CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203
številka 26, cena 60 tolarjev velenje, 2. julija 1992
ŠKARJASTEM SLOGU
V soboto in v nedeljo ob velenjskem gradu revija skokov
Stran 10
DVIGNILI
ZASTAVO
V Šoštanju na svojstven način proslavili dan državnosti
Stran 16
PRIJETEN SKOK V POLETJE
Za poletni čas so značilne številne družabne prireditve na prostem. Ob velenjskem jezeru je prvo letošnjo organiziral Radio Velenje.
Stran 16
Velenjski izvršni svet se je imel na torkovi seji priložnost temeljito seznaniti z osnutkom ureditvenega načrta za odlagališče pepela, žlindre in produktov odžvepljeva-nja, ki so ga v juniju letos izdelali na Zavodu za urbanizem, predstavila pa ga je Saša Piano, odgovorni projektant. Dokument bo gotovo deležen tudi širokega zanimanja javnosti, saj gre za stvari, ki bodo tako ali drugače ključne za občino in prebivalce v njej. Ker gre za odlagališče, vsako odlagališče pa je ekološka bomba, so se izdelovalci projekta lotili temeljito in odgovorno.
Ni pa namen predstavitev, kot je poudarila projektant-ka, izsiljevanje lokacije za odlaganje produktov odžve-pljevanja, temveč le prostorsko reševanje problema, ki se postavlja pred to dolino. Pepel, žlindra in produkti odž-vepljevanja iz TEŠ so odpadki pri proizvodnji električne energije, ki jih je treba odlagati. Od leta 1983 te produkte načrtno odlagajo na odla-
gališče med Velenjskim in Družmirskim jezerom.
Na izvršnem svetu so se odločili, da osnutek dajo v trideset dnevno javno razgrnitev, ki bo v prostorih velenjske občinske skupščine in v krajevnih skupnostih Pesje, Stara vas, Hrastovec, Gaber-ke in Škale. Namen razgrnitve teh dokumentov pa je po besedah predsednika izvršne-
Kranjska gora
Poletna gledališka šola
Od S. do 12. julija bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije pripravila v Kranjski gori poletno gledališko šolo. Teme letošnje so: za mlade gledališke ustvarjalce Od teksta do uprizoritve, Praktična dramaturgija za režiserje (pisanje, adaptacija in interpretacija besedil), Od teksta do lutkovne predstave s poudarkom na režiji prostora, Jilfidališče 20. stoletja (interakcija med živim in gledališčem) ter Glasba v gledališču. Le-p&etote gledališke šole se naj bi udeležilo okrog |j jlOt JriJa^difi jjtovrstni h ustvarjalcev, delo pa bo potekalo
SoskupMf.	(tp)
V Glinu spet delajo
V petek, 19. junija so se delavci Glina Nazarje, po dolgotrajnem obotavljanju, odločili za stavko. V tem kolektivu namreč niso dobili še plač za mesec maj in zaposlenim je na koncu zmanjkalo potrpljenja, želeli so predvsem hitro in uspešno ukrepanje. Delavci so zahtevali zamenjavo vodstva podjetja ter izplačilo majskih osebnih dohodkov.
Stavkovni odbor je ocenil, da so bile do začetka tega tedna vsaj delno uresničene njihove poglavitne zahteve. Tako naj bi do 10. julija dobili izplačila osebnih dohodkov za mesec maj, odstopilo pa je tudi dosedanje vodstvo Glina Nazarje. Začasno so to nalogo prevzeli direktorji štirih pro-fitnih centrov, ki so nastali na osnovi sanacijskega programa. Koordinacijo med direktorji trenutno vodi ing. Marjan Dobrove. Seveda pa se pravo delo šele začne, saj je več kot očitno, da bo v Glinu potrebno izvesti vrsto korenitih sprememb, ki bodo gotovo prizadele tudi precejšen krog delavcev.
Najprej je treba odložiti srajco, potem majico, vročino pa omili šele krepek požirek Laškega. Vsi na kolo, postaja pa — kopališče ob velenjskem jezeru.
Rudarji praznujejo
Jutri 31. skok čez kožo
Danes zvečer bo v velenjski glasbeni šoli svečana seja delavskega sveta Rudnika lignita Velenje.
Na njej bodo podelili diplome 121 delavcem, ki so v tem kolekti>u že 20 let.
Sicer pa nocojšnja prireditev, na kateri bo slavnostni govornik direktor podjetja, magister Franc Žerdin, sodi v ožji okvir letošnjega praznovanja 3. julija — dneva rudarjev.
Osrednja prireditev, 31. skok čez kožo, bo jutri dopoldan ob 9. uri na mestnem kolalkališču, kjer rudarji pričakujejo tudi prisotnost predsednika Predsedstva Republike Slovenije gospoda Milana Kučana. Slavnostni govornik bo minister za energetiko magister Franc Avberšek.
