Poštnina plačana v gotovini* Posamezna itev. Din 1« Štev. 19. V Ljubljani, dne 10. maja 1928. Leto XI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak četrtek Raroialaa ta tazemstro: četrtletno 7 59 Dla, polletno 1» Ma, celoletno t» Dla; n Inozemstvo: Četrtletno It Dla, polletno 24 Dla, celoletno 48 Dla. — Račaa poštne hranilnice, podrninlce t LjabliaaU it «0.711. Malo spomina na klerikalne obljube Davčne enakosti ne bo — Naši fantje vojaki še ne služijo doma — Reda v naši državni upravi še ni — Prečanske pokrajine v vsem zapostavljene za Srbijo, čeprav plačujejo večje davke kakor Srbija — Kaj neki počenjajo klerikalci v vladi? Klerikalci so sedaj že lep čas v vladi, to! Reda v naši državni upravi še vedno ni. se pravi toliko časa, da bi moralo že nekaj čeprav so klerikalci v opoziciji kar divjali njihovih običajnih predvolilnih obljub iti v proti neredu, korupciji in nasilstvom, katero klasje. Pred zadnjimi skupščinskimi volitvami početje so svoječasno očitali svojim seda-so klerikalci na svojih shodih grmeli za enako-1 njim zaveznikom radikalom. Pa so se kleri-pravnost, pravico in poštenost v državi, daikalci kljub tem očitkom tesno zvezali z radi so mnogi voiilci sedli na ta lim, češ: kleri kalci bodo prišli v vlado in bodo mogli izpolniti vse obljube ter zadostiti vsem opravičenim zahtevam Slovencev. No, in kaj se je izpolnilo? Kdo ve povedati, kaj? Naša glavna zahteva po izenačenju davkov se je izpolnila tako. da ne bodo davki nič manjši, nego še deloma večji in tudi ponol-noma izenačeni ne bodo. Prečani bomo kakor doslej davčno huje obremenjeni kakor Srbija. Sedanja vlada zlasti noče enakomernega obdavčevanja zemliišč, nego gre celo za tem, da davčna neenakomernost ostane ter se da- kali in sedaj nič več ne govore o nerednostih. Notranji minister dr. Korošec, ki je te dni potoval po Južni Srbiji, je bil celo navdušen o lepem redu v tamošnjih krajih, dasi ve danes vsak otrok v Jugoslaviji, da je vsa Južna Srbija eno samo veliko gorje. Po izjavah dr. Korošca bi se dalo sklepati, da se cedita po Južni Srbiji med in mleko. Čuditi, v resnici zelo čuditi se moramo dr. Korošcu. je bil zmožen podati tako ugodne izjave o krajih, kjer so nered in nasilstva na dnevnem redu. Večina slovenskega naroda je torej poslala poslance SLS v Beograd zato, da ti slepo služijo radikalom in se slepo '"hnjajo Mihovi politiki, ki je Mikortoliko korita za Severno Srbijo, a zelo škodljiva za prečanske kraje. Klerikalci so v zvezi z radikali izdali koristi Slovenije, in to izdajstvo jim mora vrniti Slovenija zob za zob, ako ima večina Slovencev še kaj odporne sile v sebi. Mislimo, da so izkušnje našega liu^va sedaj že tolike, da se njegova večina ne bo dala ob prihodnjih volitvah več prevarati z verskimi zlorabami in praznimi obljubami. Po občinskih volitvah v manjšinskih občinah v Prekmurju da nimajo osebe iz svojih vrst, ki bi jim stala na čelu. Pri naših skupščinskih volitvah so najprej bili skoro vsi za radičevce, pri zadnjih skupščinskih volitvah pa so šli popolnoma cepljeni; vsaka stranka je dobila nekoliko njihovih glasov. Da bi imeli svojo lastno stranko, je izključeno, ker jih je pač premalo. Izmed naših strank se največ vrtijo okrog njih in jih najbolj snubijo naši kleri- V vseh občinah v Prekmurju so se izvršile občinske volitve. To so bile prve občinske volitve v osvobojeni domovini. V slovenskih ob-vek na zemljišča še noveča. Po vladni izjavi činah so bile že koncem preteklega leta, a v se pričakuje, da bo novi zemljiški davek v občinah, pomešanih z Madžarji, so se vršile 1. in vsej državi vrgel 570 milijonov dinarjev. Po 115. aprila. Srez Dolnja Lendava obsega naslednje sedanjih računih bi morali od te vsote plačati manjšinske občine: Čentiba, Dobrovnik, Dolga prečani 350 milijonov, a Srbija s Črno goro vas, Dolina, Dolnja Lendava, Dolnji Lakoš, Ga-le 220 milijonov dinarjev, kar ni v nikakem berje, Oenterovci, Gornji Lakoš, Kamovci, Kapca,! kalci, ki celo vzdržujejo politične novine za nje razmerju s površino zemlje na eni in drugi Kot, Zamostje, Mrtvarjevci, Petcšovci, Radmo- Pod imenom «Nepujsag». Kljub vsem naporom Strani. Računanje, koliko zemlje je kje pod-ižanci in Žitkovci; torej 17 občin. V Prekmurju' klerikalcev in njihovemu često netaktnemu pisar-vrženo zemljiškemu davku, ne odgovarja pra- i so posamezne vasi tako velike in imajo toliko ienju pa jih Madžari ne marajo. V nekaterih ob-vemu stanju. Vzemimo le en orimer: Srbi-' prebivalstva, da je vsaka za sebe že tudi občina, činah obstojajo naše krajevne organizacije, pred-ja s Črno goro ie po površini trikrat večja od Jo so vasi, ki se grupirajo okrog središča sreza vsem v Dobrovniku, v Gaberju. Centibi, Pete-Hrvatske in Slavonije, ima pa le za malen- Dolnje Lendave in kažejo na zunaj sliko kot šovcih. Sigurno pa je, da se bodo vsi pri more-kost več davku podvrženih zemliišč. to je madžarska pokrajina. Vzrok odlaganju občinskih bitnih volitvah naslonili na KDK, ako bo ta na-3.900.000 hektarjev napram 3.470.000 hektar-'volitev je bil preveč madžarski značaj teh občin, Jem — zaradi česar se je računalo, da bodo te občine Prečani klerikalci so vladni možH a niso, pri morebitnih občinskih volitvah manifestirale Imeli toliko vpliva, da bi dose»H en?koorav- svojo narodnost. Ta strah pa ni bil upravičen, nost v tako važnem vprašanj«, kakor so baš kakor so nam to prav lepo dokazale minule obda vkl, dasi neprestane tožbe naših činske volitve. Ne da se utajiti, da so občine Genterovci, Ka- davkoplačevaloov. ki se deloma celo zndol- j žujejo, da morelo ustreči zahtevam davčnihj movci in Mrtvarjevci v resnici madžarske, a vse oblastev. stopila enotno. Toda predaleč bi zašli, ako bi razglabljali na široko o življenju naših Madžarov. Namen tega članka je pokazati na prošle občinske volitve in na njihov pomen v političnem in narodnostnem oziru. Najbolj značilno je, da Madžari v nobeni občini niso nastopili kot madžarska stranka. Druga ' ostale gori omenjene občine so narodnostno moč-1 značilnost je, da niso šli v volitve tudi pod ime-Svoječasna neprestana zahteva klerikal- no pomešane in je v njih slovenski živelj prav J nom naših političnih strank. Iz tega sledi, da so zbrisali sled vsakemu nacionalnemu izrazu, od druge strani pa ne nudijo jasne slike svoje strankarske opredeljenosti. Z veseljem moramo ugotoviti, da so naši Madžari s tem pokazali svojo mirnost in da niso nasedali raznim sumljivim elementom, ki goje umetno v njih nestrpnost hi cev, da morajo naš? fantje služiti vojake do- lepo zastopan. Nepobitno dejstvo pa je: kar je ma, je že davnn pozabljena Komaj so prišli | danes madžarskega, je plod madžarizacije, ki je klerikalci v vlado, se ni več bralo o tej za- prodirala od hiše do hiše, od vasi do vasi. V na-htevi v klerikalnem časopisju in se ni več ; vedenih občinah je 13.370 prebivalcev. Od teh je grmelo o njej na klerikalnih shodih Klerikalci so prej stavliali to zahtevo le za volilni lim, a ko so prišli na krmilo, so na take in po- 3205 Slovencev in torej 10.165 Madžarov. To pa računano po ljudskem štetju iz leta 1921., ko se |e še marsikateri nezavedni Slovenec štel za sovraštvo do Slovencev in države. S tem je za dobne obljube po/aHli. Svojo moč. obstoiečo Madžara. Danes lahko računamo, da je v teh nas jasno, da je ljudstvo dobro in mirno, očistiti v prijateljstvu z radikali, so začeli izrabUati občinah do 5000 Slovencev. Tako pridejo Madžari le za svojo strankarsko korist in za preganjanje svoiih političnih nasprotnikov. Več moči jim radikali tudi ne maraio dati, kajti pravica in denar prideta v poštev predvsem za Srbijo in šele potem za prečanske kraje. Naš novi proračun nam na vseh stra-pokazuje zapostavlianie prečanskih pnkraiin. in za ta proračun so. žal. Hasovali tudi prečani klerikalci in bosanski muslimani brez protesta. v poštev