Mlfol)IKIN
Leto 7. Štev. 1. PRILOGA ZA MLADINO. 1938. jan. 8.
življeNjejstoe òeviccwARije (PÄ^eRe Bo2je nà§c Mljice
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža slUžbenica :
Marija z Agrede.)	(Štrta kniga.)
11. Vnožina angelov je slovesno proslavila rojstvo včlovečenoga Boga — Vnogo jih je razposlanih na različne kraje, da naznanijo veseló novico onim, ki do s tem osrečeni.
Nadangeo Gabriel je stopo v predpekeo do očakov i jim naznano, da je Edinorojeni Večnoga Oče postao človek i zdaj leži ponižno v jaslicah med dvema nemima živinčetoma. Nazadnje je naznano Joahimi i Ani i jima čestitao k sreči, da njüya pre-sveta hči nosi v svojem naroči njega, ki so ga želeli vsi narodi i napovedali vsi očaki i proroki. To je za vse svete i pravične najbole tolažilen i veseli den. Vsi so pripoznali novoga Človeka i pravoga Boga za začetnika svojegà odrešenja. Joahim i Ana sta povedala želo, naj počasti Marija v imeni svojih starišov bože dete. To je Marija pokorno včinila, kda njoj je to angeo nazvesto. Driigi angeo je bio poslani s tem veselim glasom k sv. Elizabeti. Ona i njeni Ivan, čeravno mali, sta se vrgla na kolena i sta se klanjala včlovečenomi Bogi v dühi i istini. Angeo se je čiidivao, kak je Ivan pun diiha gorečnosti liki Elija. Ivan zaprosi svojo mater, naj se Marija za njiva obadva pokloni
božanskomi deteti. Elizabeta pošle Mariji prek svojega odposlanca darila: sad, peneze, predvsem pa platno. Odposlanci je naročila, naj poizvedi, ka ešče Marija, njeno dete i Jožef potrebujejo. Drügi angeli so odišli k Zahariji, Simeoni, prorokinji Ani i drügim svetim i pravičnim, šterim se je morala nazvestiti nova skrivnost našega odrešenja.
Odrešenikovo rojstvo je povzročilo na sveti vnogovrstno čtidežno delovanje. Vpliv i svetloba zvezd je bila vekša, sunce je hitrej vzhajalo, a tista zvezda, ki je sijala trem kralom z Jü-trovoga, se je pokazala na nebi v noči, kda se je Jezuš rodio. Vnogo drevja je razcvelo, drügo pa obrodilo. Poganska svetišča so se mšila, v vnogih so maliki spokapali nakla, peklenski dü-hovi pa so ž njih pobegnoli. Lüdje so iskali vzroke teh pojavov, pa jih neso našli. Samo med pravičnimi jih je bilo nekaj, ki so mogli znati za istino. Med tistimi, k šterim so bili poslani angeli, so bili tüdi trije Krali z Jütrovoga. Vsakši je dobo na-znanenje. Goreče so želeli najti novorojenoga Boga, da se njemi poklonijo, i spoznali so naskori, da jih bo zvezda vodila.
Najsrečnejši pa so bili pastirje v okolici Betlehema. Čuvali so svojo čredo, kda se je Kristuš narodo. Bili so ponižni, spre-glejeni od sveta, liki pravičnoga i dobroga srca. Z velkim hrepe-nenjom so čakali Odrešenika i vnogokrat so se razveseljavali s tak-šimi pogovori. Po načini svojega pastirskoga živlenja so meli jasno spoznanje o dužnosti dobroga pastira. Njim se je prikazao nadangeo Gabriel v človečoj podobi i v velkoj svetlobi. Pastirje se jako prestrašijo. Angeo pa jim pravi: „Ne bojte se, ar glejte, naznanjam vam velko veselje, ki bo vsemi lüdstvi. Dnes se vam rodi Odrešenik, ki je Kristuš, Gospod, v Davidovom varaši. I to vam je znamenje: Najšli böte dete povito i ležeče v jaslicah". I naednok se pridrtiži angeli vnožina nebeške vojske hvaleč Boga i spevajoč: „Dika Bogi na višini i mir lüdem na zemli, ki so dobre vole!" Ponavlajoč te boži, lüdem novi hvalospev, so angeli preminoli. Ponižni i srečni pastirje, razsvetleni z nebeskov svetlobov, so šli, da vidijo, ka so čtili. Vodila jih je boža svetloba. Najšli so, ka njim je bilo oznanjeno, i neso zdvajali nad istinov. ZvüneSnjemi gledanji se je pridriižilo notrašnje razsvet-lenje. Prelübeznivo detece jih je poglednolo s svojimi lepimi očmi i ranilo srca siromaških, dobrih, presrečnih lüdi. Vsi so se vrgli na zemlo i so se poklanjali včlovečenomi Bogi. Marija jih je opominala, naj bodo stanovitni v lübezni do Boga. Ostali so do poudne v štalici, presveta Mati pa jih je krepila s hranov.
