se izvedlo po »p rirodn ih , so ­ c ia ln ih in ekonom skih« razm erah , k ar je za jugoslovansko Slovenijo s 1,060.000 prebi­ valcev pom enilo njeno razbitje. Na čelu oblasti so bili kot politični p redstavn ik i osrednje vlade veliki župani. Ustava je do ločala sam oupravne pristo jnosti tudi za občine in okraje, op redelila pa jih je le za oblastne sam ouprave, ki so im ele naslednje naloge: urejanje ob lastn ih financ in upravljanje ob lastne im ovine, sk rb za jav n a dela , za pospeševanje ag rarn ih in d rug ih gospodarsk ih panog, zdravstva in socialnega sk rbstva, sodelovanje pri pospeševanju ku ltu rno-prosvetn ih dejavnosti, posebej strokovnega izobraževanja , ter ustanavljanje denarn ih in zavarovaln ih zavodov. Tem eljni organi ob lastn ih sam ouprav so bile izvoljene oblastne skupščine kot najvišja telesa in od nje izvoljeni ob lastn i odbori z izv ršiln im i p risto jnostm i. U stava pa je do ločala velike nadzorne in om ejevalne pravice d ržavn ih organov nad delovanjem ob lastn ih sam ouprav. Tako so u redbe, ki s o jih sprejele ob lastne skupščine, veljale le po razglasitv i velikega župana. T a je im el pravico zadržati vse sk lepe ob lastn ih sam oupravn ih organov, če je p resodil, da niso v skladu z ustavnim i in zak onsk im i d o loč ili, končna od ločitev pa je bila p risto jnost vrhovnega upravnega so ­ d išča v B eogradu . V la d a je o b d rža la tudi popoln nadzor nad oblastn im gospodarstvom . S prav ico m in is tra za finance za po trjevan je ob lastn ih proračunov, sprejetih v oblastn ih sk upšč inah , in nadzorom vrhovnega računskega sod išča v B eogradu nad porabo sredstev. 7 Jurij Perovšek, »V zaželjeni deželi«, str. 19-21: Bojan Balkovec. Prva slovenska vlada; Stiplovšek. Sloven­ ski parlamentarizem , str. 15-36. 8 Jurij Perovšek. Programi političnih strank, dok. št. 18. str. 77-80; Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem. str. 36 -40 . T r o j a r j e v z b o r n ik 4 2 3 je im ela osrednja vlada odločilno besedo pri določanju gm otne osnove za izvajanje sam o ­ upravnih dejavnosti. Z ustavo uzakonjen »skrajno dom išljeni cen tralističn i državni sis­ tem « na un itarističnem nacionalnem temelju je v slovenskem političnem življenju okrepil stranke in g ibanja, ki so si prizadevale za ohranitev slovenske narodne individualnosti v avtonom no ali federativno u r e jen i jugoslovanski državi. Poslanci SLS ozirom a Jugoslovanskega kluba so v razpravi o izv ršiln i zakonodaji k ustavi v N arodn i skupščin i v začetku leta 1922 odločno zah tevali oh ran itev slovenske ozem eljske celovitosti in povečanje sam oupravnih p i ist oj n o s t i največjih upravnih enot po zg ledu široke angleške sam ouprave. A vtonom istične težnje so utem eljevali tudi s stan jem po ustanov itv i jugoslovanske države in tedanjim i v ladarjev im i obljubam i. V razp rav i pa so p o u darja li, da so im eli nekdanji deželni zbori v p rim erjav i z ob lastn im i sam oupravam i večje p risto jnosti, zlasti pri izvajanju nalog v šolstvu in k u ltu ri, b is t\e n a raz lik a pa je b ila na zakonodajnem področju . D eželni zboii so im eli p ia \ ico sp re jem a­ ti d eželne zakone, ob lastne skupščine pa so lahko od ločale lc o izv rš iln ih u ied b ah k d ržav n im zakonom . Tudi nadzor države nad oblastn im i sam oupravam i jc. \e č ji , kot jc bil v A vstriji nad deželn im avtonom ijam i. Toda vse utem eljitve nujne večje decen tra ­ lizacije je vladna večina odk lo n ila ter sprejela svoj predlog zakono\ o ob lastn i sam ou­ pravi in obči upravi v oblasteh , vlada pa je s svojo u iedbo . kei \ N arodni skupščin i ni im ela dovolj podpore , izvedla tudi parcelacijo države ozirom a razbitje n acionaln ih in zgodov insk ih enot na 33 oblasti, Slovenije na ljubljansko in m ariborsko oblast. S tako zakonodajo ki se je nato postopom a uveljavljala več kot pet let. je »nasta la podobna ob lik a ozem eljske uprave, kot je nekdaj bila v deželah , pri čem er je im el velik i župan Podobno v lo i4) kot nekdanja deželna vlada, skupščina pa je spom injala po svojih p ii- sto jnostih na deželn i zbor,«11 sk ra tka uveljav ljen je bil podoben dvo tirn i ob lastn i sistem kot v nekdanji h absburšk i m onarhiji. Toda tudi tako skrom na om ilitev centralizm a, kot so jo predstavljale oblastne sam o­ uprave je m orala na eni strani zaradi odpora cen tralističn ih sil in na d iugi stian i zaradi nezadovoljstva av tonom ističnih strank z odklonitvijo vseh njihovih predlogov za večje avtonom ne pristo jnosti, na svoje udejanjenje čakati do začetka leta 1927 po sprem em bi Političnih razm er Jeseni 1926 je SLS prek in ila svojo odločno opozicijsko politiko m se od ločila , da si bo kot vladna stranka prizadevala čim bolj povečati pristojnosti oblastn ih sam ouprav da bosta lahko uspešno delovali za napredek Slovenije. N a jan u arsk ih voli­ tvah leta 19Г7 je dosegla s svojim avtonom ističnim program om absolutno zm ago, ki je znašala v ljubljanski oblastni skupščini nad tri četrtine, v m ariborski oblastni skupščin. Pa skoraj 70 %. Ta raz lika v absolutni večini je bila predvsem posledica dejstva, d a je bilo m ariborsk i oblasti z vladno uredbo priključeno tudi hrvaško M edjim urje, k jer so volili deset poslancev, ljubljanski oblasti pa je bil pripojen le hrvaški okraj K astav z enim p o ­ slansk im m andatom . V ljubljanski oblastni skupščini, ki je stela 53 poslancev, jih je im ela opozicija le 12 iz petih političnih strank, največ iz liberalnega političnega tabora ozirom a iz Sam ostojne dem okratske stranke (SDS) in Sam ostojne km etijske stranke (SKS) svo­ jeg a poslanca pa so im eli tudi socialisti. V m ariborski oblastni skupscin . s 64 poslane, Pa jih jc im ela opozicija 22 iz petih političnih strank, največ iz SDS in H rvaške seljačke stranke (H SS), tri poslance pa so imeli tudi socialisti. O , , , cuvpniin št 87. 27. 7. 1921: Perovšek. »V zaželjeni deželi«, str.9 Uradni list (cit. UL) deželne vlade za Slovenijo si. . r ^ ^ Y ' г s ' ^ J c ! f“ l8 a.V24. : s , r a " ke: S,iPlov5ek' Slovenski parlamentarizem. Str. 106-H3. 4 2 4 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . Ob taki pluralni strankarski sestavi so v obeli oblastnih skupščinah sicer prišle do iz­ raza različne program ske težnje, toda ob skrom ni moči opozicije jih je lahko v polni meri uveljavljala le SLS, kar sta pokazali tudi njuni otvoritveni seji 23. februarja 1927. Na njih so poslanci SLS poleg obeh predsednikov, v Ljubljani dr. M arka N atlačena in v M ariboru dr. Josipa Leskovarja, izvolili v skupščinski predsedstvi in oblastna odbora le člane iz svojih vrst. Ob prevzem u funkcije je N atlačen posebej poudaril, da sc ljubljanska oblastna skup­ ščina upravičeno sm atra »za naravno in pravno naslednico« kranjskega deželnega zbora. Ob tem je opozoril tudi na bistveno razliko pri njuni sestavi, ki je posledica načina izvoli­ tve njunih poslancev, leta 1927 s splošno in enako volilno pravico, v Avstriji pa so volitve tem eljile na stanovskih privilegijih.1' M ariborska oblastna skupščina se na takšno tradicijo kot ljubljanska pri udejanjanju sam oupravnih pristojnosti zaradi skrom ne vloge slovenskega zastopstva v štajerskem deželnem zboru v G radcu ni m ogla opreti. V obeli oblastnih skup­ ščinah so poslanci SLS poudarili, da oblastne sam ouprave v sedanji ne ustrezajo strank ine­ mu državnopravnem u program u iz leta 1923 o združeni Sloveniji s široko zakonodajno av­ tonom ijo.1'1 Sedanje sam ouprave zato pom enijo le izhodišče za izbojevanje tega cilja. Njune om ejene pristojnosti pa bodo v čim večji meri izrabili za izboljšanje sedanjih slabih razm er na Slovenskem . Tudi vse opozicijske stranke v obeh skupščinah so izrazile pripravljenost za konstruktivno sodelovanje v teh prizadevanjih , opredelile pa so se tudi za njuno skupno reševanje vseh zadev, pom em bnih za celotno jugoslovansko Slovenijo.15 SLS je svojo absolutno večino izrab ila za sprejetje takega skupščinskega poslovnika, tudi po zgledu poslovnika kranjskega deželnega zbora, ki je om ejil m ožnosti delovanja opozicije , z njim a pa je uveljavila številne takšne p arlam en tarne m etode dela, ki so bile značilne za osrednjo N arodno skupščino . SLS je im ela tedaj v vladi kar štiri m in istre in feb ruarja 1927 je tudi dosegla, da sta bila za velika župana v ljubljanski in m ariborsk i oblasti (dr. Fran V odopivec in dr. Fran Schaubach) im enovana njena priv rženca. To je bilo pom em bno glede na zakonska določila , po katerih sta im ela velika župana velike pristo j­ nosti tudi v odnosu do ob lastn ih sam oupravn ih organov. Tako je SLS v začetku leta 1927 uveljavila svojo oblastno dom inacijo v Sloveniji na področju uprave in sam ouprave, hkrati pa je postala tudi pom em ben politični dejavnik v osrednji vladi v B eogradu .16 Ta dejstva je SLS izrab ila za postopno krepitev slovenskih ob lastn ih sam ouprav, ki sta km alu postali najuspešnejši v državi, kar je pom enilo za Slovenijo delno uveljavitev njene avtonom ije. Pomembni dosežki ljubljanskih in mariborskih oblastnih samouprav v prizadeva­ njih za razvoj Slovenije in udejanjenje parlamentarizma Ljubljanska in m aribo rska ob lastna skupšč ina sta si s svojim a izv ršiln im a odborom a od začetka delovanja p rizadeva li, da bi od države čim prej in v č im večji m eri prevzeli sam oupravne p risto jnosti, da bi zagotovili za njihovo uspešno izvajanje ustrezna finančna sredstva in da bi vse tem eljne problem e Slovenije reševali usklajeno, s č im er bi presegli 13 Odprava stanovskih volilnih privilegijev je imela za posledico tudi konec nekdanje velike nemške po­ litične moči. V ljubljansko oblastno skupščino je bil izvoljen le en poslanec nemške Kočevske kmečke stranke, k ije v njej sodeloval s poslanci SLS, v mariborski oblastni skupščini pa je Politično in gospodar­ sko društvo Nemcev v Sloveniji šele po odstopu poslanca Narodne radikalne stranke dobilo svojega pred­ stavnika (Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem, seznam poslancev skupščin ljubljanske in mariborske oblasti, str. 475-478). 