Razumljivo je, da bo tudi letos s Titovega trga proti kotalkališču krenila rudarska parada, popoldan pa bo ob restavraciji Jezero še tradicionalno družabno srečanje delavcev in upokojencev RLV.
Naj dodamo, da bosta v primeru slabega vremena obe jutrišnji prireditvi v Beli dvorani.
-bo-
V nedeljo popoldne, preden se je dan prevesil v večer, je bilo ob velenjskem jezeru prav poletno. Dva za ta letni čas čisto značilna motiva smo ulovili v naš teleobjektiv.
Poslanci velenjskega skupščinskega parlamenta so prejšnji torek, ob 10. uri, zasedanje prekinili in odšli k lani zasajeni lipi na Trgu mladosti v Velenju.
Osnutek odlagališča razgrniti pred ljudi
Tu jim je v počastitev prve obletnice slovenske državnosti nekaj besed spregovoril predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik.
ga sveta Franja Bartolca v
tem, da se vidi, ali so podani odgovori na vsa strokovna vprašanja, ki se lahko pojavijo. Sicer pa na Zavodu za urbanizem pripravljajo tudi javno nekoliko širšo predstavitev tega projekta namenjeno vsem, ki jih tovrstna problematika zanima, ne zgolj strokovnjakom. Tesno povezana s prvo je bila tudi druga stvar, s katero so se seznanili člani izvršnega sveta. Inžni-nerjaVojo Ružič in Dani Pod-pečan iz celjske Cinkarne sta predstavila inovacijo — reci-klažno odžvepljevanje plinov
— brez odpadnih snovi, pri čemer so ostanki čiščenja tržni proizvodi: žveplova kislina, toplota in električna energija. Njuni precej široki razlagi so člani vlade dali ob koncu napotek, da se diskusija nadaljuje v krogu neposredno zainteresiranih.
(mkp)
objekti
tehnologije
oprema
Moziije - jutri ponovljeno zasedanje
Prejšnjo sredo bi moralo biti v ilazarskem delavskem domu skupno zasedanje zborov skupščine občine Moziije, zadnje pred poletnimi počitnicami. Naj bi bilo zato, ker je že na začetku škripalo pri sklepčnosti v zboru združenega dela. Kljub temu so se poslanci zbrali v klopeh in najprej obravnavali dodatno točko- zaostrene razmere v nazarski lesni industriji. Razprava je bila dolga in vroča, zbori pa so na koncu potrdili predlog občinskega izvršnega sveta za rešitev hude krize na Glin-u. Ko naj bi nadaljevali s predloženim dnevnim redom, so ugotovili, da sklepčnosti ni več In so zasedanje preložili na jutri, petek 3.julija. Poslanci bodo med drugim sprejemali program dela zborov za drugo polletje, spremembe odloka o ureditvenem načrtu RCT Golte, analizo o družbenem varstvu duševno prizadetih oseb v občini Moziije in številne druge točke.	(JP)
Seminar za voznike, ki prevažajo nevarne snovi
Inštitut za varstvo pri delu in Delavska univerza Velenje, sta pričela v sodelovanju izvajati seminarje za Voznike, ki prevažajo nevarne snovi. Seminaiji so predpisani z Zakonom o varstvu pri delu ter Zakonom o prevozu nevarnih snovi. Na tem področju so se zahteve glede usposobljenosti oseb, ki ravnajo z nevarnimi snovmi zelo zaostrile.
Na prvi tekšen tečaj po novem programu, ki ga je predpisalo Ministrstvo za notranje zadeve, se je prijavilo 35 oseb (prijavile so jih firme), prijave pa pri Delavski univerzi sprejemajo še naprej, saj bo potrebno še v letošnjem letu usposobiti vse voznike, ki prevažajo npr. vnetljive in eksp!ozyske snovi, pline, barvila, perokside, kisline, luge in druge agresivne snovi, kužne, gadjjive, strupene in radioaktivne materiale.
Kazni za kršitve pri teh prevozih so zdaj astronomsko visoke, posledice ob prometnih ali delovnih nezgodah, ko gre za nevarne snovi, pa praviloma zelo hude.	Jože Miklavc
Streha - še ugodnosti za zadružnike
Nov zakon o prometnih davkih je krepko ponagajal marsikomu.Med drugim stanovanjskim zadrugam oziroma njenim članom. Od tega torka dalje namreč ti niso več upravičeni do nakupa gradbenega materiala brez plačila davka.