Dokeč je sveta driižina prebivala v votlini, so pastirje večkrat prihajali i darüvali stvari, ki so je zmogli v svojem siro-maštvi. Sv. Lukač pravi, kak so se lüdje, šterim so pastirje pripovedavali te dogodek, čudili, liki ne vsi. Bili so takšl, šteri neso vervali, ar so je meli za preproste i nevučene lüdi. To se je godilo te, kda sta presveta Devica i sv. Jožef odišla z Betlehema, ar boža modrost ne štela, da bi se skrivnost razširila.
Med onimi, ki so vervali. je bio Herodeš. Vervao je, pa ne iz pobožnosti, liki od svetnoga straha, da ne bi zgiibo kraiestva. Med decov, ki jo je Herodeš dao spoklati, je bilo tiidi nekaj sinov teh pobožnih pastirov, ki so pa deco z veseljom žrt-viivali i sami šteli trpeti i vmreti za Kristuša.
Poznaš ti to veselje?
Na konci fajnščeka se navadno držijo zabave, veselice, ka prej pride post, kda mo se po zatajiivanji pripravlali na spomin trplenja Jezušovoga i mo se pokorili z lepov svetov spo-vedjov i gorečim prečiščavanjom. Vnogi se radiije sveckomi veselji, ar ne pozna ednoga driigoga veselja. Posliišaj! „Moje veselje je med vami prebivati". (Preg. 8-31.) Sto pravi to? Jezuš, tvoj Rešenik i Sodnik. Če je njegovo veselje med nami prebivati, ne bom iskao jaz priliko, da de pri meni tiidi prebivao? To ti je pravo veselje, gda Jezuš prebiva prinas, kajti tak razveseliti nišče ne ve, kak Jezuš, ar on je Večna Radost. Mesto plesa, nočne nepotrebne hoje, mladenec, mladenka, hodita po pravo veselje k Jezuši. Naj prebiva med vama. Zimski čas je tii, nega dela na poli. Obiščita večkrat Jezuša i sprejmita njegovo veselje v svojo diišo. Kak se napunita ž njegovov rado-stjov, tak se vama zagniisi vsaka svečka veselica. Probajta.
Vika Razlagova:
Prošnja.
O Brezmadežna, razpni nad našo mladino tvoj snežno beli plašč; ogrej s toploto svoje materinske ljubezni mili slovenski narod naš!
Da večno bo tvoja, mladina naša, ti bodi ji mati in zvezda vodnica; k večni sreči kaži ji pot, — o Brezmadežna! Reši propasti jo, greha in zmot!
Naj ob tvoji roki, varno skoz' življenje hodi, Brezmadežna, vsa lépa, — Ti jo vodi vsepovsodi, Sonce ljubezni bodi ji vse dni, Zvestoba njena naj ti vekomaj žari!
CZZ2Z>CZZ23CZZ2DCZZ2DCZZ2DCZZ2DCZZ2DCZZZDCZZZ3CZ2ttCZZ2DCZZ2D
Marija, mati sv. Driižine, zagrni pod svoj materni plašč našo mladino v tujini ! Sv. Jožef, hraniteo sv. Družine, krepijo z kriihom žive vere! Jezušek, kinč sv. Driižine, bodi njej najdragši kinč!