14 Perovšek. Programi političnih strank, dok. št. 20, str. 82-86. 15 Arhiv Republike Slovenije, fond ljubljanskega oblastnega odbora št. 92 (cit. AS 92). lase. 35. Stenogralski zapisnik I. seje ljubljanske oblastne skupščine 23. 2. I927 in fond mariborskega oblastnega odbora št. 93, fase. 11. Stenografski zapisnik I. seje mariborske oblastne skupščine 23. 2. I927. 16 Stiplovšek. Slovenski parlamentarizem , str. I4I-I52. T r o j a r j e v z b o r n ik 4 2 5 njeno razbitje na dve oblasti, ter da bi pri sprejem anju proračunov in uredb uveljavili parlam entarne m etode dela. Prvi uspeh so poslanci SLS dosegli aprila 1927. ko so v F inančnem zakonu k državnem u proračunu uspeli uveljaviti za uspešno delovanje sloven­ skih sam ouprav pom em bna določila, da se nanju prenese precejšnje prem oženje nekdanje K ranjske in Štajerske, da lahko njuni skupščini sprem injata tudi deželne zakone iz o b ­ dobja pred prvo svetovno vojno in da se vlada pooblasti za prenos zakonsko določenih sam oupravnih dejavnosti z ustreznim i finančnim i sredstvi od državnega na sam oupravno Upravljanje, s č im er je bila »ustvarjena osnova in m ožnost za uspešno delovanje sloven­ sk ih ob lastn ih sam ouprav.« '7 Velika župana sta nato spom ladi 1927 predala sam ouprav­ nim organom ljubljanske in m ariborske oblasti nadzorne funkcije nad občinam i, za gm o ­ tno okrepitev pa je bila pom em bna izročitev deželnega prem oženja.18 Toda SLS je km alu izpadla iz vlade in njena petm esečna odsotnost iz nje je im ela hude negativ ne posledice za začetno obdobje delovanja slovenskih oblastnih sam ouprav, ker jim a m in ister za finance ni potrd il proračunov za leto 1927 v predlagani višini in ju je občutno znižal. Po blejskem sporazum u SLS z N arodno radikalno stranko in njeni novi absolutni zm agi na parlam entarn ih volitvah je septem bra 1927 spet postala vladna stranka, in to kon tinu irano ostala štiri leta. Privilegije sodelovanja v vladi je SLS uspešno izrabila za udejanjenje oblastne sam ouprave v Sloveniji pod svojim absolutnim vodstvom . Ze nekaj dni po vstopu v režim sko koalicijo je m inister za zdiavstvo slovenskim a oblastn im a sa- n ioupravam a kot p rv im a v državi predal v upravljanje javne bolnišnice in teiensko zdra­ vstveno službo .14 po novem brski vladni uredbi leta 1927 pa sta od m in istrstev za gradnje, km etijstvo tr°ov ino in industrijo ter socialno politiko pievztJi m ed vsem i oblastnim i sam oupravam i v državi največ zadev in ustanov.20 N aslednji pom em bni uspeh, ki je bil te ­ melj za uspešno izvajanje sam oupravnih pristojnosti, pa je bila m inistrova potrditev v iso­ kih ob lastn ih proračunov za leto 1928, ki s ta ju sprejeli ljubljanska in m ariborska oblastna skupščina 21 Po zagotovitvi realn ih proračunskih sredstev7 sta slovenski oblastni skupščini prek Jugoslovanskega kluba in posebej ob podpori m inistra za notranje zadeve K orošca doseg li še novo razširitev svojih uredbodajnih pristojnosti, pom em bnih za organizacijsko in pravno ureditev prevzetih sam oupravnih zadev. S F inančnim zakonom k državnem u Proračunu za leto 1928/29 sta dobili še pravico, da sprem injata pom em bne poprevratne zakonske akte N arodne in D eželne vlade za Slovenijo.22 S tem m z že prejšnjo pravico za sprem injan je deželn ih zakonov sta slovenski oblastni skupščin , kot ed in i v državi de jan­ sko dobili poleg uredbodajn ih tudi nekatere zakonodajne pristojnosti. V zporedno s pridobivanjem novih pristojnosti pa sta obe slovenski oblastni sam oupravi skrbeli tudi za usklajeno reševanje zadev vseslovenskega pom ena To nalogo pri prem ostitvi razdeljenosti Slovenije sta opravljali zlasti prek občasnih skupnih sej obeh oblastnih odbo­ rov in skupnega paritetnega desetčlanskega uredbodajnega odbora za sprem injanje deželne zakonodaje v obeh oblasteh ter usklajevanja drugih zadev za obravnavo v obeh skupsci- nah. Tako sta leta 1927 uspešno z enako resolucijo protestirali proti nam eravani okrnitvi 17 UL ljubljanske in mariborske oblasti .I t , 45. 26. 4. .927: Marko Natlačen, Oblastne samouprave. V: Slo- \u ic i \ desetletju, str. 34I. ji, /oradb v Ljubljani. Kranjske deželne elektrarne in nekaj po-18 Ljubljanska samouprava je dobila več javnin zgrauo v j j .. , v J J . . . . . . , fflnllnnvn oa sta bili gospodarsko najpomembnejši pridobitvi zdraviliščisestev. za mariborsko oblastno samoupravo p ма um ^ i Rogaška Slatina in Dobrna. 49 Stiplovšek ,Slovenski parlamentarizem.str. I58-1 '• 1 t 1927: Stiplovšek. Slovenski parlamentarizem, str.20 UL ljubljanske in mariborske oblasti, st. i-.v 185-186 in 201-20 . nmmčuna ljubljanske in mariborske oblastne samouprave za leto21 Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem, proračuna ijui y< 1928. prilogi št. 8 in 9. str. 428-452. _ 22 UL ljubljanske in mariborske oblasti, št. 45. 26. . 4 2 6 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . ljubljanske univerze. Povezanost in usklajenost delovanja ljubljanskih in m ariborskih sam o­ upravnih organov s e je kazala tudi v izdajanju skupnega uradnega lista in uradnega glasila Sam ouprava (1928-1929) za obe slovenski oblasti. Z aradi zaostrenih nacionalno-političnih razm er v državi pa niso uspela prizadevanja, da bi obe oblastni skupščini kot »nekaka skup­ ščina Slovenije« sprejeli več uredb, ki bi z enakim i določili veljali za ljubljansko in m aribor­ sko oblast, tem več sta to storili na ločenih sejah. Tako skupno zasedanje bi m orala odobriti osrednja vlada, kar pa bi pom enilo prehudo izzivanje opozicijske K m ečko dem okratske koalicije (K D K ), oblikovane jeseni 1927 iz HSS. SDS in SKS. Režim je nam reč zaviral de­ lovanje oblastnih sam ouprav v šestih hrvaških oblasteh in je zato ob privilegijih slovenskih oblastnih sam ouprav hrvaški opozicijski tabor v B eogradu odločno protestiral. Poudaril je, da glede na pristojnosti obstajajo »de facto različni tipi oblastnih sam ouprav« v državi in da sta slovenski oblasti »na ta način postali nekaka država v državi.«2' V drugi polovici leta 1928 pa sta obe slovenski ob lastn i skupščin i presegli svoje pri­ stojnosti še s posegom v politično problem atiko , ki s o jo po ustavi in zakonodaji lahko obravnavali le poslanci v N arodni skupščin i. Po streljanju režim skega poslanca na p o ­ slance K D K v njej, ju n ija 1928, je tudi v m ariborsk i in ljubljanski oblastn i skupščin i p ri­ šlo do ostrih verbaln ih m edstrankarsk ih spopadov, podobnih kot v osrednjem parlam en­ tu. O pozicija je v obeh skupščinah p red lagala resolucije z od ločno obsodbo krvoprelitja v B eogradu. Ta njena prizadevanja pa so pom enila tudi napad na K orošca, ki je bil v času trag ičn ih dogodkov v parlam entu m in is te r za no tran je zadeve, v drug i polovici leta 1928 pa tudi p redsedn ik osrednje vlade. Poslanci SLS so v obeh oblastn ih skupščinah izrabili vse poslovniške m ožnosti za preprečitev sprejem a opozicijsk ih p ro tirež im sk ih predlogov. Poslanci K D K so zato v ljubljanski ob lastn i skupščin i p ro testno izvajali tudi obstrukcijo , ravnanje poslancev SLS pa so označili za »ponižanje parlam enta na nivo d ik ta tu re .