kot pičla narodna manjšina ob meji z glavnim stebrom v Dolnji Lendavi. pa ga je treba krivih prerokov, ki delajo razdor in netijo prepir. Kakor rečeno, politično minule občinske vo>- Če vpoštevamo način, kako so Madžari znali litve ne nudijo jasne slike. Kar se tiče nas in vzgojiti svoj narod in druge narode v naravnost j naše stranke, oziroma celotne KDK, smo z iz- nestrpnem duhu, nam bo lahko razumljivo, da so naši Madžari narodnostno zelo zavedni Treba bo časa in neumornega dela, da bo dobila pokra- idom lahko prav zadovoljni. Naj navedem nekaj primerov: V Dolnji Lendavi lahko stalno računamo na okrog 80 glasov, čentiba se je držala jina slovensko lice, kakor ga je imela pred sto nad vse lepo; tam imamo od 9 odbornikov 7. leti. Politično pa naši Madžari niso zreli in se tudi ne opredeljujejo. Glavni vzrok temu je to, V Dobrovniku je bila samo ena lista, v glavnem naša. V Gaberju smo združeni dobili večino. V Kapci ima združena KDK večino. Kar se tiče agitacije, so bili na prvem mestu klerikalci, ki so obljubljali vse mogoče in nemogoče stvari. Tako se je zgodilo v Kamovcih, kjer nimajo klerikalci niti enega pristaša, da je bila vložena samo lista SLS, kar vzbuja splošno pozornost, pa tudi smeh. Potrebujemo ljudi, ki znajo prijeti na pravem mestu in ljudstvo bo šlo po pokazani poti. Najbolj občutna točka je pač agrarna reforma, kjer Madžari ne pridejo v poštev kot agrarni interesenti. Treba je kruha in pametne politike in ljudstvo bo zadovoljno. Težave naših kmetov oh italifanski mefi Italijani ovirajo delo našim dvoposesinikom — Bera, draginja in nizke cene živini Hotedršica, maja. Malokdaj se oglašamo iz naše vasi, to pa zaradi tega, ker nimamo, žal, ničesar lepega poročati. Nesrečna meja nam dela letos preglavice kakor še nikoli. Čeprav smo že v začetku leta oddali vse prehodnice v Gorico v podpis, smo jih do sedaj prejeli vidiranih komaj polovico. V času največjega dela na polju smo bili pa skoro ,vsi brez legitimacij in smo hodili na svoje njive onstran meje le skrivaj kakor tatovi; onim posestnikom pa, katerim vodi pot mimo italijanske stražnice, sploh ni bilo mogoče priti do svojih zemljišč. Laški finančni stražniki so nam tudi skrajšali delovni čas, ker nas pustijo čez mejo samo od šeste ure zjutraj pa do šeste zvečer. Ko preteče ta čas, se razpršijo po polju in tirajo ljudi domov; če srečajo voznika, ki pelje gnoj na njivo, mora ta spreči sredi pota, pustiti voz na mestu in oditi domov. Vprašujemo se, kaj bo šele ob košnji. Ali naj pojdemo ob šestih domov, ko začnemo šele nakladati? Naše županstvo je menda že vložilo par pritožb, ali do sedaj še ne čutimo nobenega učinka. Prosimo vse merodajne činitelje, naj nam prej ko mogoče izposlujejo prost prehod od solnčnega vzhoda do zahoda in hitrejše reševanje legitimacij. Druga nevesela novica je, da je oblastvo za-rubilo in na javni dražbi prodalo posestniku Jakobu Petriču na Ravniku pet glav živine ter nekaj sena, in sicer zaradi neplačane bere; bojda pridejo še drugi kmetje na vrsto. Sedaj smo torej na jasnem, da moramo dajati bero. Ker pa je bera zelo nepriljubljena davščina, ki spada že davno med staro šaro, bomo povedali vsakemu kandidatu ali poslancu, ki bo kedaj prišel v našo vas, pa naj bo od katerekoli stranke, da zahtevamo, naj se bera odpravi in naj se plačuje du- Ihovščina iz državne blagajne. Mislimo, da bodo ! tudi gg. duhovniki s tem zadovoljni, ker se jim ne bo treba prepirati z verniki, kar zelo* škoduje njihovemu ugledu in vzvišenemu poklicu. Nas obmejne kmete tarejo vsakovrstne nadloge. Sedaj prihaja še grozen val draginje, ki ga : mi Hotenjci, ki moramo večji del živeža kupovati j v trgovinah, še posebno bridko občutimo. Proti 'draginji ne pomaga niti tukajšnji konsum, ki je bil menda v ta namen ustanovljen, niti vlada, ki ima vendar v rokah sredstva, da bi lahko banat-skim židom in izkoriščevalcem ljudstva preprečila njihovo početje. Kar imamo naprodaj (les in živina), nima nobene cene; mesarji nam plačujejo krave po 3 Din, meso pa prodajajo po 16 Din. Ali je to pravično? Zato si bomo morali sami pomagati. Slišali smo, da se je na zadnji občinski seji govorilo o tem, da bi se ustanovila tukaj nekakšna »Vnovčevalnica«, ki naj kmetom spravlja njihove pridelke v denar. Da bi Ie ne ostalo samo pri načrtih in besedah! Zaključujemo današnjo jeremijado in se Vam, g. urednik, zahvaljujemo za potrpežljivost. Upamo, da bomo prihodnjič lahko kaj veselejšega poročali. GORENJI LOGATEC. Gostovanje pevskega društva «Lire» iz Kamnika v Sokolskem domu: • je napravilo številnemu občinstvu prvovrsten ' užitek. Spored je bil res izbran. Poleg domačih \ | sta ugajali zlasti dve ruski narodni pesmi. Bri-; I ljiral je g. Lesevicky s svojim izrednim basom. •> Po koncertu se je razvila animirana prosta za-1 ■ bava. Gg. pevci so bili neumorni. Zapeli so namj še eno in drugo. Prisrčna hvala dragim gostom1 za redek in lep večer! Nedeljska predstava «Pred poroko« je privabila v Dom mnogo hvaležnega občinstva, ki kar ni moglo priti iz smeha. — G. sreskemu poglavarju je bil zastrupljen lep pes volčje pasme. Hodil se je menda ženit v tujo vas. VRHNIKA. Dne 25. januarja izvoljeni gospodarski odbor trga Vrhnike še ni mogel prevzeti svojih funkcij, ker oblastva zadržujejo rešenje nekega neutemeljenega priziva. Že pred 14 dnevi se je obljubilo deputaciji z Vrhnike, katero je oblastni poslanec g. Karel Mayer predstavil pri namestniku velikega župana, da bo zadeva tekom enega tedna rešena. Zaman. Volilci vprašujemo, zakaj se ne zaključijo računi starega odbora za leto 1927. Ali mogoče ni kaj v redu? — Radovedni volilci. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Naša hranilnica ima svoj letni občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 14. v društvenih prostorih. Dnevni red je običajni. Dne 3. t. m. je minulo 20 let hranilničnega obstoja. Od tedanjega odbora sta v njem danes še samo dva tedanja člana g. Paleček kot njen predsednik in njen tajnik g. Osredkar. Hranilnica je delala leto za letom z znatnim napredkom. Preteklo poslovno leto je imela okrog poldrugega milijona dinarjev prometa. Vojno posojilo, ki ga je, seveda, morala tudi podpisati, je bilo že pred leti poravnano, ne da bi bila hranilnica pri tem občutila kake pre-tresljaje v svojem poslovanju in imetju. Član!, udeležite se občnega zbora, ker se vam bodo podali razveseljivi računi. Tudi drugi ste vabljeni, da pristopite kot člani z deležem 100 Din k temu domačemu denarnemu zavodu. JESENICE. (Smrtna k o s a.) Po daljši bolezni je preminul v starosti 68 let gospod Karel Ažman, delovodja pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Pokojnik je bil zaposlen pri Kranjski industrijski družbi nepretrgoma celih 55 let in ni bil ves čas svojega dolgoletnega službovanja nikdar resno bolan. V javne politične boje ni dosti posegal nikoli, pač pa je vse svoje moči posvetil podjetju. Zato je bil zbog svoje izredne marljivosti in sposobnosti visoko spoštovan. Naj mu bo domača žemljica lahka, težko prizadetim naše iskreno sožalje! ŽIRI. V nedeljo 29. aprila je gostoval na našem sokolskem odru dramski odsek Sokolskega društva Gorenja vas z Ganglovo dramo »Sad greha«. Občinstvo je napolnilo dvorano popol- Soteščan: V vrtincih usode (Povest nesrečne žene.) (Dalje.) Na klopi ob blazini je sedela njegova red-nica. obraz ji je bil udrt in razoran od solz ■— živa slika nboštva in moževe podivjanosti. Ob vstopu Narcise se je pokrila z rokami, skriti ji je hotela bedo, zarisano v obličje. »Posetit sem vas prišla«, jo je Narcisa prijazno nagovorila. »Kot sosedi mi je znano trpljenje, katero junaško prenašate; vzlic temu, da živite v uboštvu, skrbite za tujega otroka. Taka dobrotljivost zasluži priznanje, povejte, kako naj vam pomagam?