Večni posvet.
Mili posvetek, prelübi! Kak dražestno miglaš tam pred olta-rom, pred Najmogočnejšim i Najsvetejšim! Tak prijetno živlenje živeš v brezskrbnih dneh! Nikaj se ne postaraš, vsikdar si mladi, večni posvet! Pun si živlenjske moči. Malo postojiš i mérno goriš, kak da bi se zamislo v Njega, ki je najsvetlejši posvet; taki pa oživeš i tvoji plamenčki se giblejo narahi, živo, nemérno... I vendar! Nikša nevarnost ti ne preti, ne poznaš bojov, ne skiiš-njav, ki divjajo odzvüna tvojega bivališča.
Zlata zora se vzbiija. Povsedi vlada mir, ti pa že veselo plapolaš i razveseliiješ sveti prostor. Sunce priplava na obzor, njegovi traki se razlijejo po zemli i pridejo v svetišče, dosežejo tiidi tebe! Obe svetlobi se združita, obe svetita Njemi na čast. Ti se pa nemirno zgibleš, kak bi se šteo otresti tihinskih trakov, da sam lepše goriš pred tronom Večnoga. Pridejo liidje molit, da so stanoli zdravi, i da Ga naprosijo novih milosti.
Ti čiiješ njih vzdihe i prošnje, se zgeneš i zatrepečeš, kak bi te genole prošnje. A tvoj plamenček zaplapola liibko, da prosi za vnožino, ki kleči prignjena pred stolom milosti. Ves den počivleš v svetilki i naznanjaš, da kraliije Večni v tabernakli.
Pride večer. Mrak se vlega na zemlo. Mračno postane tiidi v božem hrami. Sveta groza vlada v njem, toda ti se blestiš pred oltarom i preganjaš strah. Tvoji traki kaplejo na tabernakeo i na svetnike. Vso noč goriš, ne te strah, vej sliižiš Tistomi, ki je sträh i trepet peklenskih moči. Tak ti potekajo dnevi! Mirno goriš . . .
V človečih srcih pa medtem divjajo boji i strasti, brat sovraži brata, nasilje ne preneha, a ti plapolaš mérno! — R.
Ka bode v Budapešti na mednarodnom eucharističnom kongresi.
Maja 25. skiipno prečiščavanje državne policije.
Maja 26. skiipno prečiščavanje več sto jezer dece i mladine.
Maja 27. skupno prečiščavanje madjarske vojske i bivših vojnikov.
Maja 27. nočna molba Najsvetejšega za moške, polnočnica i skiipno obhajilo moškov.
Maja'28. slovesna boža sliižba po vshodnom obredi za zje-dinjenje krščanstva.
Maja 29. slovesna sv. meša papinoga odposlanca, skiipno prečiščavanje za vse i govor sv. Oče pape, Pija XI. potom radia. Isti den popoldnevi procesija z Najsvetejšim po Andrässyjovoj vulici i molitev v pomirenje Jezušovoga Srca, od grešnoga sveta toliko razžaljenoga, posebno za zablode nesrečnoga komunizma, naj se teh svojih blodnih ovčic smiliije sladko Srce Jezušovo i je povrnjene obine na sebe i reši večnih i časnih nesreč.
Začne se kongresna slavnost z veličastnov nočnov pro-cesijov z Najsvetejšim 26. maja po Donavi. Osem kilometrov daleč de vozila zlata ladja v nepopisnoj razsvetlavi na Donavi Najsvetejše i to de sprevajalo 14 driigih ladj. Kre Najsvetejšega do klečali papin odposlanec, piišpecje i driigi cerkveni dostojanstveniki. Kre dva brega Donave de pa klečeč čakao zbrani sto i stojezerni narod v dužini 8 kilometrov svojega Gospoda Jezuša Kristuša, da ga moli, javno prizna i prosi, da odtira zmote sveta i zakraliije v vseh srcaj, štera ga ešče ne poznajo. Veličasten prizor, kakšega svet ešče ne vido. Slovenci do meli cerkev sv. Elizabete, Hrvatje pa kapucinsko cerkev. Obe ležita kre Donave, zato se romarje krasne ifgenlive nočne procesije lehko brez, težav vdeležijo.