«*'1 Ti po litičn i spopadi so negativno vplivali tudi na do tedan je plodno sodelovanje SLS in opozicije pri reševanju d rug ih perečih problem ov Slovenije. Poglavitna naloga sam oupravn ih organov obeh oblasti je bila zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za uspešno delovanje, vzporedno pa tudi novih pravnih tem eljev za prevzete dejavnosti in ustanove. Za operativno izvajanje sam oupravn ih zadev so v L ju­ bljani in M ariboru ustanovili tudi posebne sam oupravne urade z oddelk i za posam ezna delovna področja. Veliko ak tivnost sam oupravn ih organov in uradov ilu strira ta tudi b o ­ gata fonda ljubljanskega in m ariborskega oblastnega odbora v A rhivu R epublike S loveni­ je .2" O blastn i skupščin i sta od feb ruarja 1927 do njune uk in itve s šesto januarsko d ik ta tu ro leta 1929 obravnavali oblastne pro račune, p rogram e delovanja ob lastn ih sam ouprav ter š tev ilne pravne akte na 66 sejah, za katere sta p rip rav ila predloge oba oblastna odbora, ki sta tudi sk rbela za izvajanje vseh skupščinsk ih sk lepov .26 Slovenski oblastni sam oupravi sta po razširitv i pristo jnosti v polni m eri izvajali svoje dejavnosti leta 1928, kajti prvo leto sta im eli skupaj na voljo le okoli 33 m ilijonov din. O blastn i skupščin i pa sta po obširn i in tem eljiti načeln i in podrobn i razpravi oblastn ih p ro računov za leto 1928 in 1929 finančna sredstva obču tno povečali. P ro račun ljubljanske ob lastne sam ouprave za leto 1928 je znašal skoraj 56 m ilijonov d in . za naslednje leto pa 2 3 AS 92. fasc. 3. kopija spomenice zagrebškega oblastnega odbora z dne 12. 12. 1927: Hrvatske novine, 13. 5. 1927 in Slovenec, št. 108. 14.5. 1927. 24 S tip lovšek . Prizadevanja ljubljanske in m ariborske ob lastne skupščine . V: Z godovinsk i ča so p is , 163-164. 2 5 Fond ljubljanskega oblastnega odbora št. 92 obsega 175 fasciklov, fond mariborskega oblastnega odbora št. 93 pa 203 fascikle. 26 O pravilom a celod n evn ih sejah ljubljanske in m ariborske oblastne skupščine so ohranjeni uradni in ste ­ nografski zap isn ik i, ki obsegajo p ovprečno več kot sto strani. O blastna odbora pa sta se za izvajanje svojih nalog sestajala tedensko in tudi o njunih sejah so ohranjeni vsi zap isn ik i. Skupaj obsegajo različni zap isn ik i sej ob lastn ih sam oupravnih organov sedem fascik lov. T r o j a r j e v z b o r n ik 4 2 7 že okoli 69,5 m ilijona din, proračun m ariborske sam ouprave pa s e je povečal od okoli 39,5 m ilijona din na skoraj 63 m ilijonov d in .27 Poudarim o naj, d a je bil glede na število prebivalcev ljubljanski oblastni proračun tudi najvišji m ed vsem i proračuni v državi. SLS Pa tudi kot vladna s tranka ni uspela dobiti zadostnih dotacij iz državnega proračuna za izvajanje prenesenih sam oupravnih pristojnosti, in sta morali zato obe oblastni skupščini z dodatn im obdavčenjem slovenskih davkoplačevalcev pridobiti okoli tri četrtine prora­ čunsk ih dohodkov. Toda pom em bno je bilo že dejstvo, d a je m in ister za finance za leto 1929 potrd il ljubljanski in m ariborski oblastni proračun v taki višini, kot s ta ju izglasovali oblastn i skupščin i, m edtem ko npr. zagrebški oblastni skupščini, ki s o jo vodili opozicij­ ski poslanci K D K , proračuna ni potrdil. Še pom em bnejše od potrditve pa je dejstvo, da so po uk in itv i sam oupravnih organov s šestojanuarsko d ik taturo ljubljanski in m aribor­ ski oblastn i proračun tudi vse lem 1929 izvajali. Pozitivna posledica vstopa K orošca kot ed inega strank inega voditelja v vlado generala Petra Živkoviča po uvedbi d ik ta tu re je bilo im enovanje dotedanjih vodilnih funkcionarjev obeh slovenskih oblastn ih skupščin in odborov, N atlačena in Leskovarja, za kom isarja oblastnih sam ouprav, ki sta nato piek sam oupravnih uradov skrbela za neprekinjeno izvajanje vseh dejavnosti, za katere so bila določena sredstva v obeh proračuni h. ~s Ob uspešnem reševanju finančne problem atike za izvajanje sam oupravnih dejavnosti pa sta leta 1928 obe slovenski oblastni skupščini sprejeli še 55 ob lastn ih u redb ,24 s katerim i sta uredili in p iilagodili tudi pravne pogoje za sam oupravne dejavnosti in oblastne zavode. S tako v isok im i proračunskim i in drug im i sredstvi sta obe oblastni skupščin i, ki sta večino dejavnosti in ustanov prevzeli od države »v obupnem stanju«, uspeli njihov gn io tn i položaj že v k ratkem času občutno izboljšati. N juna prizadevanja so dala »v idne rezu ltate« in velike uspehe na vseh gospodarsko-socialn ih in p io svetno-ku ltu rn ih p o ­ d ro č jih .30 Slovenski oblastn i sam oupravi sta največje uspehe dosegli na gospodarskem Področju zlasti pri javn ih (cestn ih , h idro tehničn ih , elektrifikacijskih) delih , pri pospe­ ševanju razvoja ag ra rn ih panog ter pri u reditv i delovanja bolnišnic in zdravstvene služ­ be na terenu, v povezavi z reševanjem socialne problem atike. Na področju p iosvete sta dosegli velik uspeh pri o rgan iziran ju strokovnega km etijskega in obrtnega šolstva te r pri izboljšanju m ateria ln ih m ožnosti za delovanje osnovnih in srednjih šol. G m otno sta pod ­ p ira li tudi ku ltu rne ustanove in dejavnosti. Poskrbeli sta za povečanje sredstev za delo ­ vanje obč insk ih in okrajn ih sam ouprav. Njun pom em ben uspeh za izboljšanje finančnih razm er za sam oupravne dejavnosti je bila tudi ustanovitev oblastn ih denarn ih zavodov v M aribo ru in Ljubljani. SLS pa je svojo vodilno vlogo v ob lastn ih sam oupravah izrabljala tudi za strankarske koristi, za priv ileg irano dotiranje svojih organizacij in nastavitve svo­ jih p riv ržencev v ob lastn ih službah, toda večina njunih dosežkov je koristila splošnem u nap redku Slovenije. K ratkotrajno delovanje ljubljanske m m ariborske oblastne sam ou­ prave ki je bilo glede reševanja tem eljnih slovenskih problem ov usklajeno, je pokazalo , kako je m ogoče po sam oupravni ozirom a avtonom istični pot. uspesno reševat, številne go sp odarsko -soc ia lne in prosvetno-kulturne zadeve v posam eznih pokrajinah Na drug, stran i pa je razgalilo tudi vso škodljivost cen tralističnega urejanja. O bdobje delovanja obeh sam ouprav je pom em bno tudi zaradi udejanjenja nekaterih vidikov slovenskega 27 Qbc oblasmT san1oupravi7ia imeli tudi nekaj zunajproraamskih dohodkov, zlasti od nekaterih podjetij ' , .. m s mili onov din. leta 1929 pa zc s skoraj 149 milijonov din in lako sta le u 1928 razpolagah z oko h П M I« S lovenije, s,r. 4 8 0 ,. (Vladimir Murko. Državne in samoupravne nnance. i 28 Stiplovšek. Slovenski parlamentarize marjb0rska oblastna skupščina, ter pravni akti obeh oblastnih 29 Vse uredbe, ki sta jih sprejel, ljubljanska m marmor odborov, so objavIjeni \ uradnem list članek o dosežkih slovenskih oblastnih samouprav podna- 30 Slovenec, št. 262. 16. 11. 1929 je svoj obsežen ciantK o u i i slovi!: »Veliki uspehi slovenskih oblasti na vseh p< I 4 2 8 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . parlam en tarizm a in av tonom ije , njuni d osežk i pa so bili d ragocen tem elj za nova p ri­ zadevanja za razvoj Slovenije oz irom a D ravske banovine v tridese tih letih prek banske uprave in banskega sv e ta .31 Pristojnosti in sestava banskega sveta Dravske banovine 1930-1941 Jeseni 1929 je kralj A leksander z zakonom o preim enovanju države v K raljevino Jugo­ slavijo in oblikovanju banovin kot novih največjih upravnih enot nam esto dotedanjih obla­ sti'- ter z uvedbo kraljevskih banskih uprav na čelu z bani, ki so kot politični predstavniki osrednje vlade poleg vodenja obče uprave dobili tudi vse pristojnosti ukinjenih oblastnih sam ouprav / 1 postavil še nove tem elje za udejanjenje skrajnega narodnega unitarizm a in državnega cen tralizm a svojega diktatorskega šestojanuarskega režim a, hkrati pa je takšno teritorialno - upravno preosnovanje tudi prelom nica v državni ureditv i, ki s e je nato oh ra­ nila vse do razpada prve Jugoslavije. R azdelitev države na devet banovin in m esto Beograd po gospodarsk ih , geografskih in prom etnih kriterijih ter njihovo poim enovanje po rekah, razen Prim orske banovine, je pom enilo tudi novo razbitje nacionalnih in zgodovinskih enot. pri čem er je bila izjem a le D ravska banovina. Ta pa s e je , spočetka brez Bele krajine, ki je prešla v sestavo Savske banovine, »z jugoslovansko Slovenijo ujem ala le dejansko, pravno pa je s svojim nazivom skušala zanikati ali vsaj zabrisati njen obsto j.