« Začudeno je gledala Škarlela ljubeznivo neznanko; vse življenje še ni čula tako prijazne besede. V naraščajočem zaupanju si je razkrila lice ter je bridko zaplakala, tudi otrok je pričel jokati. »Ne jokaj, malček!« je Narcisa božala otročiča; potisnila mu je v roko sladčico, ki je naglo izginila v lačni želodček. »Lamberček, zahvali se gospe«, ga je učila rednica. »Hvala, dobra teta!« Čim je otrok okusil sladčico, je vstal z blazine ter je zlezel Narcisi v naročje. •Torej Lamberček se imenuješ«, mu je gladila drobno glavico. »Lambert mu je pravo ime«, je popravila ' "'lela. »Kdo ve, kod hodi njegov oče, pa iuui i.t.M se mu je izgubila.«. »Zakaj ne poizvedujete po njej? Ali še niste ničesar ukrenili?« »Nočem, da bi jo zasledovalo oblastvo. Imela je poštene namene, slovesno mi je zatrjevala, da se bo vrnila.« »Ali bi jo mogli natanko opisati? Povejte, kako je bila oblečena, kakšne postave je bila in kakega obraza. Morda se nam posreči, da jo izsledimo.« »Bila je nenavadna prikazen ...» Škarlela jo je natančno opisala, njen opis se je ujemal z ženo, ki se je pojavila na Ležišju pred usodno poroko. »Oh, Leonora!« je natihem vzdihnila Narcisa, glasno pa je dostavila: »Vaši podatki me utrjujejo v slutnji, da se je neznanki nekaj prigodilo. Časopisi so poročali o neki utopljenki v vrtincu pod mostičjem; ako je bila nesrečnica mati vašega rejenca, potem zaman pričakujete njeno vrnitev.« »Njena nesreča bi bila usodna zame in za otroka«, je vzdihnila Škarlela. »Ne vem, kaj bom počela ...» »Nič vam ni treba skrbeti. Polovico zaslužka vam bom odstopila za oskrbo zapuščene sirote. Ali ste zadovoljni?« »Prav iz nebes ste mi poslani, plemenita žena.« »Tukaj imate svotico za prvo silo. Kupite mu potrebno obleko, posteljnino, igrače, ostalo pa obdržite za hrano. Večkrat vas bom prišla pogledat, a nikoli s praznimi rokami.« »Iz srca vam bom hvaležna, drugič boste našli spremembo, da nas boste komaj poznali.* »Tedaj zbogom, Lamberček, in na ponovno svidenje!« Kakor vila je odhitela po ston-nicah v palačo, njene misli pa so ostale pri najdencu, kateremu je postala druga mati. Škarlela je držala dano obljubo, s prejeto podporo si je pomagala iz prve zadrege. Kupila je otroku obleke, igrač ter mu izboljšala hrano. Siromašni družini je napočilo novo življenje. Odslej je bila Narcisa pri Škarletu vsakdanji gost. Kadarkoli se je mogla odtegniti, je prihitela čez dvorišče s kakim darilom, pobožala je otroka, ki jo je vzljubil kot rodno mater. Ko je odhajala v mraku nekega večera, je stopil izza ogla na ulici možak, ki jo je v kratki razdalji zalezoval vso pot do palače. Tu se je ustavil in pogledal kvišku, zapisal si je ulico in številko. »Karel!« Narcisa je spoznala brata ter ga je poklicala po imenu. Možak se je okrenil ter jo je popihal z naglimi koraki. »Vohun!« je vztrepetala, sluteča novo nevarnost. «Kako naj se ji izognem in rešim nedolžnega otroka?« Zavod za umobolne v Neurju je dobil novega upravitelja ki je v spremstvu ravnatelja ogledal bolniške oddelke, čim je prevzel uradne posle. Samozavestno je hodil ot* sobe do sobe, povsod je našel kak nedostatek, pri čemer je napravil posebno onazko. Hotel je pokazati svojo znanost ter jo dejansko uve- noma ter je prišlo na svoj račun. Diletanti so pokazali res nekaj lepega ter dobro naštudiranega. Občinstvo ni štedilo spriznanjem. Marsikomu se je orosilo oko, saj to delo je bilo podano s popolnim doživetjem. Vsem igralcem priznanje in zahvala. — V nedeljo 6. maja pa je gostoval naš dramski odsek v Gorenji vasi z veseloigro v treh dejanjih »Charlejeva teta«. — Dne 6. t. m. bo priredil naš Sokol kakor običajno vsako leto veliko javno tombolo z mnogimi in lepimi dobitki. Opozarjamo že sedaj na to prireditev ter pričakujemo obilne udeležbe. SEMIČ. Dne 15. novembra 1894. je takratni dekan g. Aleš sprožil misel in sklical skupno z učiteljem g. Bartoljem može za ustanovitev Gasilskega društva v Semiču. Udeležba ni bila baš razveseljiva, ker stari ljudje niso imeli zmisla za kaj novega, kljub temu pa je bilo nekaj mož za predlog g. dekana. Sestavil se je pripravljalni odbor: predsednik Anton Aleš, tajnik Matko Bar-telj, odbornika Ivan Šuštaršič star. in Ivan Šu-štaršič ml. Kljub agilnemu odboru se občinstvo1 ni ogrelo za društvo, a dekan in Bartelj nista obupala. Ponovno se je sklical občni zbor dne 5. marca 1898., na katerem je g. dekan razložil,; kako potrebno je gasilsko društvo. Po dolgem prerekanju je dosegel, da se je volilo načelstvo in je bil kot prvi načelnik izvoljen gostilničar g. Anton Sepoher, za tajnika pa g. Matko Bartelj. Od tega dne se društvo še danes drži kljub vsem oviram. Ko so hoteli vsiliti v društvo strankar-stvo, je pokojni g. Bartelj kot tajnik in soustanovitelj društva stal na straži in ni dopustil stran- j karstva. To naše društvo bo slavilo 13. t. m.1 30Ietnico svojega obstoja. Ob tej priliki bosta prejela Matija Sever in Martin Stezinar srebrni odlikovanji. Spored slavnosti bo naslednji: V so-' hoto 12. t. m. zvečer baklada, v nedeljo zjutraj budnica, ob 8. uri slovesna sv. maša za pokojnika Antona Aleša in Matka Bartlja ter druge pokojne člane, ob 11. uri sprejem gostov na kolodvoru, ob pol 12. uri na trgu nagovor in odlikovanje, ob pol 13. uri banket pri g. Sepoherju, ob 15. uri javna ljudska veselica na vrtu g. Se-poherja z bogatim sporedom. Vabijo se vsi, ki cenijo društvo in njegovo delo, da posetijo to krasno prireditev v prelepi semiški dolini. S. RAČNA. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da bodo morali ljudje hoditi na tlako za prezidavo stare šole v trirazredno. Za ta sklep so bili premožnejši posestniki, dočim se je siro-mašnejše ljudstvo izjavilo za davek. Seveda, oni, ki imajo konje, bodo pripeljali po enkrat peska, drugi pa bodo morali garati po 3 dni zastonj. Ako bi pa plačevali davek, bi na vsakega prišlo nekaj malega in bi s tistim denarjem najeli delavce. Kaj je pa s tistimi 10.500 Din, ki so bili prihranjeni od prejšnjega občinskega odbora v ta namen? Slabo gospodarijo novi klerikalci. — 28. aprila je bil pri nas manjši potresni sunek, 2. t. m. pa smo imeli nekaj nevihte. Sicer pa dežuje skoro ves mesec neprenehoma. — V Račni je bilo nekemu kmetu ukradeno 15 kg masti, ki so jo dobili drugega dne pri sosedu. Istotako je bil poskušen vlom pri g. Poljšaku, a so bili vlomilci pravočasno pregnani. KORINJ PRI KRKI. Na Jurjevo smo imeli blagoslovitev zvona. Dne 20. t. m. pa bo priredilo naše gasilno društvo veliko vrtno veselico. To društvo je za nas Korinjce velikega pomena, ker smo v primeru požara navezani sami na sebe. Na sporedu veselice bodo godba, srečolov, šaljiva pošta, ribolov itd. Preskrbljeno bo tudi za različna okrepčila. Čisti dobiček se bo uporabil za nabavo brizgalne. Vstopnina je prosta. Korinjski hrib slovi zaradi svojega razgleda na belo Ljubljano, zeleno Štajersko in sosedno Hrvatsko. Priporočamo vsem, da se udeležite veselice z daljnogledi. Pričakujemo obilne udeležbe, h kateri vljudno vabi društveni odbor. LAŠKO. V ponedeljek 30. aprila se je poročil v Laškem obratovodja rudnika Brezno-Huda jama g. inž. Anton Homan z gdč. Albino Tadi-novo, hčerko hotelirja in mesarja. Priči sta bili g. inž. Franjo Loskot, rudniški ravnatelj v Zagorju, in veletrgovec g. Osolin iz Laškega. Novo-poročenca sta vzorna in odločna naša pristaša. Obilo sreče! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Gerent občine Sv. Krištof, g. dr. Lovšin, zdravnik v Laškem, je zahteval od deputacije, ki mu je pred kratkim predložila resolucijo za razpis občinskih volitev, naj se da resolucija davkoplačevalcem v podpis, da se bo izkazalo, koliko je občanov, ki so za volitve. Gospodu gerentu lahko odkrito povemo, da v naši občini ni niti ena'tretjina takih ljudi, ki bi se strinjali z Vašim gerentovanjem in ki bi se volitev branili. Ljudstvo ima Vašega drago plačanega gerentovanja dovolj. ljaviti, da bo vreden visokega priporočila, ki ga je posadilo na udobno službeno mesto. Lugar, tako se je upravitelj nazival. je bil mož visoke postave, nosil je dolgo črno brado in črne brke, tudi lasje so mu bili črni in navzgor počesani. Iz rokavov sta mu gledali beli zapestnici z zlatima gumboma, prsi mu je krasila svilena samoveznica. vanjo je bila zapičena igla z dragocenim rubinom. Razen ravnatelja ga je spremljal tudi rudnik, ki je zapisoval njegova naročila. Dospeli so po dolgem hodniku do tesne celice, kamor so vstopili. «Tukaj imamo čudno bolnico, Leonoro Pelan», je omenil ravnatelj. «Domiš1iuie si, da je žena graščaka Lamberta z Ležišja, : 555 do 565 Din. ŽIVINA. Cene malo čvrstejše. Majhen porast cen je bil zabeležen zlasti na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu predvsem za prvovrstno blago. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v valutah: 1 ameriški dolar za 56 Din 20 p do 56 Din 40 p; dne 9. t. m. v d e v i z a h: 100 avstrijskih šilingov za 797 Din 95 p do 800 Din 95 p; 100 nemških mark za 1557 Din 75 p do 1360 Din 75 p; 100 madžarskih pengov za 991 Din 20 p do 994 Din 20 p; 100 italijanskih lir za 298 Din 38 p do 1 300 Din 38 p; 1 ameriški dolar za 56 Din 71 p do 56 Din 91 p; j 100 francoskih frankov za 222 Din 66 p do J 224 Din 66 p; 100 češkoslovaških kron za 167 Din 99 p do 168 Din 79 p. Sejmi 12. maja: Planina pri Brežicah (le za živino), Zagorje (okraj Litija), Slovenjgradec, Lemberg. 13. maja: Gradac. 14. maja: Tržišče, Vrhnika. 15. maja: Trbovlje. 16. maja: Moravče (okraj Kamnik), Kočevska Reka, Studenec (okraj Krško), Videm (okraj Litija); Vojnik, Raskrižje, Št. Ilj (okraj Maribor, levi breg), Pilštanj. 17. maja: Kandija (za živino in stavbni les). 1$. maja: Gornji Logatec, Žužemberk. 19. maja: Bogojina. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Kratke vesti = Znižanje cene tobačnemu ekstraktu. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je doseglo, da je monopolska uprava znižala ceno tobačnemu ekstraktu v svrho pospešenega zatiranja rastlinskih škodljivcev. To velja le izjemoma do 31. decembra t. 1. Tobačni ekstrakt se dobiva po ceni 5 Din za kilogram v originalnih pločevinastih posodah pri tobačni tovarni v Ljubljani. * Lep uspeh naprednjakov pri občinskih volitvah v Brežicah in Globokem. V nedeljo so se vršile v Brežicah občinske volitve, ki so prinesle KDK lep uspeh. Nemci so vložili svojo listo, ki pa so jo vezali s klerikalno. Poleg liste KDK so nastopili samostojno tudi obrtniki, tako da so bile skupno vložene 4 liste. Dobili so: KDK 7 mandatov, obrtniki 2, Nemci 4 in klerikalci 4. Ker bosta obrtniška odbornika volila s KDK, je izvolitev naprednega župana zagotovljena. — Občinske volitve so se vršile v nedeljo tudi v Globokem, domači občini narodnega poslanca Ureka. Tu so doživeli klerikalci še večji poraz, ker so izmed 17 mandatov dobili samo 2, dočim si jih je KDK priborila 13; 2 odbornika sta odpadla na tretjo listo tako zvanih malkontentov. * Dr. Baxa se je vrnil v Prago. Kakor poročajo s Sušaka, je praški župan dr. Baxa v sredo zjutraj z avtomobilom odpotoval s Sušaka ter se preko Št. Petra in Slovenije vrnil v svojo domovino. * Angleški poslanik na lovu v Kranjski gori. Angleški poslanik na našem dvoru g. Kennard in njegov trgovski ataše g. Harvey sta prispela v Ljubljano in se odpeljala z avtom v Kranjsko goro na lov kot gosta g. Praprotnika. * Češkoslovaški železničarji v Jugoslaviji. Te dni so prispeli v Jugoslavijo češkoslovaški železničarji. Obiskali so tudi Ljubljano, kjer so bili prav prisrčno sprejeti. Predzadnjo sredo zvečer 60 s parobrodom «Salona> prispeli v Split. Pričakovale so jih društvena zastopstva in vojaška godba. V četrtek so si izletniki ogledali mesto ter posetili tudi Solin, kjer jim je bila prirejena za-kuska. * Huda nesreča odličnega rojaka. Pred kratkim se je vrnil na kratek dopust v svoj domači kraj v Leskovec naš odlični rojak, g. Vladimir Pfeifer, tregatni kapitan v jugoslovenski mornarici, eden izmed redkih slovenskih oficirjev v avstrijski armadi, ki so brez strahu priznavali svojo narodnost ter v ustvaritvi Jugoslavije videli svoj ideal. Bil je tudi v najnevarnejših časih član revolucionarne «Omladine>. Pred nekaj dnevi pa je g. Pfeiferja zadela huda nesreča Splašil se je domači konj, in ko ga je g. Pfeifer hotel ujeti, se je spotaknil in padel, konj pa ga je z vso silo s kopitom udaril po glavi in ga nevarno ranil. G. Pfeifer je več ur ležal v nezavesti in le njegovi izredno trdni naravi gre hvala, da ga ni žival do smrti pobila. G. Pfeiferju, ki je svoječasno rešil tri dečke iz deročih savskih valov in zaradi tega bil odlikovan, se obrača zdravje že na bolje. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja. * Savski Brestovec je postal zopet Rajhenburg. Naziv železniške postaje Savski Brestovec se je po želji tamkajšnjega prebivalstva izpremenil zopet v Rajhenburg. * Sedemstoletnica Iavantinske škofije se je včeraj in danes v Mariboru slovesno proslavila. Cerkvene proslave se je udeležil tudi nuncij Pele-grinetti. * Avstrijski konzulat v Ljubljani se je preselil s Turjaškega trga na Dunajsko cesto 31/1. Dne 8. t. m. je konzulat uradoval že v novih uradnih prostorih. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. V nedeljah in praznikih se za stranke ne uraduje. * Nova krajevna organizacija v Prekmurju. Pišejo nam: V Kotu pri Dolnji Lendavi se je ustanovila 29. aprila nova krajevna organizacija SDS. Vpisalo se je 14 članov. Za predsednika je bil izvoljen g. Nikolaj Križanič. Število članov bo pa kmalu naraslo, ker v vasi še ne obstoja nobena druga organizacija. Občina je v narodnostnem oziru mešana, prevladujejo pa Slovenci. * Tovariši iz svetovne vojne. Prejeli smo: Glavno letošnje zborovanje ZSV in bratski sestanek vseh vojnih tovarišev bo letos zopet na Brezjah, in sicer 5. avgusta. Vabimo pa može, naj se po možnosti udeleže tudi pokrajinskega sestanka, ki bo na praznik vnebohoda 17. t. m. v Petrovčah pri Celju. Polovična vožnja k temu sestanku bo vsem udeležencem pod običajnimi pogoji dovoljena. Pri slavnosti bo svirala rudarska godba iz Velenja. Slavnosti naj se udeleže posebno možje mariborske oblasti. Gorenjci pa pohitite v velikem številu v nedeljo 13. t. m. k slavnosti odkritja spomenika padlim vojakom v Križah pri Tržiču. Na svidenje! * Zloraba spovednice za gonjo proti »Domovini«. Z Vrhnike nam pišejo: Neki posestnik iz ; vrhniške občine je nedavno poslal svojo družino opravit velikonočno spoved. Tudi on sam je hotel na tiho nedeljo zadostiti svoji krščanski dolžnosti in je pristopil k spovednici. Ne malo se je začudil, ko ga je začel izpraševati dekan, kake časopise ! čita. Na odgovor, da redno čita med drugimi tudi | «Domovino», je zahteval spovednik dekan gosp. i Janez Kete obljubo, da mož ne bo več čital »Domovine«, ker mu sicer ne more dati odveze, j Posestnik, prav dober kristjan, nikakor ni mogel razumeti, da bi čitanje «Domovine» bilo tako pre-! grešno, da bi se mu zaradi tega ne mogla dati odveza. Dal je spovedniku možat odgovor, da ! zahtevane obljube ne more in noče dati, na kar je vstal in odšel od spovednice. Iz tega primera se vidi nestrpnost vrhniškega dekana proti našemu časopisju. Vrhniškim občanom priporočamo za zgled moža, ki ni hotel kloniti pred dekanovo trmo. Mi bi radi tudi vedeli, kam se pri takih zlorabah lahko obrnemo za odpomoč. Ali smo morda na milost in nemilost izročeni pri spovedi samovolji posameznih spovednikov? * Pritožba tobačnih trafikantov. Ljubljanska tobačna tovarna izdaja svoje izdelke trafikantom v ograjenem prostoru med tovarno in mitnico na Tržaški cesti. Tam se zbirajo odjemalci z nahrbtniki, ročnimi vozički ali s konjsko vprego. Kljub milijonskemu prometu na tem prostoru se monopolski upravi v Beogradu ne zdi vredno, da bi napravila času primerno nakladišče. Tako na-kladišče bi bilo nujno potrebno, da bi mogli odjemalci med čakanjem biti pod streho, kjer bi tudi živino privezali. * Pozdrav naših rojakov-rudarjev iz Srbije. Prejeli smo: Z _ ki ga več ni mog^e in ne samo obetati, kakor to znajo klerikalci. I zmagatL Seveda, klerikalni zaupniki niso raz- Pripomniti moramo, da se je nedavno neki mišljali> aIj se jim predočuje čista resnica a!i ^ odlični pristas SLS v laškem okraju izrazil, da se jim resnjca prav po kIerikalno zavija. Seveda je klerikalna politika v občim Sv. Krištof popol- tudi nas demokratov niso pustili pri miru. Krščan- noma napačna in pogubonosna za občinsko go- ska morala zahteva, da je treba udrihati po vseh, spodarstvo. Pnpomnil je, da te politike ne odo- ki ne trobjjo v njjhov rog. Hvaležni pa smo jim, brava in da se zato ne bo vec politično udejstvo- da so zopet priznalij da demokrati, oziroma zdru- _ ... 