Glavni oltar bo 15 metrov visiko stäo v „vàroskerti", v va-raškom ogradi, parki, gde so vodomete, ki so bili napoti, že podrli i gde so jezero že izsiišili. Okoli oltara bo sedežov za 200 jezero liidi i za 100 jezero stojišč. Vsi ti se prečistijo pri glavnoj meši. Prečiščavalo bo 1000 diihovnikov z vednakih ke-lihov, štere so poklonile vogrske fare. Vsaki diihovnik prečisti 300 diiš na mesti, gde do stali ali sedeli. To prečiščavanje mine v pol viiri. Pred sklepom 29. popoldne po precesiji z Najsvetejšim bo vsaki narod, ki bo na kongresi zastopan, po svojem zastopniki pet minut govoro pred Najsvetejšim. Te govore radio raznese po čelom sveti. Tak se celi svet zdrflži v ednojistoj, najsvetejšoj borbi za čast Kristuša Krala, našega Rešenika, Gospoda Jezuša Kristuša i za rešenje njegovih nemrtelnih diiš.
Kak Don Bosko spreobrne zdravnika.
Zdravnik je obiskao Don Boska v oratoriji sv. Frančiška v Turini. „Kak sam čiio," pravi zdravnik Don Boski, „vi znate ozdravlati vsakovrstne bolezni."
„Kak? Jaz zdravim bolezni? Nikak ne..."
„Pa vendar — meni so to driigi pripovedavali i mi celo imeniivali ozdraviene osebe i njih bolezni."
„Vi se motite, g. zdravnik. Je istina, ka je že več liidi prišlo k meni, nego ozdravo sam ne nikoga. Či so zadobili zdravje, se majo zahvaliti Mariji Devici. Marija doseže vse od svojega Sina."
Zdravnik maja z glavov. „Ne vem, či bi vervao. Ciidež, to mi ne ide v glavo. Dokeč Marija ne pokaže čiide nad menov, nemrem vervati."
„Či bi vi meli zaviipanje, kak driigi, tüdi vam bi Marija pokazala čUdo. Ka väm pa je, g. doktor?"
„Zemla me meče, — ta nevola mi teži živlenja."
„Razmim. Bi radi ozdravili, jeli?"
„O, kak rad bi se rešo te nevole!"
„Želete, ka vam povem za vraštvo?"
„Nepopisno dobroto mi s tem napravite."
„Či ščete ozdraviti, morate najprle očistiti svojo diišo. Tam samo doli pokleknite. Hitro bo gotovo vse."
„Ka? Spovedati se?"
„Da, jaz vas bom spovedao."
„Vi me ščete spovedäti? Mene?"
„Zakaj pa ne? Ali ste ešče nikdar ne grešili?"
„Ka mi hasni spoved? Jaz ne verjem ne v Boga, ne v Marijo, ne v spoved, ne v vaše^čiide."
„Pokleknite, g. doktor. Škodilo vam ne bo. Vidili böte, ka de vsevdobro."
„Či je ne inači, pa naj bo." To izrekši poklekne na kle-čalnik. Komaj napravi znamenje sv. križa, začne glasno jokati. Med skuzami se skesano obtoži svojih grehov i oblübi, da se bo popravo.
Don Bosko ga od veselja obine i prayi: „Rešeni ste naj-hiišega hüdoga. Viipam, ka tiidi bolezen mine. Či se to zgodi, zahvalite Marijo, preč. Devico, i ne sirmaškoga Don Boska, ki je grešnik, kak vi.
Zdravnik je zaistino ozdravo. Večkrat je prišeo obiskat Don Boska i zahvaliivat Marijo Devico za zadobleno milost.
- R.
CD1S1JONSKÄ POROölA
PISMO NAŠEGA MISIJONARA Z JAPONSKOGA.