«’4 Z družitev ljubljanske in m ariborske oblasti v eno upravno enoto je posebej pozdravilo glasilo s šestojanuarsko d ik tatu ro prepovedane SLS Slovenec, ki je nato avgusta 1931 izra­ zilo navdušenje, d a je bila tudi Bela krajina vključena v Dravsko banovino. N jeno obliko­ vanje v skladu z narodnostn im i m ejam i naj bi bila nagrada Korošcu za sodelovanje v vladi šestojanuarskega režim a. Slovenec je pozdravil tudi decentralizacijo številnih pristojnosti na bana in urade banske uprave, toda hkrati izrazil pričakovanje, da bodo v bodočnosti spet udejanjene sam ouprave. To m ožnost je nakazovalo zakonsko določilo o ustanovitvi banskih svetov kot posvetovalnih organov bana pri oblikovanju banovinskih proračunov za gospo- darsko-socialne in prosvetno-kulturne dejavnosti in ustanove, ki s o j ih dotlej izvajali ozi­ rom a upravljali oblastni sam oupravni organi. L iberalni tabor je zlasti prek Jutra navdušeno pozdravil tako uveljavitev in tegralnega jugoslovanstva v nazivu države kot tudi kriterije za oblikovanje banovin. U kinitev oblastnih sam oupravnih uradov in združitev izvajanja vseh zadev obče uprave in dotedanje sam ouprave v banski upravi ozirom a odprava dvotirnega sistem a bo po Jutrovi oceni pom enila upravno racionalizacijo in poenotenje, v oblikovanju banskega sveta pa je videl njeno neposredno povezavo z »narodom «. K ralj A leksander je za prvega bana D ravske banovine im enoval univ. prof. inž. Dušana S erneca, p rivrženca nekdanje SLS. za njegovega pom očn ika pa dr. O tm arja Pirkmajerja iz bivše SDS. ki sta prevzela posle novem bra 1929 in oblikovala bansko upravo z osm im i oddelki za posam ezna delovna področja. Nova enotna uprava je dobila nalogo, da čuva državne in lokalne ozirom a banovinske interese. Za uspešno izvajanje nalog ukinjenih obla­ stnih sam ouprav je bila pom em bna tudi vključitev večine uradništva njunih uradov v ban­ sko upravo. K om isarja ljubljanske in m ariborske oblastne sam ouprave sta ob predaji poslov poudarila zlasti njune pom em bne dosežke, ki so pom em ben temelj tudi za uspešno delo­ vanje bana in njegove banske uprave na področju t.i. banovinskega gospodarstva ozirom a 31 Stiplovšek. Slovenski parlamentarizem , str. 325-331 ter Prizadevanja ljubljanske in mariborske oblastno skupščine. V: Zgodovinski časopis 2008. str. 156-164; Jurij Perovšek, SLS in oblastna samouprava. V. Slovenska novejša zgodovina, str. 293-301. 32 UL dravske banovine, št. 100.9. 10. 1929. 33 UL kraljevske (kr.) banske uprave dravske banovine, št. 1. 20. 11. 1929. 34 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, str. 428. T r o j a r j e v z b o r n ik 4 2 9 dotedanjih pristojnosti oblastnih samouprav. Po zakonu o banski upravi je imel ban naloeo sestaviti banovinski proračun izdatkov za financiranje različnih dejavnosti in gm otno pod­ poro ustanov, pom em bnih za razvoj in napredek banovine po načelu rentabilnosti ozirom a realnega kritja izdatkov z lastnimi davčnimi viri, dohodki podjetij in državno dotacijo. P ro­ račun pa je imel pristojnost potrditi m inister za finance. B an je moral pripraviti tudi predlog proračuna za izvajanje pristojnosti obče uprave, za katerega je bila dolžna država zagotoviti sredstva iz osrednjega proračuna. Vse gospodarstvo banske uprave je nadzirala še Glavna kontrola v Beogradu. Ban pa je imel tudi pristojnost za izdajanje pravilnikov in uredb za banovinske dejavnosti, za katere pa je moral dobiti odobritev resornih ministrov. Osrednje oblasti so torej podobno kot do leta 1929 glede oblastnih sam ouprav in velikih županstev •mele odločujoče pristojnosti tudi v novi upravni ureditvi.’5 Ker banski svet prvo leto še ni deloval, je moral ban Sernec po načelu, da so dohodki 4i izdatki realno ocenjeni, da ustrezajo realnim potrebam in gospodarski moči prebival­ stva, prvi banovinski proračun sestaviti sam z oddelki banske uprave, pri čem er s e je oprl na ljubljanski in m ariborski oblastni proračun za leto 1929. ki s e je izvajal še do 1. aprila naslednjega leta. Obči banovinski proračun ter posebno proračun banovinskih podjetij in ustanov za leto 1930/31 sta bila še za okoli petino višja od obeh oblastnih proračunov, m in iste r za finance pa ju je potrdil brez sprem em b, kar je spet m ogoče povezati s K o­ roščevim sodelovanjem v v lad i.36 Banovinske oblasti v D ravski banovini so med vsemi banovinam i v državi z najvišjim proračunom najuspešneje poskrbele za kontinuiteto v fi­ nanciranju banovinskih gospodarsko-socialn ih in prosvetno-kulturni dejavnosti, kakršne sta do leta 1929 izvajali slovenski oblastni sam oupravi. P redsedn ik vlade in m in ister za notranje zadeve general Petar Živkovič je na podlagi Zakonskega pooblastila ju lija 1930 izdal Pravilnik o organizaciji in delu banskih sve- tov37ter im enoval njegove člane za vse banovine. Iz vladne izjave ob objavi praviln ika in im enovanju banskih svetnikov se vidi, d a je na več kot polletni zam ik pri oblikovanju tem eljnih pravnih aktov za začetek delovanja banskih svetov vplivala predvsem bojazen šesto januarskega režim a, da bi se uvedba teh posvetovalnih teles ne razum ela kot obnovi­ tev parlam en tarizm a, im enovanje njihovih članov iz vrst prepovedanih političnih strank Pa kot vračanje na staro strankarstvo. P rav iln ik o organizaciji in delu banskih svetov je podrobno določal njihove pristo j­ nosti in poslovni red za seje. Banski svetniki so lahko svoja stališča in predloge glede ukrepov za razvoj km etijstva, živinoreje in gozdarstva ter ustanov in strokovnega šol­ stva s tega področja , ustanavljanja in vzdrževanja banovinskih zdravstvenih in socialnih Ustanov in služb, vzdrževanja in gradenj cest. šolskih in drugih javn ih poslopij, hidroteh- n ičn ih del, razvoja strokovnega šolstva za potrebe obrti in trgovine, podpiranja telesno- vzgojnih , ku ltu rn ih in hum anitarn ih društev, posredovali banu ne le za posam ezne okraje in m esta, ki s o j ih zastopali, tem več tudi za celo banovino. To svojo nalogo pa so lahko opravljali le na sejah banskega sveta in glede uveljavitve svojih predlogov pri oblasteh niso sm eli posredovati, kar je pom enilo om ejitev delovanja banskih svetnikov izključno na čas zasedanj banskega sveta. Pravilnik je vseboval tudi vsa temeljna poslovniška določila za delovanje banskega sve­ ta, ki si jih predstavniški organi praviloma določajo sam i. Banski svet st jc Idhko n<.i ledno 35 Stiplovšek. Banski svet, str. 17-31. 36 Proračuna za ljubljansko in mariborsko oblast za leto 1929 sta znašala 133.5 milijona din. vsa sredstva za izvajanje banovinskega delokroga za leto 1930/31 pa okoli 170 milijonov din. pri čemer so bili upoštevani tudi lastni dohodki 23 banovinskih podjetij in ustanov (UL kr. banske uprave dravske banovine, št. 44. 29. 3. 1930). 37 Službeni list (SL) kr. banske uprave dravske banovine, št. 19.20.8. 1930. 4 3 0 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . zasedanje za največ 15 dni sestal le enkrat letno, in sicer v začetku leta za oblikovanje bano­ vinskega proračuna. Pravico sklicevati in voditi delo banskega sveta jc imel ban. ki je moral pripraviti za obravnavo predlog banovinskega proračuna, o katerem so banski svetniki lah­ ko izrekli svoja stališča ter izrazili želje, katere potrebe naj bi bile v njem upoštevane. B an je vodil seje, na katerih so bile lahko navzoče lc uradne osebe, lahko pa je tudi om ejil govore banskih svetnikov. Imel je tudi pristojnost, d a je sklical banski svet na izredna zasedanja za obravnavo drugih pom em bnih zadev, če je dobil odobritev m inistra za notranje zadeve. Skrom ne pristojnosti bansk ih sv e to v je m in is te r Ž ivkovič pred prvim zasedanjem leta 1931 še dodatno om ejil. Pri obravnavi p ro računa je prepovedal delitev na načelno in po ­ drobno razpravo ter glasovanje o njem . P oudaril je , da m orajo banski svetniki svoje sode­ lovanje v proračunski razpravi om ejiti le na posredovanje potreb svojih obm očij, ki so jih zastopali, te pa »bo ban po svoji uvidevnosti upošteval ali ne .«38 Bani so po tej obvezni razlagi p rav iln ika lahko izvedli glasovanje le o neproračunsk ih zadevah , npr. o različnih resolucijah, s katerim i je banski svet dal pobude in predloge osrednjim in banovinskim oblastem za reševanje perečih problem ov iz njihove pristo jnosti. R ežim s e je torej bal. da bi svetovalno p roračunsko delo banskih svetnikov ne bilo podobno običajni parlam entar­ ni p roceduri pri sprejem anju d ržavnega p ro računa, ob bistveni raz lik i, d a je bila odločitev N arodne skupščine o njem dokončna, banovinski p roračuni pa so veljali šele po potrditvi m in istra za finance. B anski sveti so imeli v prim erjavi z ob lastn im i skupščinam i bistveno m anjše p risto j­ nosti. Posebej velja ta ugotovitev za kom petenčne raz like m ed b ansk im svetom Dravske banovine in slovensk im a ob lastn im a sk upšč inam a, ki sta uspeli razširiti svoje pristojnosti zlasti na zakonodajnem področju , v svojem delovanju pa sta v znatn i m eri uveljavili par­ lam entarne m etode dela. O k tro irana sep tem brska ustava iz leta 1931 je vsebovala tudi do ločila o sam oupravnih p risto jnostih banovin po zgledu ob lastn ih sam ouprav. D ruga jugoslovanska ustava je do ločala , da banovine niso le upravne, tem več tudi sam oupravne enote ter da sam oupravne pristo jnosti izvajajo izvoljeni banovinsk i sveti in banovinski odbori. N ačin njihove izvolitve in podrobnejše pristo jnosti naj bi določal poseben zakon, za katerega bi m orala predlog pripraviti v lad a .39 Toda kljub štev iln im obljubam nobena vlada v tridese tih letih te svoje naloge za om iljen je cen tra lizm a ni oprav ila . Z ato so bila prizadevanja za uveljavitev ustavnih določil o banovinski sam oupravi in tudi za njihovo razširitev sta ln ica na zasedan jih banskega sveta D ravske banovine. R azlične predstavniške vloge oblastn ih skupščin in banskih svetov so izvirale tudi iz dejstva, da so bili oblastni poslanci voljeni, banske svetnike pa je imel pravico imenovati m in ister za notranje zadeve. Tako je za izvajanje skrajno om ejenih pristojnosti banskih sve­ tov vsakokratni režim ozirom a vlada poskrbela za njihovo delovanje v skladu s svojo politi­ ko tudi z njihovo sestavo. M inister je imel pri im enovanju banskih svetnikov le omejitev, da jih izbira »prvenstveno« izm ed oseb. ki m orejo »po strokovni izobrazbi« ozirom a »s svojim svetom najbolj služiti interesom banovine,« kar je pom enilo, da jih je po predlogu banov vsakokrat im enoval v skladu s politično sestavo osrednje vlade. Vsi banski sveti v tridesetih letih so tako imeli režim ski značaj. V njih so m orali biti zastopani s po enim predstavnikom vsi okraji in m esta z nad 3000 prebivalci, število m estnih predstavnikov pa s e je glede na število prebivalstva lahko povečalo na največ štiri za m esta z nad 50 000 prebivalci."’ P° teh kriterijih je imel prvi banski svet D ravske banovine 24 predstavnikov okrajev in 16 za­ stopnikov mest. G lede na upravno-politične sprem em be s e je do X III. zasedanja leta 1941 38 AS 77. fasc. 1. Okrožnica ministra za notranje zadeve z dne IS. 10. 1930. 3 9 SL kr. banske uprave dravske banovine, št. 53. H). 9. 1931; Božo Grafenauer. Lokalna samouprava na Slovenskem, str. 202-207. 40 UL kr. banske uprave dravske banovine, št. 45. 31. 3. 1930. T r o j a r j e v z b o r n ik 4 3 1 število banskih svetnikov povečalo za deset, na 25 predstavnikov okrajev in prav toliko predstavnikov mest. Toda kljub temu banski svet Dravske banovine številčno ni dosesel niti polovice v slovenskih volilnih okrajih izvoljenih oblastnih poslancev v ljubljansko in m ariborsko oblastno skupščino, bistvena razlika med njimi pa je tudi razdelitev poslanskih m svetniških mest. V banskem svetu so bila privilegirana m esta, m edtem ko je bilo število voljenih oblastnih poslancev v posam eznem okraju in mestu odvisno od številčnega stanja prebivalcev. To dejstvo je negativno vplivalo na ustrezno socialno ozirom a poklicno sestavo banskega sveta, v katerem je imelo npr. delavstvo le skrom no zastopstvo. Prve banske svetnike je m in ister Živkovič im enoval v času. ko so v osrednji vladi sodelovali zlasti m in istri iz vrst radikalcev in dem okratov, če upoštevam o njihovo pri­ padnost pred prepovedjo političnih strank leta 1929. v njej pa je bil od strankarsk ih pr­ vakov ed ino K orošec. G lede na tako vladno sestavo so v prvem banskem svetu Dravske banovine prevladovali privrženci un itarizm a in cen tralizm a, po K oroščevi in Sernečevi zaslugi pa sta bili v njem tudi okoli dve petini privržencev nekdanje SLS. Toda potem ko Je m in is te r Sernec kot predstavnik te stranke septem bra I93l odstopil in sta v osrednjo vIado iz Slovenije vstopila A lbert K ram er (nekdanja SDS) in Ivan Pucelj (nekdanja SKS), Je m in is te r za notranje zadeve razrešil banske svetnike iz vrst SLS. Na predlog novega bana dr. D raga M arušiča (SKS) jih je m in ister zam enjal s privrženci SDS in SKS, s čim er je pohitel tudi zato. ker so banski svetniki dobili tudi novo pom em bno pravico, da volijo senatorje. Tako je bil od II. do VI. zasedanja banski svet. z izjem o nekdanjih socialde­ m okratov R udolfa G olouha in A lbina Prepeluha, sestavljen izključno iz privržencev libe­ ralnega tabora ozirom a članov nove režim ske stranke Jugoslovanske rad ikalne km ečke dem okracije , ustanovljene leta 1932 in naslednje leto preim enovane v Jugoslovansko naci­ onalno stranko (JNS). Nova prelom nica v sestavi banskega sveta Dravske banovine je bila zam enjava režim a JN S z novo vladno stranko Jugoslovansko rad ikalno zajednico (JR Z). v katero s e je iz Slovenije vključila nekdanja SLS. Njen voditelj Korošec je kot m in ister Za notranje zadeve na predlog novega bana dr. M arka N atlačena decem bra 1935 izvedel eelovito sprem em bo sestave banskega sveta z im enovanjem 41 privržencev nekdanje SLS za banske svetnike, m ed katerim i so bili še trije člani nekdanje N arodne radikalne stranke Za Slovenijo, ki je bila prav tako v sestavi JR Z . Tako s e je od V II. zasedanja leta 1936 do zadnjih sej banskega sveta v začetku leta I94l v njem udejanjala politika novega režim a JR Z ozirom a katoliškega političnega tabora. Poleg teh dveh tem eljnih sprem em b v sestavi banskega sveta, ki je bil le prvo leto strankarsko pluralen , pa so bili med posam eznim i zasedanji iz različn ih osebnih razlogov razrešen i posam ezni banski svetniki, do večjih sprem em b pa je prišlo v začetku leta 1939. ^o je bilo zaradi nezdružljivosti poslanskih in svetn iških funkcij razrešenih osem ban­ skih svetnikov, ki so bili izvoljeni v osrednji parlam ent. Politično ozadje sta imeli v drugi Polovici tridesetih let dve razrešitv i, dr. A ntona Breclja, člana t.i. stare SLS, in k rščanske­ ga socia lista F ilipa K rižn ika , ki sta nasprotovala nenačelni politiki SLS v okviru JR Z . P o k ra j in sk a organizacija JR Z za Slovenijo je tako poskrbela, da v banskem svetu ni bilo Opozicijskih nastopov. V prvi polovici tridesetih let pa sta G olouh in Prepeluh, ki se nista vključila v režim sko stranko, v banskem svetu tudi ki it i z i rala vlado tei se v nasprotju z JN S zavzem ala tudi za čim širšo banovinsko sam oupravo in izvolitev banovinskih svetov, ki bodo lahko svoje predloce uspešno uveljavljali tudi \ odnosu do osiednjih oblasti. Tega So se zavedali tudi banski svetniki iz vrst SLS. ki so s l zavzem ali za volitve banovinskih svetov z zakonodajn im i pristojnostm i, ob tem pa tudi poudarjali, da bi bila večina tudi izvoljena na banovinsk ih volitvah. Toda oba režim a JN S in JR Z v bojazni za svoj d om i­ nanten vpliv v izvoljenih banskih svetih tega tem eljnega dem okratičnega dejanja nista iz­ vedla V banske svete so režim ske politične stranke predlagale le svoje zveste privržence z nalogo, da udejanjajo njihovo politiko. Za delo banskih svetnikov je bilo pom em bno, da 4 3 2 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . so številni opravljali tudi funkcije županov, nad 30 pa jih je pred letom 1929 opravljalo tudi funkcijo oblastn ih poslancev. Vse obdobje od leta 1930 do 1941 pa so torej delovali im enovani banski sveti.11 Dve obdobji v delovanju banskega sveta Dravske banovine s prelom nico sredi tri­ desetih let Leto 1935 je pom em bna prelom nica v delovanju banskega sveta pri izvajanju nalog banovinskega gospodarstva in v prizadevanjih za udejanjenje čim širše sam ouprave, kar je bilo pogojeno z velik im i g o spodarsk im i in po litičn im i sprem em bam i. N avedli smo že povsem novo sestavo banovinskega predstavn iškega telesa ob m enjavi režim ov JN S in JR Z , poudariti pa m oram o tudi dejstvo, d a j e bila nekdanja SLS v osrednji vladi kot najm očnejša slovenska politična stranka znatno tehtnejši de javn ik , kot je bil liberaln i po ­ litični tabo r v prvi polovici tridesetih let z le sk rom no vlogo v Sloveniji. K tem u je treba še dodati, da sta bila tem elja državnopravnega p rogram a liberaln ih strank u n ita rizem in cen tra lizem , m edtem ko se je SLS zavzem ala za tako ured itev jugoslovanske države, ki bi zagotavljala Sloveniji čim več av tonom ije , za kar s e je ob občasnem tak tiz iran ju in vo­ denju pragm atične politike prizadevala tudi v drugi polovici tridese tih let, posebej njeni banski svetn ik i. Tudi »občutnejša kon junktura« slovenskega in jugoslovanskega g o spo­ darstva »je sovpadala z nastopom vlade JR Z leta 1935. Začel s e je vnovični vzpon, cene so se začele zviševati, povečevala sta se tako obseg pro izvodnje kot zaposlenosti.«42 Vsa ta dejstva so vplivala na raz lično uspešnost in tež išče delovanja banskega sveta kot tudi banske uprave pri reševanju perečih problem ov, pom em bnih za razvoj Slovenije. Z ačetek delovanja banskega sveta43 jan u a rja 1931 je sovpadal z znam enji velike g o ­ spodarske k rize , ki je im ela nato usodne posled ice tudi na banovinske finance. Začela s e je leta 1930 »v km etijstvu , se nato leto dni pozneje nadaljevala kot finančna k riza , ko pa s e je sprevrgla še v industrijsko, je bila g o spodarska ak tivnost ohrom ljena.« D ohodki km etijstva so se zm anjšali za okoli tre tjino , slovenska industrija pa je odpustila več kot če trtin o vseh zap o slen ih ,44 višek pa je dosegla leta 1933.45 Te k rizne g ospodarsko -socia lne razm ere so od ločilno opredeljevale sta lišča in p re­ dloge bansk ih svetnikov pri svetovanju banu glede dohodkov in izdatkov banovinsk ih proračunov vso prvo polovico tridese tih let, pri čem er so si p rizadevali, da bi svojo vlogo pri izpolnjevanju te tem eljne p ro računske naloge povečali. Vzrok za ta njihova hotenja je bilo ravnanje m in is tra za finance z banov insk im i p ro račun i, s ka terim i so soglašali 41 Stiplovšek, Banski svet, sestava banskega sveta Dravske banovine 1930— 194 1. str. 322-326; Vladimir Kološa, Banski svet Dravske banovine, str. 7-27. 