'žena KDK postaja najresnejši klerikalni konku- Ce že eksponenti SLS pripoznavajo, da je renL Da Q tcm se bodo kIerikaici še jasneje pre-njihova politika na napačni poti, je to znamenje prjčalii saj se že njihova najtrdnejša postojanka popolnega poloma SLS. Zato vsi pod zastavo pričenja Inajati Nekateri možaki na tem shodu SDS, ki bo temeljito pometla z vsem kar je pa so 5ili vendar]e pogumni in so stavili g. po-občini škodljivega. Bivši klerikalec.jslancu vprašanje, kaj bo z regulacijo Mure. Od- T • .! K°vor je bil: «Ljudje krščanski, počakajte, po- Prva občinska saja V SodraJIci ! trpite, vse pride enkrat na vrsto...» Tudi glede pad vodstvom naprednega Župana agrarne reforme so stavili posamezniki vpraša- . | nja in dobili odgovor: »Tudi to se bo rešilo. Ma-Sodrazica, maja. rjt>01- nas zapostavlja. Z Mariborom je težko de-Po več kakor 30 letih se je vršila 1. t. m. lati...» Da taki odgovori zborovalcev niso za-zopet seja občinskega odbora pod vodstvom na-' dovoljili, bo menda jasno, prednega župana g. Evgena Ivanca, tukajšnjega] j(o so se zauDniki razhajali, je eden zaman odličnega trgovca. Potek s toliko nestrpnostjo in jskai SV0je k0]0. Kolesa ni bilo nikjer. Zadeva s radovednostjo pričakovane seje bo gotovo za- kolesom je prišla pred orožnike, ki so stvar nimal vse sodraške občane. | kma]u pojasnili tako, da sta dva mlajša vernika. Ob otvoritvi je župan g. Evgen Ivane v po-1 ko s0 drugj v sobi poslušali govornika, ocenila zdravnem govoru na polnoštevilno zbrane od-1 neko novo kolo in sklenila, da si ga izposodita, bornike izrazil nado, da bo izginilo iz domačega | Ker ga pa sama ne bi mogla rabiti, sta hitrd občinskega parlamenta strankarstvo in da se bo iskala dobrega kupca, ki bi jima" takoj izplačal vršilo le delo za gospodarski procvit naše občine. ]epe denarce. Sreča ni bila mila tatičema. Orof-Odborniki so nato odobrili znesek 200 Din za niki so ju kmalu izsledili jn so še pravočasnd nesrečne brate Bolgare. Občinski svetovalec zabranili prodajo kolesa. g. Oberstar je razvil program Gospodarskega Drugega dne namreč, ko ima god sv. Florijan, kluba, ki gre za tem, da se dvigne domača obrt, so se vršile v cerkvi slovesnosti in gasilske sve-oziroma industrija. Zato nam je potrebna tovorna j čanosti, katerih sta se udeležila tudi prijatelja postaja v Zlebiču in ceste z oddaljenimi kraji, | tujih koles. Kako sta pa bila presenečena, ko sta kakor so Loški potok, Prezid itd. Že v avstrij-; nenadoma morala izpred cerkve z orožniki v skih časih so upoštevali našo domačo, obrt —l Dolnjo Lendavo y sodne zapore. Preganjanje duhovnikov s strani SLS Laško, maja. Klerikalno časopisje vedno bruha ogenj proti SDS, češ, da je ta proti duhovnikom, cerkvi itd. V dokaz, da je nasprotno res, priobčujemo resolucijo, naperjeno proti župniku pri Sv. Miklavžu pri Rimskih toplicah, katera se je sestavila na Inicijativo tamkajšnjih klerikalnih vodij in katero je oddal na knezoškofijski ordinarijat v Mariboru neki znani eksponent SLS: •Visokočestiti knezoškofijski ordinarijat v Mariboru. Da niso župljani župnije Sv. Miklavž nad Laškim najslabši ljudje, se damo pred nepristransko sodišče postaviti in soditi. Večkrat pa smo že prosili visokočestiti knezoškofijski ordinarijat v Mariboru, da bi nam blagovolil našega česti-tega g. župnika Jakoba Cobaška zamenjati z drugim gospodom, toda vedno zaman; dovolimo si ponovno na naslov obračati se in prositi, da se to zgodi iz sledečih razlogov: 1.) G. župnik noče hoditi sprevidat umirajoče takrat, ko mu to stranke naznanijo, oziroma prosijo, in jih je na ta način umrlo že več nesprevide nih, odnosno smo šli k sosedni župniji si iskat duševnega pastirja. Umrli so pa ti, ki niso bili sprevideni, odnosno ne tisti čas, ko bi čestiti gospod Jakob Čobašek to lahko storil in izvršil: Vrečko, J. Knez, Janez Cepuš, Neža Terbovc, Julijana Zeme, Marija Centa ter M. Deželak. Za; umrlo Marjeto Zupan iz Povčenovega štev. 16 je prišel sin h g. župniku, da bi šli na spoved in j delit Sv. zakramente za umirajoče eno nedeljo, tega vljudno prosimo, da se ta gospod zamenja in ta mu je rekel: V četrtek pridem! Ta hiša je Svila. Ce se s svilo pravilno postopa,) bo vzdržala dolgo in se ne bo po~ trgala niti razpala. 3 Radi tega svila ne sme priti i? vročo vodo, ampak jo je treba na-lahko premečkati v mrzli raztopini „RADIONA". \( Ker je ,,RAD/ON" izredno sred stvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere. j Po takem pranju se svila izperk. v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju. Posebno važno je, kako se svila suši. Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likalni ko m, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj. bila prisiljena, da si je šla duhovnika iskat v sosedno župnijo g. Franca Tropa pri Sv. Marjeti. Ko je šla prosit g. župnika Marija Pajk, da bi šli sprevidet njenega bolnega moža, je dobila odgovor: Kaj ti je, da me nadleguješ, ali si nora? Na Otroke, na katere ima kakšen srd, ga kar od spo-vednice nažene; dokaz Franc Lapornik, 121etni šolski učenec. Ko pa je prišla k spovedi Pavla z drugim. Omeni se še. Vse je šlo volit na volišče na dan 8. dec. 1927. za obč. volitve obč. Marija Gradec; ta g. ni šel, pa še ceio organistu je branil! To izjavo vedno trdimo in podpišemo!« Sledijo podpisi. Dne 9. aprila so odposlali farani, manj zagri i zeni pristaši SLS, ki niso zadovoljni s politiko Lapornik, je bila vprašana kaj se pogovarja s,oblastnega poslanca SLS g. Matevža Deželaka sosedovo deklino, ko prideta skupaj. Ta je od-1 . Sv> Miklavžu, nasiednjo resolucijo: govorila: Pogovarjali sva se, da imajo lo praset. i In g. jo je vprašal: Ali od ene ali dveh presic? ! «Sv. Miklavž, dne 9. aprila 1928. Prečastiti 2.) Ko pridejo k spovedi žene, hoče duhovnik knezoškofijski ordinarijat v Mariboru. Z ozirom vedeti le grehe njihovih mož, zato pa večina Šmiklavčanov hodi k spovedi v sosedne župnije. na pritožbe nekaterih faranov fare Sv. Miklavž nad Laškim v zadevi g. župnika Jakoba Čobaška, To leto pa je s prižnice oznanil sledeče: Kdor | ta lzvrfVje ^"f nepravilnosti ki niso v skla-hoče iti k spovedi za Veliko noč kam drugam'?" z, verskimi predpisi m na podla* katerih do^ nego pri domačem župniku, mora imeti dovolje- kazi! ™ b} se g- zupnik Premestil, oziroma za nje od dekana, odnosno od škofa. S prižnice se je reklo: Kdor gre za Veliko noč k spovedi in potem pa zopet greši, stori božji rop. V Laškem so bile duhovne vaje za dekleta. Ko pa je na to prišla katera k spovedi k našemu župniku, je slišala, da mora isto spoved, ki jo je izvršila pri misijonarju, ponoviti še enkrat. S prižnice se slišijo cele filozofske cvetke: Ta nima obrti, pa še ima učenke, bodo že orožniki naredili red. Cuje se tudi izraz, da smo župljani volkovi, kar se je menjal z drugim gospodom, si usojamo vljudno prositi knezoškofijski ordinarijat, da nam g. župnika ne premesti, ker bi to pomenilo politično preganjanje ter bi si prišli verniki v medsebojno nasprotje. Z odličnim spoštovanjem!