Dragi! Prie kak začnemo šolo, Vam ščem napisati par vrstic. Napišem Vam nikelko reči od ednoga jako lepoga dogodka, ka se je zgodo v varaši Beppu, gde mi mamo misijon, meseca avgusta. V tom varaši so se zbrale krščanske dvorje-nice betežnikov z ednov doktoricov za pliične betege i začnole skiipno živeti kak kakše redovnice. Doktorica je preci bogata i dala zozidati eden špitao. Gda so ga dozidali i blagoslovili, se je zglasilo vnogo betežnikov, ki so stopili v špitao. Te „sesre", kak se same zovejo, so njim začnole davati poleg telovnoga zdravlenja tiidi diiševno. Pa to nej trpelo dugo vremena. Po par tjednaj je nikak v noči viižgao špitao i v par vöraj je vse zgorelo. Rešili so samo betežnike i je spravili v male hišice, štere so „sestre" na arendo vzele. Vseedno so nej trpele pre-velke škode, ar je bilo vse lepo zavarvano i zato so namenole gorpostaviti novi špitao v kratkom časi. Gda so pogani vidili, ka je špitao pogoro, so se začeli norca delati iz teh smilenih diiš. Ništerni so začnoli gučati: „Vidite, ka vam pomaga vaša vera i vaš Bog". Pa „sestre" so šče naprej skrbele za betežnike i vnogim ozdravile tiidi diišo. — V začetki avgusta so dale kopati stiidenec, ki bi mogeo biti 40 m globoki. Skopali so že
34 m., gda je prišla nesreča. Zemla se je zrušila i pokopala ednoga delavca živoga. Delavci so začnoli kričati, prišlo je vnogo liidi i tiidi žena pokopanoga delavca z decov. Morate si misliti, kakše kričanje i jokanje je nastanolo! Vsi so pravili, ka je delavca v studenci bujlo, ar se je nahajalo nad njim 23 m. zriišene zemle i kamenja. Pä so začnoli vnogi kričati proti katoličanskoj veri i katoličanskomi Bogi govoreč: „Prle vam je pogoro špitao, zdaj je pa bujlo toga delavca, naši bogovi se srdijo, ka ste je zapustili, i zato vas kaštigajo. Ve vsaki den molite ino telko gučite od vaše krščanske vere, pa vam vse to nikaj ne pomaga." „Sestre" pa so zapovedale, da naj začnejo znova kopati, ar delavec v stiidenci je ostao živ. „Katoličanski Bog je vsemogočen, On nam bo pomagao." Zaprva nišče nej šteo delati; gda so delavcom obečale dobro plačo, so li začnoli kopati. Delali so tri dni i tri noči neprenehoma i te so resan najšli delavca v stiidenci živoga. Par centimetrov nad njegovov glavov sta se postavila dva velkiva kämla kak kakša strèha i sta nej dopiistila, da bi ga zemla bujla. Komaj so delavca potegnoli živoga iz stiidenca, se je glas razneseo po vsem varaši. Prišlo je vnogo liidi od vseh krajov i so začnoli hvaliti krščanskoga Boga ino sestre. Gučali so, ka je krščanski Bog najmogočnejši med vsemi bogovi itd. To so pogani gučali, ki ne vejo, ka je samo eden Bog. Tak se je glas od čiide ino katoličanske vere jako razširo i vnogi so se že priglasili v misijoni, ka ščejo postati krščeniki. Bog pomaga vsem onim, ki ga prosijo pomoči i nam tiidi nesreče pošila zato, da iz njij pride kaj dobroga za nas, za naše diiše. To nam pokaže tiidi dogodek v Beppu-i. Pred petimi leti je bilo v tom varaši pravo preganjanje katoličancov i posebno misijonara, ki se nej smeo prikazati niti na vulici, da se nebi iz njega norca delali i v njega kamenje metali. Te je bio začetek, zdaj se nahaja v Beppu-i že 136 katoličancov. Priporočam Vam v molitev velikansko vnožino japonskih poganov. Vaše molitve, dela, triide i žrtve dariijte za njiivo spreobrnenje.
Antolin Gusti.
PISMO PROPREFEKTA MIL. G. KEREC JOŽEFA, MISIJONARA NA
UREDNIKA NOVIN,
Prečastiti gospod Klekl!