42 Žarko Lazarevič, Velika gospodarska kriza. V: Slovenska novejša zgodovina, str. 477. 43 O delovanju banskega sveta so temeljni vir stenografski in skrajšani uradni sejni zapisniki. Po zgledu slovenskih oblastnih skupščin so tudi o njegovih zasedanjih vodili dve vrsti zapisnikov. Ob tem se kaže različen pomen vloge ter predstavniških teles tudi v dejstvu, da sta imeli ljubljanska in mariborska obla­ stna skupščina v letih 1927 in 1928 skupaj 66 sej, banski svet pa v ll-letnem delovanju 8I večinoma celodnevnih sej. Fond banskega sveta Dravske banovine obsega 13 fasciklov, v katerih je tudi vse gradivo, ki ga je banska uprava pripravila za obravnavo na sejah. Podrobnejši opis fonda AS 77 je izdelal Vladimir Kološa v publikaciji banski svet Dravske banovine, str. 30-101. 44 Žarko Lazarevič, Velika gospodarska kriza, str. 474-475. 45 V ilustracijo upadanja in naraščanja stanja zaposlenosti naj navedemo podatke, da je bilo pri zavodih za socialno zavarovanje leta 1930 skupaj okoli 132 000 zaposlenih, leta 1933 le še 106 000. zaposlenost pred začetkom krize pa je bila presežena šele leta 1938. Hkrati z viškom brezposelnosti so bile v letih 1933/34 tudi najnižje delavske mezde (France Kresal. Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji, str. 243-245). T r o j a r j e v z b o r n ik 4 3 3 tudi banski sveti, pri potrjevanju , k o je hkrati z odtegnitv ijo pom em bnih davčnih virov v korist državnega proračuna ter zm anjšanjem ozirom a končno uk in itv ijo dotacij km alu po začetku k rize iz njega iz leta v leto zm anjševal banovinske finance, Te je g lede na p re ­ dlog bana in banskega sveta za leto 1931/32 znižal za petino, in sicer sta po trjena splošni p roračun ter poseben proračun banovinskih podjetij in ustanov znašala skupaj okoli 151 m ilijonov din . za leto 1934/35 pa le še 120.5 m ilijona din . skupaj s posebnim bednostn im sk ladom v znesku 5 m ilijonov din , ki ga je D ravska banovina oblikovala leta 1933 za naloge socialnega skrbstva v zaostreni krizi. Toda zaradi poglabljanja gospodarske k rize ni bilo m ogoče pridobiti ozirom a izterjati davčnih in d rugih dohodkov niti za odobrene proračune. Tako je za leto 1933 znašala realizacija proračuna le okoli 65 %.46 T akšno ka­ tastro fa lno zm anjševanje finančnih sredstev za banovinske dejavnosti je povzročilo hudo nezadovoljstvo z vladno gospodarsko finančno politiko in banski svetn ik i so zahtevali •zdajo zakona o banovinski finančni sam oupravi, s katerim naj bi d ržava določila ustrezne dohodke za banovinsko gospodarstvo . Na zadnjem zasedanju v liberaln i sestavi feb ruarja 1935 so banski svetniki poudarili, da se lahko ustrezna gospodarska po litika vodi le v L jubljani, ne pa iz B eograda, ter zah tevali, da dobi banski svet od ločilno pristo jnost za ob likovanje banovinskega proračuna in za njegovo izvajan je .4 kar je dejansko pom enilo njihovo obsodbo tedanjega skrajnega cen tralizm a. Novo obdobje v zagotavljanju proračunskih sredstev za banovinsko gospodarstvo pa se začenja s p rv im zasedanjem banskega sveta v novi režim ski sestavi feb ru arja 1936. P ro računska sredstva so se od leta 1936, ko so znašala 133 m ilijonov d in , do leta 1940 Povišala na 206,5 m ilijonov d in , pri čem er je treba poudariti, d a je m in is te r za finance vse p ro račune potrdil kot realne v znesk ih , ki sta jih p red lagala ban in banski svet. ter da so bili vsi dohodki proračuna v celoti re a liz iran i.48 P roračun D ravske banovine je bil tudi glede na število njenih prebivalcev najvišji v državi. D ejanski povišek banov insk ih financ pa je bil še večji, ker sta banska uprava in banski svet kon junk tu rne gospodarske razm ere in s trankarsk i vpliv pri osrednji vladi izrabila tudi za najetje velik ih posojil za javne g radnje in izboljšanje položaja zad ružn ištva ter za pridobitev znatn ih sredstev še iz raz ličn ih osrednjih d ržavn ih fondov. Poudarim o naj še, d a je banovina kot nagrado SLS za sodelovanje v režim ski koaliciji svoje dejavnosti v precejšnji m eri izvajala sam osto jno ozirom a avtonom no. D odam o naj še, da so banski svetniki z glasovanjem sprejeli tudi štev ilne resolucije za reševanje perečih problem ov v Sloveniji, o ka terih so lahko sklepale le osrednje oblasti, in bana so zado lžili, da jih posreduje v B eograd .41’ Povečanje b an o ­ v insk ih financ je om ogočalo , da so banski svetn iki v drugi polovici tridese tih let v večji m eri uspeli udejaniti svoje predloge glede gm otn ih sredstev za posam ezne dejavnosti 'n ustanove kot njihovi p redhodn ik i iz liberalnega tabora. Število različn ih banov insk ih Zavodov in podjetij s e je od leta 1935 povečalo za deset na 43 ob koncu tridese tih let. P o­ večanje sredstev je om ogočalo izboljšanje položaja vseh banovinsk ih dejavnosti in u sta ­ nov, toda ne v to likšnem obsegu , da bi zadovoljilo banske svetn ike, ki so zato zahtevali eelovito udejanjenje banovinske sam ouprave z zakonodajn im i pristo jnostm i. Iz banovinskega proračuna so dobile, glede na m ožnosti in potrebe, sredstva vse d e ­ javnosti in podpore vse ustanove, določene kot pristojnost banovinskega gospodarstva, vsa trideseta leta pa je bilo največ sredstev nam enjenih pospeševanju slovenskega gospodarskega 46 AS 77, fasc. 10. Priloga k proračunu za leto 1936/37; Stiplovšek. Banski svet, str. 255. 47 Stiplovšek. Banski svet, str. 240-241. 48 Prav tam, str. 276-277. 49 Na XIII. zasedanju BS februarja 1940 so banski svetniki izglasovali kar 37 resolucij s predlogi za različne spremembe in dopolnitve zakonov in vladnih uredb tei s pobudami za druge ukrepe osrednjih oblasti (AS 77. fasc. 16). 4 3 4 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . razvoja, z njim pa tudi tesno povezanih perečih socialnih problemov. G lede na to. da sc je moral banski svet osrediniti zlasti na obravnavo številnih gospodarskih zadev, ga je ban N atlačen opredelil »kot naš slovenski gospodarski parlam ent«.50 Tako je tehnični oddelek z visokim i sredstvi za javne gradnje, ki so znašala tudi do dve petini proračuna, zanje pa so v drugi polovici tridesetih let pridobili še posebna državna sredstva in najeli kredite, na eni strani skrbel za splošen napredek Slovenije, na drugi pa reševal tudi problem atiko brezpo­ selnosti. Na področju javnih del je banovina skrbela za cestne in h idrotehnične (regulacijske, m elioracijske in vodovodne) gradnje, za vzdrževanje okoli 1200 kilom etrov banovinskih cest, za gradnjo in adaptacije javnih zgradb, od upravnih, zdravstvenih, socialnih do turistič­ nih objektov. Za celoten razvoj je bilo pom em bno tudi pospeševanje elektrifikacije Dravske banovine, zlasti prek K ranjskih deželnih elektrarn. Dobava elektrike s e je razširila v več kot 600 krajev in Dravska banovina je bila najbolj elektrificiran del države. M ed gospodarsk im i panogam i je banovina posebej poskrbela za razvoj km etijstva, ki je bilo tedaj vodilno v slovenskem gospodarstvu . Okoli dese tina pro računsk ih sredstev je bila nam enjena km etijsk im šolam in izobraževaln im tečajem , podpiran ju izboljšanja poljedelske, sad jarske, v inogradn iške in gozdarske proizvodnje z dobavo kakovostnih se­ m en, ustanovitv ijo drevesnic in trsn ic te r d rug im i ukrep i, za napredek živ inoreje pa tudi z nabavo plem enske živine in izboljšanjem ž iv inozdravn iške službe. Posebej p o m e m b n e za napredek raz ličn ih ag rarn ih panog so bile finančne podpore zad ružn ištvu . Pri sanaciji štev iln ih h ran iln o -k red itn ih ter nabavno-prodajn ih zad rug z državno podporo in bano­ v insk im i krediti po finančnem udarcu , ki so ga doživele v veliki gospodarsk i k riz i, pa je SLS posebej poskrbela za likv idnost svoje Z ad ru žn e zveze. Le s sk rom nim i sredstv i je banovina podprla tudi vse pom em bnejšo trgovino, obrt in industrijo , še v največji meri z do tacijam i obrtn im in trgovsk im vajen išk im šolam ter tehn ičn im srednjim šolam in izo­ braževanju strokovnih kadrov v tujini. Podpore sta dobivala tudi dom ača obrt in turizem - Več kot če trtin a pro računsk ih sredstev je bila nam enjena socialnem u skrbstvu in zd ravstvu . Z njim i je banovina so financira la m ateria lne stroške in osebne izdatke 16 jav ­ nih bo ln išn ic , dom ov za ostarele , dečjih in m lad insk ih dom ov, pri čem er je poskrbela tudi za novogradnje in adaptacije. Poleg izboljšanja kadrovske zasedbe in o p rem ljen o s t i zdravstvenih ustanov je bil pom em ben napredek tudi pri zdravstveni oskrbi na terenu. R evnejšim boln ikom so p lačevali stroške zdravljenja. Velike uspehe je banovina dosegla pri izboljšanju delovanja zdrav ilišč . Z a napredek socia lnega skrbstva pa je bilo poleg p ro računsk ih sredstev pom em bno oblikovanje