« Slede podpisi faranov. Iz zadnjega odstavka prve resolucije je razvidno. da je padel g. župnik v nemilost pri SLS zaradi tega. ker se ni udeležil občinskih volitev. Z zanimanjem se pričakujejo nadaljnje odredbe slišalo 4. marca 1928. G. župnik ima le samo ku-1 knezoškofijskega ordinarijata. V primeru, da se harico in nikogar drugega v župnišču in farani -t bo prizadeti župnik premestil, bo vsa javnost pre-zapazijo v pozno noč. da se pogovarja ž njo pri pričana, da je pričela SLS na ljubo posameznim svoji postelji ob smehu in so tozadevne priče na ! eksponentom klerikalne politike najgršo gonjo razpolago. Pri adventni spovedi se je zapazilo. proti vsem onim župnikom, ki se smatrajo kot samo en dan, to je: Trikrat jim je pri opravilu! namestniki božji in ne kot hlapci SLS. sv. obhajila padlo Sv. rešnje telo iz rok na stop- __.. Lakota tudi v Prekmurju Klerikalni niče, pa so le kar pobrali, pa nič na to stopnice osnažili, kakor to zahtevajo predpisi in strah božji. G. župnik se nenavadno jezi in prepira z oblastni odbor je prezrl Prekmurje. orgamstom celo v zakristiji in v taksnem stanju | * . j gre potem k mizi Gospodovi. Sram nas je bilo. ^^ mirno 8^0. da *romašiu narod ko so šli pred 14 dnevi obhajat Ivana Flisa, rojenega leta 1903. v Lazišu štev. 24, in sicer kar sami; so si tudi svetili sami, in sicer zato, ker sta si nekaj v jezi z organistom. Rekel je tudi strada. Dolnja Lendava, maja. Prekmurje se smatra vobče kot bogata pokrajina. To pa nikakor ne odgovarja resnici. napram organistu da zato težko vidi njegovo' Dejstv0 je> da ^ v sredini Prekmurja, okrog ženo, ker ima robec na glavi nazaj zavezan, in Murske Sobote> ,judje ma]o premožnejši, a Go- to po starem, Iz navedenega je razvidno, da se s takim župnikom ne rroremo razumeti, ker smo vajeni reda in običaja, kot je pri naših čestitih sosedih, in radi riško in Dolinsko pa je revno; tam domujeta beda in siromaštvo. Pomisliti je treba, da je kmet — vzemimo Dolinsko Prekmurje od Beltinc do Dolnje Lendave — ki ima okrog 10 oralov zem- lje, že bogatin. Redki pa so že posestniki, ki bi imeli čez 15 oralov zemlje. Večina kmetov ima komaj do pet oralov. To so naša prekmurska posestva. Pri tem majhnem posestvu je pri hiši navadno od pet do deset družinskih članov. Da se naš narod vendarle nekako preživlja, se ima zahvaliti svoji grudi, ki je v resnici prav rodovitna. Prekmurski kmet pa je tudi priden in delaven ter s trudom in neumornim delom preživlja svojo mnogoštevilno družino, kadar mu je Bog usmiljen. Kadar pa nas udarijo nezgode in nesreče, se pojavi tudi pri nas občutno pomanjkanje. V takem žalostnem stanju smo baš sedaj. Preteklo leto so bile pri nas povodnji, ki so nam pobrale pridelke. Pritisnila je suša in požgala naš kruh. Pojavile so se poljske miši in opravile žetev. Kmet ni imel kaj pospraviti in sedaj tudi nima kaj jesti. Prosili smo za strup zoper miši, a gospoda je ostala gluha za naše prošnje. Prosili smo za semensko žito po znižani ceni, a Maribor nam je odgovoril, če nočemo kupiti žita drago, nam ga ni treba. Če smo se obračali na naše poslance in jih prosili ter opominjali na njihovo dolžnost, so nas pobožali po glavi in nas tolažili, da je potrpljenje božja mast. Mi moramo vedno potrpeti 1 Ko so klerikalci v opoziciji, moramo počakati, da pridejo v vlado, in ko so v vladi, moramo potrpeti, ker baje ne gre vse naenkrat, dasi so že nad poldrugo leto v vladi. Prekmurci čakalno, čakamo ter trpimo pri tem glad, pomanjkanje in preganjanje. Naš narod po državi strada. Vlada je določila gladujočim podporo. Pri tem je postopala strašno pristransko in je delila obilno odporo bogatim srbijanskim oblastem, prečanskim pa je vrgla drobtine. Da sta med temi prečanskimi oblastmi tudi obe slovenski, je razumljivo, saj slovenski klerikalci s svojim ministrom potiskajo naprej radikalni voz in Slovenci smo jim deveta briga. Neko malenkost sta dobili tudi naši oblasti, a še to malenkost klerikalni oblastni odbor pristransko podeljuje. Naši klerikalci v Prekmurju se silno radi hvalijo, njihove «Novine» so polne, oziroma so bile polne zanosne samohvale. Niso nam pa še povedale, koliko so dobili podpore od 100 milijonov; dinarjev gladujoči Prekmurci. Mi povemo: nič^ •Naši poslanci, ki žive m-d Hudstvom, ki vidijd . vso žalostno revščino, vsa siromaštvo, ki čujejo 1 na svoja lastna ušesa težke kletve varaneg io| jaj volilca, niso odprli še nikdar ust in povedali: gospodje ministri, visoka vlada, oblastni odbor, tudi naš narod strada, dajte tudi njemu koruze! f Imamo na dlani več tipičnih primerov stra-dajočih. Danes navedemo le en primer. Na željo pa gospodi še postrežemo. V vasi ob Muri živi vdova s štirimi otroki, ki 5e niso za delo. Ima svojo kočo, a zemlje nič. Kruha že dolgo ni pri hiši, še manj je masti in drugih priboljškov. Otrok je prišel v trgovino in kupil za jajca 1 kg koruzne moke, češ,'mati bodo skuhali žgance in jih bomo jedli nezabeljene. 2e dalje časa živimo samo ob prazni juhi Kakor rečeno, le en primer. Strada pa v Prekmurju vsaka deseta družina. Ubogi otroci pohajajo v šolo lačni, izstradani in oče obupno zre v bodočnost, ki ne obeta nič dobrega... Gg. poslanci, kje ste? Narod godrnja in terja od Vas dejanj za dane obljube. ; BOLNIM, blabim, nervoznim, oslabelim, onim, Y ki se hitro utrudijo. iu (M o i k t m, ženskam ln d • o I.) Človeški organizem ohrani zdravje, moč in delovno sposobnost samo dotlej, dokler so njegove življenske žleze zdrave in dokler normalno funkcionirajo. Slabe, bolne, od ekscesov preutrujene, ali pa že od rojstva nerazvite žleze ne nasičajo ' organizma z dragocenim fermentom v potrebni količini, radi česar se življenski tonus pri vseh elementih organizma zmanjšuje, krvni obtok in izmenjava snovi zastajata in v organizmu se usedajo od časa do časa neodstranjeni sečna kislina, ••rati in drugi strupi vsled motene izmenjave, ki povzročajo slabost, naglo utrujenost, bolezni, pred- 1 c»sno ovenelost, starost in celo smrt. Na srečo pa) po sloviti učenjaki, kakor Broun-Sekar, Kario, Gil- | !^rt i. dr. s pomočjo poskusov dokazali, da se z j nasičenjem organizma s fiziološkim ekstraktom! 'kakor »KALEFLUID* D. Kaleničenko) iz življen- j «kih žlez mladih, močnih živali povraea zopet mla-1 kostna sila. Dr. S. Voronov pravi: cTe življenske feze vlivajo v krvni tok specialne fermente in cormone energije, ki tudi povrnejo normalno delovanje pri vseh celičnih organizmih, vlivajoč vanje plamen mladcniške moči in vesel občutek polnega ! fivljenja. Po nasičenju organizma s fermcnti ener- I pije začno vse ostale sekretarne žleze, dejali bi, motorji, energično delovati, in posledica tega je, . da se organizem naglo ozdravi od vsake bolezni, vrne se delovna sposobnost, nesposobnost, starost, I da, celo smrt pa se pomaknejo za leta nazaj.* Torej, zakaj uporabljajo medicinski krogi vsega ! sveta pri milijonih bolnikov »KALEFLUID* kot močno, krepčajoče in moči vračajoče sredstvo za čas bolezni in po bolezni, a zlasti v primerih slabega delovanja sekretornih žlez, fizične in živčne oslabelosti, nesposobnosti vsled starosti, močne malokrvnosti? Zato, ker «KALEFLUID» pomlaja in krepi vse elemente organizma, vračajoč izgubljeno zdravje in moč. i »KALEFLUID* čisti kri, od strupov narušeno izmenjavo, odstrani fizično, duševno in moralno utrujenost, pospeši obtok krvi in presnavljanje materije, razkraja in odstranjuje iz organizma sečno kislino, urate in druge strupe, ki povzročajo bolezen. »KALEFLUID* stimulira apetit, pospešuje spanje in normalno funkcioniranje srca, krvnih žil, obisti, jeter in organov za prehrano in dihanje. «KALEFLUID» povečuje delovanje stržena, ki ustvarja rdeča krvna telesca in s tem obnavlja kri, povečuje delovno sposobnost in periodo aktivnega življenja. Vobče je »KALEFLUID* potreben vsem onim, katerih organizem je nagnjen k obolenjem, zahteva pa stalen povratek moči, ki jih izčrpavajo nevrastenija, nevralgija, bolezni v srcu, v žilah, artitske in revmatične bolezni. JPo kiirzn zdravljenja s «KALEFLUIDOM* prenehajo same po sebi: utrujenost, nervoznost, nesposobnost za delo, bolezni, razburjenost ali potrtost, ki so posledica življenskth ekscesov telesa in uma, grenkih spominov in tuge. In prejšnji . trpin postaja zopet zdrav, sposoben za delo in uživa vse radosti življenja mladih dni. | G. zdravnikom »KALEFLUID* gratis in franko zaradi preizkušnje. I Brezplačno franko detajlna literatura »Pomlajevanje* in izdravljenje organizma z medicinskih ividikov. 