Veseli božični prazniki se bližajo in naše leto 1937. naglo tone svojemu koncu. Velika hvaležnost me veže, da že sedaj pohitim in se Vam zahvalim za vašo naklonjenost napram mojemu misijonu v Yunnanfu, da Vam še pravočasno želim vesele in milosti polne Božične praznike in eno srečno in blagoslovljeno novo leto 1938. Naj bo to leto, leto pravega miru in vsestransko blagoslovljeno za Vàs in za ves naš dober slovenski narod. Blagoslovi naj Vsemogočni Vaše nesebično delo za blagor duš in naroda, da bo obrodilo obilen sad za Cerkev in narod. :Hude peklenske sile pritiskajo od vseh strani, da bi s svojimi prevratnimi nauki vničile v dušah vsak nadnaravni čut in potlačile človeški rod v propad brezverstva, nekulturnosti in po-
divjanosti. Njih cilj je, da bi zavladal nered, podivjanost in da bi se peklenske muke že čutile nekoliko tukaj na zemlji nad ubogimi in nedolžnimi ljudmi. To so pravi satanovi sodelavci v pogubljenje narodov, in proti tem sovražnikom moramo napeti vse sile, da rešimo take pogube človeški rod.
Moje prisrčne želje so, da, prečastiti gospod, še naprej uspešno vrejujete NOVINE in Marijin List v blagor svete Cerkve in naroda. Naj Vas pri tem vodi ista apostolska gorečnost, ki je vodila svetega Pavla; in z mečem resnice režite na desno in na levo brez ozira, da se pobije laž, odstrani nevarnost in naj stem mogočno sveti vsem prebivalcem Domovine neugasljiva luč Kristusovega Evangelija. Tako se borimo mi misijonarji tukaj med poganskim svetom proti malikovanju, praznoverstvu, proti istemu nevarnemu prodirajočemu sovražniku — komunizmu, največjemu lažljivcu, ki ga sedanja dobo zmore najti. Kakor mi ne nehamo svoje borbe tudi med najhujšim pomanjkanjem in bedo, naj i Vi vodite ta sveti boj v tem novem letu, in si s tem spletate neminljivo krono za srečno večnost. To so moje prisrčne žele za to novo leto in to vam želijo vsi moji slovenski sodelavci tukaj v Yunnanfuju.
Leto, katero se poslavlja od nas, je za naš tukajšnji misijon bilo eno najbolj napornih, a tudi zelo rodovitnih. Mnoga potovanja in obiski so rodili lepe sadove za duše, in naša šola je dosegla v tem oziru krasne uspehe, kar je pravi balzam na trpeče misijonarjevo srcé. Naša nova in velika zgradba žalibog ni še mogla priti pod streho. Vsa betonska dela so že bila končana mesca junija in od tedaj vse delo počivle, ker nimam nobenega denarja, da bi opeko in les kupil za napredovanje dela. Pričakujemo, da nam dobrotniki iz domovine pomorejo kupiti opeko in apno. Upam močno, da nas v tej stiski ne bodo zapustili in da bo vsak rad prispeval za eno opeko. Božji Zve-ličar, katerega čast se bo iz tega doma širila, bo bogato povračal tako pomoč za uboge pogane. Kljub veliki in grozni vojski, ki se bije tukaj na naših kitajskih tleh, na neki čudoviti način pri tem misijonska delavnost ni nikakor ponehala, ampak poysod zavzema čudovit razvoj. Tudi v provincah, ki so vse polite z človeško krvjo, misijonarji nadaljujejo svoje delo. Razdejanja so res grozna in človeških žrtev je mnogo. Kitajci tako hrabro branijo svojo zemljo, da eden na drugem umirajo za svojo domo-vino.^V Shanghaju je sedem vrst mrličev štela vojna črta in so do zadnjega moža padli. So slabo oboroženi proti tako moderno in tehnično opremljenemu sovražniku. Srditi boji se nadaljujejo v vedno večjo izgubo kitajske armade. Mi vsi molimo za pravičen mir, da naj tam, kjer je slabost nedolžnega bila s silo premagana, končno zmaga pravični mir. Naj, prečastiti gospod, tudi Vaše goreče molitve in vseh bralcev NOVIN močno podprejo to našo prošnjo pred Bogom in naj že skoraj zavlada ljubi mir med narodi, naj je vse objame prava ljubezen Kristusovega Evangelija, kateremu čast in slava vekomaj. S prisrčnimi misijonskimi pozdravi Vam hvaležno vdani misijonar S. S.