bednostnega sk lada. Iz njega so dobivali pom oč brezposeln i, zlasti z zaposlitv ijo p r ija v n ih de lih , s irom ašni z jav n im i kuhinjam i* podporo pa tudi h um an ita rne o rgan izacije in prizadeti ob e lem en tarn ih nesrečah. Na področju prosvete in ku ltu re je banovina sk rbela za kritje m ateria ln ih stroškov šol. od leta 1937 pa tudi za vzdrževanje šolskih poslopij, s č im er so bile razbrem enjene zlasti podeželske občine s sk ro m n im i dohodki in tedaj s e je pro računsk i delež za te dejavnosti povišal na več kot 15 %. Iz teh sredstev so dobile podpore različne ku ltu rne ustanove, o rgan izacije in dejavnosti, največjo g ledališča . V isoko podporo je dobivala državna tele- snovzgojna o rgan izac ija Sokol. V drug i polovici tridese tih let pa je banovina podprla tudi g radn jo un iverz ite tne kn jižn ice in začetek delovanja A kadem ije znanosti in um etnosti. Iz p ro računa so dobili podpore tudi revnejši d ijaki in v isokošolci. Za uspešen razvoj banovine je bila pom em bna tudi ustanovitev h ran iln ic Dravske ba­ novine v Ljubljani in M ariboru , ki sta po sanaciji sredi tridesetih let uspešno kredit ira li večje naložbe banovine in občin. O b tem naj poudarim o, d a je banska uprava skrbela tudi za izboljšanje delovanja in gm otnega položaja občinsk ih sam ouprav. SLS je svojo abso lu tno vladavino v banskem svetu in banski upravi izrabila za strankarske koristi, tako kot s o jo 50 AS 77. fase. 13. Stenografski zapisnik 6. seje X. zasedanja BS IX. 2. 1939. T r o j a r j e v z b o r n ik 4 3 5 pred tem liberalci. Toda večina dosežkov banovinskega gospodarstva je koristila vsem u prebivalstvu Slovenije. Za dohodke banovinskega proračuna sta m orala banska uprava in banski svet poskrbeti zlasti z obdavčenjem že dotlej preobrem enjenih slovenskih davko­ plačevalcev, dobro tretjino b a n o v i n s k i h dohodkov pa so ustvarila banovinska podjetja in ustanove, m ed njim i najvišje Kranjske deželne e lek tia ine tel zdravilišči Rogaška Slatina in G oln ik . Prizadevanja za ponovno pridobitev državne dotacije, pa kljub sodelovanju SLS \ vladi, niso bila uspešna .51 S tem i podatk i sm o le ilustrira li nekatere dosežke m tem eljna področja delovanja banske uprave in ban sk esa sveta. Toda težave p ii zagotavljanju u sticzn ih sicdstcv p i tk banov insk ih p ro ra č u n o v 'z a uspešen razvoj Slovenije zaradi osred in jen ja poglavitn ih kom petenčn ih in finančnih pristojnosti v osrednjih 01 ganili oblasti v B eogradu so v obeh obdobjih delovanja banskega sveta sprožile zavzete razprave in teh tne predloge bansk ih svetnikov za čim večji prenos pristojnosti na banovinske uprave in sam ouprave. V teh prizadevan jih so bili vse radikalnejši banski svetniki v d rugi polovici tridese tih let. kajti tudi povečanje banovinsk ih financ in avtonom no razpolaganje z njim i jih ni m oglo za ­ dovoljiti Z avedali so se. da bo m ogoče za napredek Slovenije ustrezno skrbeti šele prek oraatiov s š irok im i izv ršiln im i, finančnim i in zakonodajnim i pristo jnostm i. O b tem naj navedem o da so tudi bansk i sveti, ki po praviln iku niso im eli u redbodajn ih p risto jnosti, po posebnem pooblastilu N arodne skupščine po parlam entarn i p roceduri sprejeli nekaj uredb m ed njim i sta bili v D ravski banovini najpom em bnejši uredbi o ob č in sk ih volitvah in o bč insk ih uslužbencih . Prav razprave o teh uredbah in o p rob lem atik i sprem em be d ržavne ured itve g lede položaja in pristojnosti banovin pa so \ banskem svetu D ravske banovine dobile tudi prepovedane politične razsežnosti. V liberalnem banskem svetu je do političnih razprav prišlo zlasti na rednem in iz re ­ d nem zasedan ju leta 1933. Na prelom u let 1932/33 so se po litične razm ere v državi z la­ sti zarad i v oblik i punktacij oblikovanih zahtev prepovedanih opozicijsk ih strank , m ed k a te rim i je im ela pom em bno vlogo tudi SLS, po federativni p reureditv i države m njem dem okratizaciji hudo zaostrile . S lovenska deklaracija, v kateri je SLS zah tevala za S lo ­ venijo federativne pristo jnosti, je sprožila burne razprave tudi v banskem svetu. »P red­ stavništvo Slovenije.« kot je Ju tro poudarilo pom en njegovih sta lišč , je takšne zahteve o d ločno zavrn ilo kot separatistične in se opredelilo le za udejanjenje ustavno do ločenih b an ov insk ih sa m o u p ra v « N a izrednem zasedanju pa so banski svetn ik i JN S v razpravi o uredbi za izvedbo občinsk ih volitev iz bojazni za izgubo vpliva v obč in ah od ločno o d ­ k lon ili njihovo po trebnost. P oudarja li so. da so ljudje zadovoljni z delovanjem občinsk ih uprav, ki so jih im enovale režim ske oblasti iz svojih privržencev, m d a s, ne želijo volitev. Toda ed ina n estrankarska banska svetnika Prepeluh m G olouh sta pa poudarila njihovo željo za svobodne volitve lokaln ih zastopstev, ki bodo pom em bne tudi za d em okra tizacijo po litičnega življenja. B anski svet je m oral nanje pristati z utem eljitvam , z v , j ,m i d ržav ­ nim i zunan jepo litičn im i interesi. O bčinske volitve oktobra 1933 so pokazale tud, m oc opozicijske SL S. in je režim JN S dosegel na njih zm ago le z uporabo vseh n edem okra tič ­ n ih ob lastn ih m e to d ." N egativne izkušnje z občinsk im , volitvam , so im ele za posled ico da libera ln i banski svet ni več zahteval volitev banovinsk ih svetov, tem več se je zavzem al le za razširitev p risto jnosti im enovanih banskih svetov, predvsem glede njihove vloge pri oblikovanju in udejanjenju banovinskega proračuna. Le P repeluh je se ponovil zahteve za 51 AS 77. fasc. 8 Ste'nografsld z a p i s n i k l. seje VI. zasedanja BS 4. 2. 1935 (poročilo pomočnika bana Pirk- . . f , • „-icnik i se e X .zasedanja BS 13. 2. 1939 (poročilo bana Natlačena);majerja) in fasc. 13. Stenografski zapisnik i. s4 ^ • Stiplovšek. Banski svet. str. 254-260. 275-2 )0 . . ^2 Jutro. St. 40. 16. 2. 1933. p ^3 Jure Gasparič. SLS pod kraljevo diktaturo, str. < izvedbo volitev banovinsk ih svetov, ki bi bile nov korak k dem okratizaciji države. Skupaj z G olouhom sta se leta 1934 v razpravi v zvezi z u redbo o občinsk ih uslužbencih za­ vzela tudi za ohran itev sam ouprave občin in naspro tovala om ejitvenim ukrepom oblasti. Prepeluh je bil tudi najostrejši kritik vladne politike, ki ji je oč ita l, da pri zagotavljanju finančnih sredstev za banovinsko gospodarstvo zapostavlja Slovenijo. Banski svetniki iz vrst nekdanje SLS, ki so poudarja li, da za razliko od njihovih libe­ raln ih p redhodnikov uživajo zaupanje slovenskih volilcev, so v drugi polovici tridesetih let do tedanje zahteve za finančno banovinsko sam oupravo stopnjevali. O b tem m oram o poudariti, da so bili banski svetn ik i, soočeni s sk rom nim i kom petenčnim i m ožnostm i banskega sveta za učinkovito delovanje v svojih av tonom ističn ih prizadevanjih rad ik a l­ nejši in doslednejši kot s trank in i vrhovi v okv iru JR Z , ki so občasno tak tiz ira li tudi g lede udejanjenja svojega državnopravnega p rogram a. B anski svetniki so pro testirali proti previsokem u obdavčenju D ravske banovine in tudi proti zapostavljanju slovenščine v uradnem poslovanju. Na zasedanju leta 1937 je ob sprejem anju resolucije za izvedbo sam oupravne in upravne decen tra lizac ije njihov predstavn ik Josip Leskovar, nekdanji p redsedn ik m ariborske oblastne skupščine, poudaril nestrin jan je s p ravn im stanjem , v k ak ršnem je banovina v odnosu do cen tra lne vlade in v kakršnem je banski svet do bana. Z ato so poudarili željo, da bi »čim prej dobili svojo sam oupravo in m esto tega banskega sveta, ki je pravzaprav nestvor iz absolutistične dobe. dobili zastop, izvoljen od ljudstva, ki bi sodeloval pri u redbodaji, kakor tudi pri up rav i.«54 B anski svet je obsojal cen tra lizem kot poglavitnega krivca za om ejevanje gospodarsko -soc ia lnega in prosvetno-ku ltu rnega razvoja Slovenije. Na zasedanju leta 1939 je poudaril željo, da bi se ob reševanju h rv a­ škega državnopravnega vprašanja »za Slovence ustvarili tra jn i, boljši in trdnejši odnosi g lede sodelovanja v državnem življenju na tem elju popolne enakop rav n o sti,«55 skratka zahteval je sočasno reševanje tudi slovenskega vprašan ja . Po oblikovanju B anovine H r­ vaške avgusta 1939 so tudi v Sloveniji v okv iru banske uprave in banovinskega odbora JR Z začeli pripravljati u redbe o ustanovitv i B anovine Slovenije. V razm erah , ko po L e­ skovarjevi ugotovitvi zaradi cen tra lis tičnega določanja dohodkov banski svetn ik i n im ajo m ožnosti za spodbujanje banovinskega gospodarstva g lede na po trebe, je poudaril n jiho­ vo od ločno zahtevo, »da se ustanovi tudi banovina Slovenija« po h rvaškem zgledu , torej z zakonodajn im banov insk im zborom . Te zahteve je podprl tudi ban in poskušal om iliti izraze nem oči banskih svetnikov s poudarkom , d a je bilo njihovo delo »velike vrednosti,« da so na vsakem zasedanju podali ak tu a ln o g o sp odarsko -soc ia lno in prosvetno-ku ltu rno podobo Slovenije in v svojih prizadevan jih , da bi čim bolj koristili vsem u preb ivalstvu , dali m nogo »koristn ih pobud, ki so v važnih stvareh usm erjale delo kraljevske banske uprave in tako m nogo p ripom ogle k izboljšanju jav n e uprave in ljudskega b lagostan ja .