1 »KALEFLUID* je odlikovan s 5 Grand prix in 5 velikimi zlatimi kolajnami. 1 Važna opomba. Tajnost pridobivanja iz živ-ljenskih žlez visokozdravilnih fermentov je poznana samo D. Kaleničenku. Radi tega se varujte vseh malovrcdnih, včasih celo zdravju škodljivih ponaredb in zahtevajte samo naturalni «KALE-FLUID» D. Kaleničenka. »KALEFLUID« se dobi v lekarnah vseh držav. Za obveščenja adresirati: V Franciji: »Societe Kalefluid D. Kaleničenko, Nenillu s-Seine § res Pariš 7, rue de L'Quest; v Angliji: London . V. 7. 65 Harrington Hardens. General Agency 3. i— of Kalefluid; v Nemčiji: W. A mire je w, Berlin, •Charlottenburg, Niebuhrstr. 75: v Jugoslaviji: Beo-erud. Bitoljska ulica 5, Miloš Markovič Pot v Kanado deroča voda je odnesla s seboj razne predmete, kakor steklenice, les, razno posodo, mizarsko orodje in drugo, kar znači, da je tam nekje V Alpah istotako silno deževalo. Narasla voda je grozila posameznim vasem. Posebno so bili v nevarnosti Kot, Kapca, Gaberje in Hotiza. Ob polnoči, ko je voda še vedno prihajala, so v Kotu in Kapci budili ljudi z bobna-njem in hiteli utrjevat nasipe. Največja je bila voda v četrtek; narasla je čez tri metre nad navadno višino. Ta poplava je letos že druga ter je napravila dosti občutno škodo. Travniki ob Muri so poplavljeni in blatni. Ljudje so že posadili koruzo in krompir, kar je najbrže tudi uničeno. Če bo N e g r e v i 11 e, 14. aprila. Iz vseh krajev Slovenije smo se zbrali dne 16. marca t. 1. v Ljubljani v Kolodvorski ulici z namenom, da gremo v tujino služit si kruh za sploh mogoče, bo marsikje treba vnovič saditi naše otročiče, žene in starše. Pri odhodu je j koruzo in krompir. Tako smo letos že takoj v marsikomu bilo solzno oko, ko se je moral ločiti začetku novega življenja v prirodi občutno pri-od naše ljubljene slovenske domovine. Potovanje;zadeti- kar b° še Povečalo težko gospodarsko smo imeli lepo. V Parizu nas je presenetil silen i krizo, v kateri se nahajamo, promet. Takšne množine avtomobilov še nismo j videli in smo morali biti zelo previdni, ko smo; stopali po ulicah. Ko smo dospeli v mesto Cher-bourg, smo imeli malo odmora; ponoči smo se vkrcali na parnik, kjer smo bili porazdeljeni vsak na svoj prostor. X Slovenec ameriški letalec. V zrakoplovni Parnik je bil moderno opremljen in zelo udo- druzb' Zvenih držav je tudi Slovenec Jurij ben. Pripeljal nas je v osmih dneh čez morje v j Kraigher Morja sicer se m preletel, toda pravi, Halifax, kjer so nas kanadske komisije natančno da bl ,?a; ce bi imel na razpolago pripravno letalo preiskale, na kar smo stopili v lepo opremljene 7 * .! "leKovo podjetje podprli z denarjem, železniške vozove. Vožnja po železnici je bila,1*03™ je bl1 tlKra,gxhe,r v Postojn' na Kr?s"\Po prav prijetna, vendar so nas zaradi dolge vožnje dovršeni realki je šel na Dunaj študirat tehniko. začeli na večjih kolodvorih sopotovalci zapu- ftue ko"c"? znašel v Srbiji. jugosloven^ kakšno kočo. Med vožnjo smo videli tudi precej kapetan-Ietalec se je poslovil od domovine m šel snega in jezera so bila še zamrznjena. Ko smo dospeli 3. aprila v mesto \Vinnipeg, nas je tam že čakal zastopnik naše države dr. Ivo v Ameriko, kjer se je v letalstvu precej uveljavil. X Zastrupljenje z radijem neozdravljivo. Amerika je običajno polna čudnih dogodkov. Te dni Jelovič, ki je bil z nami zelo prijazen ter nam je' govori vsa Amerika o procesu, ki se vrši pred dal vsa potrebna pojasnila. V Winnipegu smo enim newyorških sodišč. Gre za tožbo petorice bili večinoma sami Slovani oddeljeni za mesto'žensk proti uglednemu newyorškemu podjetju Edmonton, kjer so nas razdelili na vse strani na Radium Company. Te ženske so namreč doslov-farme. j no obsojene na smrt in zahtevajo od družbe Na farmi, kjer sem sedaj, imamo lepo delo;! veliko odškodnino v znesku 1,250.000 dolarjev, samo malo mraza še imamo, vendar se že bližajo I Vse prizadete ženske so bile zaposlene kot pretopil dnevi. Težko pa nam je, ker ne znamo tu-|Proste delavke v tovarni in tam so si nakopale jega jezika. Tu so večinoma Angleži, Slovanov neozdravljivo bolezen, zastrupljenje z radijem, je zelo malo. Tu in tam se dobi kak Nemec, da se1 Zastrupljenje je v takem stanju, da je vsaka človek razgovori z njiin. Znanje nemščine nam zdravniška pomoč brezuspešna. Priznam zdrav-pride zelo prav, ker tudi mnogi Angleži govore!niki so izjavili, da so se ženske zastrupile z ra-nemško. Zabave imamo tukaj tudi dosti, zlasti z' d'iem in da zdravljenje nemogoče. Radij je lovom. Zajcev in lisic je tu mnogo več kakor v! ženske telesno popolnoma upropastil, uničil vse naši dragi domovini in vrhu tega je lov prost I živčevje in se zajedel v kosti. Zdravniški izkaz Mnogo je tu divjačine z dragoceno kožuhovino.! navaia' da so vse ženske obs°iene na neizogibno Ne manjka se jerebic, fazanov in divjih rac. Vse smrt. Počasi bodo hirale in utnrle v strahovitih te živali so v splošnem malo večje kakor pri nas i mukah. Tovarna, v kateri so bile ženske za-doma. Kako bomo kaj lovili, bom poročal pri-1 Poslene, izdeluje v glavnem ure, opremljene s hodnjič. j kazalom in kazalci, ki se ponoči svetijo. Delavke Mnogo pozdravov pošiljamo bralcem in bral- so to snov< v kateri se nahaja radij' ki P°zroča kam »Domovine*, bratom lovcem ter našemu svetlobo, lepile in barvale na kazalce in kazalo, predsedniku Slovenskega lovskega društva gosp. To deI° se °Pravlja z navadnim čopičem, ne-dr. Ivanu Lovrenčiču. srečne žrtve pa so imele večkrat navado, da so Tone Krašovec, Jože Brezovar in Alojzij čopič pomočile v usta. Vodja oddelka je bil baje jgjjgg tako brezvesten, da je delavkam zatrjeval, da je snov neškodljiva. Tako vsaj zatrjujejo ženske. Družba se seveda upira visoki odškodnini, češ, da je cela stvar zastarela. Ameriški zakon namreč določa, da je treba vsako tožbo za odškodnino vložiti najkesneje dve leti po nesreči ali po- Nalivi in povodnji v Prekmurju Dolnja Lendava, 4.maja. Prvi maj nas je pozdravil s silnimi nalivi. Vse vode so močno narasle in nižji kraji so se spre-1 škodbi. Delavke so pa tožbo vložile šele po petih menili v jezera. Posebno besnel je Kobiljanski letih. Nasprotno pa navajajo tožiteljice, da se potok, ki je narasel na tri metre nad normalo. Nalivi so prišli od tega, ker se je pri Prosenja-kovcih utrgal oblak, zaradi česar je bil tak dež, kakršnega niti stari ljudje ne pomnijo. Pošta v Prosenjakovcih je telefonično obvestila Dolnjo Lendavo o nevarnosti, ki preti zaradi velike mno- opazi uničujoči vpliv radija šele po letih in da zastrupljenja po dveh letih pač ni mogoče ugotoviti. V ameriški javnosti z velikim zanimanjem čakajo na izid razsodbe. X Političen umor na Bolgarskem. Po nekih vesteh iz Sofije je bil v Bolgariji izvršen atentat žine vode. 2e zvečer se je privalila proti Dolnji' na makedonskega vodjo Mihajlova, moža Men-Lendavi silna množina vode v potoku, ki se je cije Carniciu, ki je, kakor znano, na Dunaju ustre-kakor običajno razlila po vsej nizki okolici Dol- lila Todora Panico. Mencija Carniciu je bila pred nje Lendave. Silno je narasla tudi Mura, ki je daleč na dunajsko poroto oproščena in se je kmalu vrnila v domovino. Toda njeni nasprotniki niso miro- desno in ievo poplavila obrežne kraje. Divje. vali in zagrozili so ji s krvavo osveto. Svojci po- kojnega Panice so dolžili umora Mihajlova in po neki vesti so ga sami spravili s sveta. Na drugi strani se pa zarjuje, da je postal Mihajlov žrtev samega Protogerova, vodje makedonskega po-kreta. Baje je prišlo v zadnjem času med Proto-gerovom in Mihajlovom, ki sta si bila do sedaj prijatelja, do nesporazuma. Mihajlov je prestopil y nasprotni tabor in ker je bil Protogerovu na' poti, ga je dal ta umoriti. Žimnice (modroce) vrhnje In spodnje, otomane, razne divane. žimo. afrik. cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Majhno posestvo naprodaj: hiša, sadonosnik, vinograd, njiva. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri županu v Zupentincih, okraj Sv. Anton v Slovenskih goricah, ali pri železničarju Cimerlajtu v Ormožu. Cena po dogovoru. 112 V dosmrtno oskrbo sprejmem človeka z imetjem. Priložnost za samce, stare prevžitkarje. — Pišite na upravo »Domovine* »Dobra oskrba*. 117 Otrokova sodba. Učiteljica je med odmorom izpraševala otroke po domačih novicah. Na vrsto je prišel tudi Vo-grinov Tonček, ki je sramežljivo pogledal v tla In ni hotel odgovoriti. »No. kar povej!* mu je učiteljica prigovarjala. »Fanta bomo dobili*, mu je končno ušlo z jezika. »Kako pa veš, Tonček?* je ljubeznivo poizvedovala. »Ko so lani mama zboleli, smo dobili punčko, letos pa ata ležijo, zato bomo dobili fantka.* Otroška radovednost. Oče je očital otroku: »Ko sem bil v tvojih letih, še nisem znal lagati.* Otrok (radovedno): «Kdaj si se pa potem naučil?* Strah pred očetom. Mati (otroku): »Ljubi Bogec je vseveden in te vselej vidi, kadar si poreden.* Otrok: »Seveda me vidi, ampak očetu ne bo povedal, da bi me natepel.* Odkritosrčnost. Skopulja (na obisku pri svojih vnukih): »Ali1 kaj molite, otroci, za svojo staro mater?* Starejši vnuk (otožno): «MoIimo že, pa nič ne pomaga...» Skopulja: »Zakaj ne. Janezek?* Vnuk: «Zato, ker nam že zopet niste ničesar prinesli.* Plitvo jezero. Tujec se je ustavil ob jezeru v neki dolinici ter je vprašal tamošnjega seljaka, ali ve, kako je jezero globoko. »Ne vem*, mu ie odgovoril. «Lahko pa sami: vidite, da sega voda racam in gosem komaj do trebuha.* Pomanjkanje prostora. Gospa (mlekarici): »Zakaj ni nikdar smetane na mleku, ki mi ga donašate?® Mlekarica: »Zaradi pomanjkanja prostora, ker vam dajem vedno zvrhano mero.» Blagoslovljen zakon. Prijatelja sta se menila o bivšem sošolcu, ki se je poročil, čim je zapustil šolo. »Pravijo, da ima mnogo otrok*, je namignil j pavi. »Toliko, da ga nazivajo .učitelj', kadar jih Vede na sprehod*, mu je drugi odgovoril. Znanja želi z mladenko, ki bi imela nekoliko premoženja, mladenič, izučen pekovskega obrta, v svrho otvoritve peka-rije. Zenitev ni izključena. — Ponudbe na upravo »Domovine* pod »Prava sreča 38». 117 Ugodna prilika! Proda se nov, zidan kiosk na prometnem kraju, kje se prodajajo tobačni izdelki, pivo v steklenicah, a vse kraje Slovenije. — Reprezentant : Aleltsan er Knez. 107 W 7SJ za modroce, najboljša in najcenejša, pri IVE. Masterli tovarna žime, Straž>šč® pri Kranju. H<. Mikuš 1 Mlado lice Ljubljana, Mestni trg št. 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in Bclčnikov ter sprehajalnih p&lio Popravila se izvršujejo točno in solidno Sprejmeta se 116 2 nMi vin. Radi nočnega dela v pekami potrebna starost najmanj 17 let ter krepka in zdrava postava. Farna pzbarna Moli Peušič, Novo mesto. Listnica uredništva Škoija Loka-Virmaše. Ne razumemo, kaj hočete s sliko. Ribnica. Glede stroškov se pritožite na sodišču. če mislite, da Vam niso po pravici naloženi. Brezje pri Rajhenbtirgu, Sromlje in Rimske toplice-Šmarjeta. Prepozno prispelo! Križevci (Prekmurje). Če bo mogoče, se bo dala slika kliširati. mali oglasi Redka prilika! Išče se Šivilja, stara 20 do 26 let. zapuščena, brez imetja, brez bližnjih in daljnih sorodnikov, v svrho možitve z državnim nameščencem vdovcem, ki ima lastno premoženje. — Resne ponudbe s sliko na upravo »Domovine* pod šifro »Varčnost in zvestoba*. 118 ra nega manufaktuinega blaga, ki traja samo mesec maj. krasno moško in žensko blago (stofi) ter vsakovrstno drugo blago ki se prodaja globoko pod nabavno ceno. Ne zamudite ugodnega nakupa. Se priporoča tvrdka A NT. SAVN I K, Škofja Loka. Najstarejša in vodilna tvrdka ALFA-SEPARATOR d. d. (A. Pcnič) Zagreb, Gunduličeva ul. 63 Telefon št. 24-13 Priznana najboljša tovarna mlekarskih strojev in potrebščin, kakor: Originalnih Alta-Separatorjev, Alfa-kant za transport mleka, Alia brzoparilnih kotlov ter vseh mlekarskih potrebščin. Zahtevajte cenike! 103 Zastopstvo za Slovenijo: Mlekarna Krištof LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 60. la'' ko obranite do visoke starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. Miarieniško svežost je treba varovati, dokler ne mine. Uporabljajte za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaš h rok in Vaših las: I. Fellerjcvo pravo kavkaftko pomado za zaščito ltca ln kože. Ta pomada izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko iu nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Izne-nadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rdečilo nosa, mozolji, zajedavci in drogi vsakovrstni nedostatki kože. II. Fellerjevo močno pomado za rast las, ki preprečuje izpadanje las, prerauo oeivelost, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke in bujne ter pospeSuie njih rast. Za poizkus staneta 2 lončiča ene, ali po en lončič od vsake Elsa pomade z omotom in poštnino vred 38 Din. III. Elsa-milo zdravja ln lepote, ki ni samo paifimirano toaletno milo, temveč ima v sebi medicinsko preizkušane, dobro delujoče sestavine, ki prodirajo v Vašo kožo in vzdržujejo Vašo zunanjost zdravo, lepo, mlado in mlademško svežo. Follerjeva prava mila zdravja in lepote so: ELSA lilijino mlečno milo ELSA rumenjakovo milo ELSA glicerinovo milo ELSA-boraksovo milo ELSA katranovo (tampon) milo ELSA-milo za britje Poizkusite j h I Nikdar no boste rabili drugih mili Za poizkus stane 5 kosov Elsa mila z omotom in poštnino vred 52 Din. Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar naprejj zakaj pošiijatcv po povzetju stane 10 Diu več. Naročila naslovite takole: EUGEN V. FELLER BTUBIC A DONJA, EIsatrg 360, Hrvatska 9845—60725 5S55—60371 6875—60598 6645—20571 Eleganten čevelj iz svetlosivega voljnega usnja. Na končini okusno okrašen, izpopolnjuje njegovo lepo obliko. 5645—80518 Posebno lep čevelj z mno-'.ai luknjičastimi okraski. V svetli drap-barvi z visokimi podpet-niki. Za izprehode — najpril jub-ljenejši vzore j zapadnih dežeL 9665—80406 Modem drap ženski čevelj. Mehak usnjen podšiv. Noga dobi yitko obliko. Hoja postane prijetna. 9645—40062 Fin boks - čevelj z elastičnim gumijastim podplp' m. Zelo prijeten pri velikih izletih. 9645—40723 Novost zgodnje pomladanske sezone v svetli drap-barvi. Okusni luknjičasti okraski na konci u in peti. Nizek usnjat pod petni k. 9635—40988 Obrobljen šivan nizki čevelj iz finega boks-usnja z nizkim pod-petnikona in okusnimi luknji-ČAStimi oL/askL 4937—40099 Nizek čevelj z gumijastim crep-podplatom, bogato okrašen. V črni in rjavi barvi. Zelo prijeten pri hoji. 9937—40992 Ta čevelj ima zelo okusne okraske. Izdelan iz finega rjavega telečjega boksa. 9937—60991 Crn rob, šivan nizki čevelj z yulkaniziranim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo in štrapac najbolj prikladen. 9637—13795 Zelo eleganten rob. Šivan nizki čevelj v čudoviti črešnjevo-rdeči barvi. Za vsako priliko kar najbolj prikladen Za NaroJno cisiid.-no P r a a Jsuria 'zdaia za konzorcij (Domovine* Adoli Ribnika r. Urejuje Filip O mladi i.