Jožef Kerec, apostolski proprefekt.
slavlam Od „Novin" i M. Lista, šteriva sta mi tak prilfibleniva. Vüpam pa, da se ne poslavlam za vsikdar. Zdaj več nisem svoja gospodinja, kak na starom mesti, v lepom „Tigy". Tükar živlenje ščista inači teče. Zdaj sem malo pod discipiinov. Pa naj bo, vej znamkar vsikdar ne bom, ka bode že prišao palik čas, ka si lejko naročim „moje" ltibe Novine i M. List, či prie nej, naj bom v misijonih, či liibi Bog da.
Jaz se počiitim nad vse srečno, veselo, čeprav pridejo vmes male težave. Pa pri Jezusi, pred tabernaklom, ki Ga obiskavam vsaki den, se vse olehkoti i razvedri. O, kak sladko, kak veselo je biti pri Njem. Nemrem za-zadosti zahvaliti liiboga Boga, da me je obvariivao vseh nesreč, da sem prestopila samostanski prag. Velko je bilo hrepenenje i zato tiidi je vekše veselje. Po tak dugom pričakiivanji so se spunile moje žele, ki so se vzbiidile pri meni v detečih letaj. Ima pa človek tiidi včasih vnogo ovir. Če ne bi bilo dobrih diihovni voditelov, bi človek tak ta zaostao j. svojim pozvanjom, še bole pa v tiijini, da v trdoj tujini.
Tiikar sem sama Slovenka, med samimi Francozinjami. Pa se počiitim jako dobro, kak v domovini ; vej človek najde prijatele i prijazne osebe povsod. Nikdar pa nemre pozabiti svoje rojstne strehe, svoje domovine i vseh svojih priliiblenih oseb. Večkrat mi misli poletijo prek visoki gor daleč, daleč, kje mi je zibelka tekla i tüdi na Vas vlč. g. urednik, gda sem bila tam pri Vas i y Našem domi, gda smo cekre pleli. Oprostite, da Vam vse to tak po de-teče predstavlam. Znam, ka mate vnogo .drügi skrbi, pa tüdi jaz mam, da pa to Vam samo tak mimoidoč povem, zato, ka nej sem pozabila na domovino.
Zahvaltijem se Vam za Vaše molitve, štere opravlate za mene. Vervlite mi, da se spominam v mojih molitvah vsaki den svojih dragi, i vseh lüdi i prosim za vse potrebe i blagoslov vsem, posebno pa Vas vlč. g. urednik i bom vedno, dokeč bom po zemli hodila, se Vas spominala.
Dne 28. nov. sem pa bila v Parizi v maternoj hiži: Maison mère des filles de la charité, rue du Bac 140, — Dosta lüdi je priromalo iz vseh kra-jov, častit i prosit pomoči Mater božo.
S čascjov i pobožno je kušno vsaki S t o 1 e c, na šterom je sedela Brezmadežna Mati, kda se je sestri, odnosno novinki. Catherine Labouri prikazala, kak že znate, je eno vöro sedela na njem i gučala s Katarinov 27. nov. ob polnoči 18301. Msgr. Vérdier, kardinal, so predgali i eden od drügi gospod. Prelepo je bilo i nekše posebno veselje i radost nas je navdajala, da je bio guč od — manifeslation de la Vierge Immaculie de la Médaille Miraculeuse, od čudodelne svetinje Brezmadežne Device.
Komaj že čakam, da pride čas, gda bom lejko vsaki den v kapeli, v štero je prišla Mati boža, kje počivata s. s. Louis Marillac i Catherine La-bouré. Svetnici izgledata, kak či bi samo spali.