«5'1 Ta najbolj rad ik a ln a av tonom istična zah teva banskega sveta pa v razm erah po začetku druge svetovne vojne ni bila udejan jena, k ar je bil boleč udarec za slovenski narod in hud neuspeh politike vladne SLS, k i je sicer uspela, d a je osredn ja vlada banski upravi in sve­ tu D ravske banovine dopustila precej av tonom no delovanje, toda brez zakonske osnove. Toda še na zadn jem zasedanju feb ruarja 1941 je banski svet izrazil p ričakovanje , da bo v kra tkem rešeno tudi vprašan je slovenske b an o v in e .57 P oudarim o naj še. da so se zlasti konec tridese tih let v njem okrep ile tudi po litične razprave o kom unističn i nevarnosti. 54 AS 77. fase. 11. Stenografski zapisnik 6. seje VIII. zasedanja BS 20. 2. 1937. 55 AS 77. fasc. 13. Stenografski zapisnik 6. seje X. zasedanja BS 18. 2. 1939. 56 AS 77. fasc. 14, Stenografski zapisnik 6. seje XII. zasedanja BS 17. 2. 1940. 57 Stiplovšek. Prizadevanja ljubljanske in mariborske oblastne skupščine, str. 169-175; Jurij Perovšek, Ban­ ski svet in Dravska banovina. V: Slovenska novejša zgodovina, str. 327-332 in str. 396-397: Janko Prunk. Slovenske predstave o avtonomiji. V: Slovenci in država, str. 135-141. 4 3 6 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . . . T r o j a r j e v z b o r n ik 4 3 7 Iz p rik aza pog lav itn ih značilnosti delovanja p redstavn išk ih teles, ki so od le ta 1861 do 1941 delovala na S lovenskem , se vidijo njihove raz lične p risto jnosti, sestava te r n a­ č in in u spešnost delovanja , pri čem er so b ila tem eljna njihova skupna zn ač iln o s t z lasti p rizadevan ja za slovenski g o spodarsko -soe ia ln i in p ro sv e tn o -k u ltu in i iazvoj na osnovi sam ouprave. Izvoljeni deželn i in oblastni poslanci tei im enovani bansk i sve tn ik i so se izk aza li kot dob ri poznavalci razm er na Slovenskem , izkušn je z delovan jem v p red stav ­ n išk ih te lesih , ki je bilo v večji ali m anjši m eii om ejeno za iad i finančn ih , u red b o d a jn ih in n ad zo rn ih pristo jnosti osredn jih ob lasti, pa so jih u sm erile v p rizad ev an ja za č im večjo sam oupravo oz iro m a avtonom ijo . L e-ta so b ila p iev ladu joča s ta ln ica slovenske p o litike v zadnjem obdobju obsto ja habsburške m onarh ije in so sc v ok rep ljen i ob lik i nadaljevala v prvi Jugoslaviji. Politične stranke so sc v skladu s svojim i d ržavnoprav - n im i p ro g ram i raz likovale g lede zah tev za obseg sam oupravn ih p risto jnosti o z iro m a de javnosti, ki naj bi jih država prenesla na n ižje upravne enote. Dosežkov d eželne av­ tonom ije so bili v večji m eri deležni le Slovenci na K ran jskem . D elovanje slovenskih o b la s tn ih sam ouprav te r banske uprave in banskega sveta D ravske banov ine je p o tek a lo časovno strn jeno in b ilo uspešnejše kot v d rug ih ju goslovansk ih ob lasteh in banov inah . P red s tav n išk a te lesa na S lovenskem so najuspešneje delovala tedaj, ko j ih je vodila SL S, v prv i Jugoslav iji tudi s priv ilegiji v ladne s tran k e , in jc uspela raz š iriti n jihove p risto jnosti te r udejan iti nekatere v idike av tonom ije pod svojim ab so lu tn im vodstvom . O b lastn i poslanci in banski svetn ik i vseh po litičn ih stran k so konstruktiv no sodelovali v p rizad ev an jih za zagotav ljan je g m otn ih temeljev' za d ejavnosti, ki j ih je d ržav a p ie - pustila v' izvajanje največjim upravnim eno tam , p ii čem er so pokazali največ eno tnosti v zah tev ah , da m orajo osredn je oblasti uveljaviti zanje finančno sam oupravo o z iro m a Za p ren esen e zadeve zaso to v iti tudi ustrezne davčne dohodke, ali do tac ijo iz d ržav n eg a p ro raču n a . O b sk lepu naj po u d arim o , da so p redstav n išk a te lesa , ki so si p rizad ev a la delovati tudi po p a rlam en ta rn em zgledu, s svojim i dosežk i v ob iav n av an em obdobju P okaza la , da je m ogoče, v prim erjav i s cen tra lis tičn im upravljan jem , po sam o u p rav n i Poti na ravni dežel, oblasti in banovin že v k ra tkem času izboljšati g m o tne in o rg a n iz a ­ cijske m ožnosti za razvoj vseh p revzetih g o sp o d arsk o -so c ia ln ih in p ro sv e tn o -k u ltu rn ih de jav n o sti, p om em bnih za napredek Slovenije. ^ ir i in literatura Viri A rhiv R epublike Slovenije, fondi: O blastn i odbor ljubljanske oblasti (1927-1929), št. 92. O blastn i odbor m ariborske oblasti (1927-1929), št. - . B anski svet D ravske banovine (1931-1941). št. 77. . U radni listi: ljubljanske in m ariborske oblasti (1924-1929). dravske banovine (1929): k ra ­ ljevske banske uprave dravske banovine (1929 19 ). • /lfv ,o Samouprava, uradno glasilo in uradni list Ljubljanske m M ariborske oblast, (1928-1929). Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine (1930-1941). deželna ustava in postava za volitve v deželni zbor vojvodine Kranjske. Prestava iz dr- „ žavnega zakona za kranjsko vojvodino. Ljubljana c i Časopisje: Jutro, Slovenec, H rvatske novine. 4 3 8 M ir o s l a v S t ip l o v š e k : B a n s k i s v e t D r a v s k e b a n o v in e . Literatura B alkovec, B ojan, Prva slovenska vlada 1918-1921. Ljubljana: Z nanstveno raziskovalno sred išče, 1992. E ncik loped ija Slovenije 2. Ljubljana: M lad inska knjiga, 1988 (članka V asilija M elika). G asparič , Ju re , SLS pod kraljevo d ik tatu ro : d ik ta tu ra kralja A leksandra in po litika S lo­ venske ljudske stranke 1929-1935. L jubljana: M odrijan , 2007. G rafenauer, Božo, L okalna sam ouprava na Slovenskem : terito ria lno-organ izacijske struk tu re . M aribor: P ravna faku lte ta , 2000. K ološa, V lad im ir, B anski svet D ravske banovine 1931-1941. L jubljana: A rhiv SR Slove­ nije, 1980. K resa l, F rance, Z godovina socialne in gospodarske po litike v Sloveniji: od libera lizm a do druge svetovne vojne. Ljubljana: C ankarjeva založba, 1998. M elik , Jelka, K ranjske deželne finance 1861-1918. K ron ika 21. 1973, št.3. M elik , V asilij, Volitve na Slovenskem 1861-1918. L jubljana: Slovenska m atica , 1965. M urko, V lad im ir, D ržavne in deželne sam oupravne finance v dravski banovini 1918— 1938. S pom inski zborn ik Slovenije: ob dvajsetletn ici K raljev ine Jugoslavije. L jublja­ na: Jubilej, 1938. N atlačen , M arko, O blastne sam ouprave v Sloveniji, Slovenci v desetletju 1918-1928: zbo rn ik razprav iz ku ltu rne , gospodarske in po litične zgodovine. L jubljana, 1928. Na novo delo za avtonom ijo Slovenije. Izdalo in za ložilo tajn ištvo SLS. Ljubljana, 1926. Perovšek, Jurij, P rogram i po litičn ih s trank , organizacij in združenj v času K raljevine SHS (1918-1929). L jubljana: A rh ivsko d ruštvo Slovenije, 1998; »V zaželjeni deželi«: slovenske izkušnje s K raljev ino SH S/Jugoslavijo 1918-1941. Ljubljana: Inštitu t za no­ vejšo zgodovino, 2009. P ru n k , Janko, Slovenske predstave o avtonom iji (ozirom a d ržavnosti) in p rizadevan ja za­ njo v K raljev in i Jugoslaviji. Slovenci in država: zborn ik prispevkov z znanstvenega posveta na SA ZU . Ljubljana: SA Z U , 1995. Slovenska k ro n ik a X X . stoletja 1900-1941. L jubljana: N ova revija, 1995 (č lanka Janeza C v irna in B ranka G oropevška). Slovenska novejša zgodovina: od p rogram a Z ed in jena Slovenija do m ednarodnega p ri­ znanja SJovenije, 1. Ljubljana: M lad inska knjiga. Inštitu t za novejšo zgodovino, 2005 (članki Ž arka L azarev iča in Jurija Perovška). S tiplovšek, M iroslav, Slovenski parlam en tarizem 1927-1929: av tonom istična prizadeva­ nja skupščin ljubljanske in m aribo rske oblasti za ekonom sko-socia ln i in prosvetno- ku ltu rn i razvoj Slovenije te r za udejanjenje parlam en tarizm a. Ljubljana: Z nanstveni inštitu t F ilozofske faku lte te , 2000; B anski svet D ravske banovine 1930-1935: p riza­ devanja banskega sveta za om ilitev gospodarsk o -so c ia ln e k rize in razvoj prosvetno- k u ltu rn ih dejavnosti v Sloveniji te r za razširitev sam oupravn ih in upravnih p risto jno­ sti banovine. L jubljana: Z nanstvenoraziskovaln i inštitu t F ilozofske faku lte te , 2006; P rizadevan ja ljubljanske in m aribo rske ob lastne skupščine ter banskega sveta D ravske banovine za udejanjenje slovenskega p a rlam en ta rizm a v prvi Jugoslaviji. Zgodovinski časop is 62, 2008 , š t .1- 2 . V ilfan , Sergij. P ravna zgodovina S lovencev od naselitve do z lom a stare Jugoslavije. L ju­ bljana: S lovenska m atica, 1996. V odopivec, Peter, O d P ohlinove slovnice do sam osto jne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. L jubljana: M odrijan , 2006 .