Oprostite vlč. g. urednik mojoj površnoj pisavi. — Vesele božične svetke i blagoslovleno novo leto želem vsem v domovini, staršom, brati, sestri, rodbini i celoj vesi Strehovci, predvsem pa Vam i vse pozdravlam, prav iz srca. — Anica Farkaš.
Občni zbor Rafaelove družbe za Slov. krajino se je vršo dee. 23. i je zvolo staro vodstvo nazaj, izvzemši tajnika, g. Škafar Ivana, ki se je zavolo oddaljenosti odpovedao te častne drUžbe. Na njegovo mesto je zvol-jeni g. Novak Vili, profesor na sobočkoj gimnaziji.
Tretjeredniška skiipščina v Črensovcih. Šle 869 ko-
1rig do 31. dee. 1. 1937. Lani je vrnrlo 6 kotrig, za štere naj živoče opravijo en deo svetoga čisla i naj edno sv. obhajilo za vsako pokojno kotrigo dariijejo.
25 letnico obstoja je obhajao preminočega decembra 8. oddelek tretjega reda sv. Frančiška v Črensovcih, šteroga ko-trige polagajo vsako leto na te den zaobliibo popolne čistosti i to dariijejo za diihovnike, da sveto živejo i dosta diiš rešijo. Te oddelek, takzvani „deviški tretjired", broji dozdaj 167 kotrig. Ob 25 letnici so kotrige dobile pred ponovitevjov zaobliibe čistosti primeren navuk, pristopile k svetomi prečiščavanji i se zročile pod obrambo Nevtepene, da pod njenim plaščom ohranijo najlepšo rožo sveta: devištvo, čistost.
Zahvala. Prisrčno se zahvalim Presvetomi Srci Jezušovomi i Prečis-tomi Srci Marijinomi pa sv. Antoni Padovanskomi i častitlivomi slugi božemi Slomšek Martini za dobleno zdravje i večkratno pomoč v dtiši i teli, štero sam vii pa la od Bože Dobrote dobiti i sam tiidi dobila. — P1 e j Magda, Gornja Bistrica.
Zahvalim se Božemi Srci Jezušovomi, Prečistomi Srci Marijinomi i sv. Jezušekovoj Treziki za dobleno pomoč. — Toplak Anica, G. Bistrica.
Marijin List je naraseo v preminočem leti meseca novembra za 15 komadov, decembra pa za 8 komadov. Iz srca se zahvalimi častitlivomi slugi božemi Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč i jiva prosimo, naj s svojim döhom napunita slovenski narod, naše liste i je razširita. Po sv. Cirili i Metodi pa prosimo dobro Mater Marijo, naj kemprle zadobita čast oltara.
Pošta.
Gd. Vika Razlagova, Ljutomer. Hvala za poslano. V pošti smo dali na edno pismo že davno odgovor, driigo ešče ne prišlo za rešitev zavolo odsotnosti g urednika. Prosimo potrplenje i molitve, vse bo rešeno — Vsem širitelom. Iz 1. številke več dobite za nove naročnike. Iz liibezni do dobre matere Marije idite od hiše do hiše i agitirajte za Marijin List. V Marijinom imeni začnite i se ne bojte trdih odgovorov. Ki liibi Marijo, bo se veselio trdim odgovorom. Povejte povsod, da ki nema 16 Din. za Marijino čast, ma pa dosta več za nepotrebno kadilo i pilo pa gizdavi obleč, ne vreden Marijine pomoči. Mati vas pošila, sinovje i hčeri, po Sloven-skoj krajini, bogajte jo i spravite v njeni šereg vse kat. družine po želi Višjega Pastira. Marija vodi vas. Simon Žnidar, G. Jablane. Za vaše pokojne obsliižili sv. mešo.
Cena Marijinoga Lista v državi 20 Din. na posamezni naslov, 16 Din. na skiipni naslov pri širitelji, 40 Din. v inozemstvi. Naročniki dobijo brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga za 1. 1939., kak so ga dobili letošnji naročniki, ki plačajo naročnino.	Uprava Mar. Lista v
Črensovcih.