Na velenjski stanovanjski zadrugi Streha zaradi tega niso vrgli puške v koruzo, ampak zadružnikom napisali prijazno obvestilo o drugačnem načinu sodelovanja. Tvorili naj bi ga nakup materiala po najugodnejših cenah, podaljšani plačilni roki, obročno odplačevanje, kratkoročno kreditiranje, svetovanje, pomoč ter vodenje evidence. Skratka naloga Strehe n^j bi bila: na osnovi povpraševanja nuditi zadružniku najugodnejšo ceno in plačilne pogoje.	(tp)
Sprejem za upokojence bivšega EKA
V	življenju vsakega človeka so mejniki, ki mu veliko pomenijo in ob katerih je vesel, če je ob iyih deležen pozornosti drugih. Na to so mislili v sindikatu nezaposlenih bivših delavcev Gorenja EKO, ki deluje v okviru Območne organizacije ZSSS Velenja. V ponedeljek opoldne so štiriindvajsetim bivšim delavcem, ki so v zadnjih dveh letih izpolnili pogoje za upokojitev, pripravili sprejem v hotelu Paka.	(mkp)
V soboto na Rogli zaključek
Teden upokojencev občine Velenje, ki je potekal prejšnji teden, od 22. do 27. junija, bodo sklenili to soboto na Rekreativno-turističnem centru Rogla na Pohorju. Tja bo Zveza društev upokojencev Velenje letos popeljala okoli tristo upokojencev vseh štirih velenjskih društev. Na Rogli se bodo udeleženci pomerili med seboj v šaljivih igrah in se tudi sicer razvedrili na tem delu Pohoija. Le lepega vremena jim zaželimo.	B.M
Šoštanjska avtobusna bo lepša
Pisali smo že, da bodo v Šoštanju pričeli obnavljati avtobusno postajo in s tem prispevali k lepši urejenosti tega predela Šoštanja.
Avtobusna postaja, ki je velikokrat prvo srečanje turista z nekim krajem, mu je doslej dajala o Šoštanju bolj klaverno podobo. Zdaj bo drugače, saj so obnovo v tem tednu že pričeli.	(mkp) "
v
Šoštanj: Obnavljajo Majeijevo vilo
Lepotica sredi Šoštanja, Majerjeva vila, bo po obnovi, ki so se je lotili prejšnji mesec, zablestela v vsej svoji lepoti. To bo objekt, na katerega bodo Šoštanjčani upravičeno ponosni.
V	njej ima prostore Društvo šaleških likovnikov, osnovna šola Biba Roeck ima v njej šolsko knjižnico, gospodinjsko učilnico in prostor z avdio-vizualnimi sredstvi. Vila še posebno zaživi v zimskem, pomladanskem in jesenskem času, ko so v njej redne razstave. Obnove Majetjeve vile se je lotil celjski Gradiš, adaptacija pa poteka pod budnim očesom Zavoda za spomeniško varstvo.	(mkp, foto: B.M.)
CeCjsRjj oBmočje
Nesnaga znotraj in zunaj
Pri nas verjetno že dolgo nisrno tako veliko govorili o najrazličnejših nesnagah in odpadkih kot zadnje dni. Pa ne gre le za različne govorice okoli šoštanjske termoelektrarne in o še vedno zaskrbljujočih jederskih odpadkih krške nuklearke. Celjane te dni spet pretresa nesrečni radon (in njegovi potomci), temu pa se je pridružila še greznica.
Po dokaj burnih razpravah ob prvih meritvah radona v stanovanjskih objektih v Drapšinovi ulici (grajeni so z "znano" efe opeko) so pred časom tu opravili še ene meritve. Te so ponovno pokazale, da vsebnost rodona na prostem ni prekomerna, je pa precejšna v samih stanovanjih.
Pri tem je zanimivo, da predsednika celjskega izvršnega sveta (v odstopu) te izmerjene koncentracije ne zaskrbljujejo, ker da so na primer v Skandinaviji nekaj običajnega; za bolj zaskrbljujoče jih ima predstavnik Republiškega zavoda za varstvo pri delu, ki je meritve opravil. Ta zavod je tudi našel krivdo v elekrtofilterski opeki. Ob tako različnih mnenjih nekateri menijo, da poročilo ni doseglo svojega namena -da naj bi namreč pomirilo stanovalce. Mnenja o nevarnosti ostajajo še naprej deljena. Kot edina možna rešitev pa je ureditev prezračevalnih naprav. Seveda bo tak sistem težje izvajaj ti pozimi, saj bo tedaj treba precej močneje kuriti v stanovanjskih blokih.
Celjsko društvo za varstvo okolja pa zadnji čas opozarja na način čiščenja greznice oziroma fekalij. Celjska Komunala je namreč zadnji čas kot svoj velik uspeh naglašala na kup nove zgoščevalne naprave, s katero naj bi rešili večni problem odlaganja fekali. Društvo za varstvo okolja pa opozarja, da so se tega lotili polovičarsko: pozabili da so na to, kako je z goščo, ki jo odlagajo na komunalno odlagališče.
Komunala to napravo že precej časa poskusno uporablja, še vedno pa nima analize odpadkov, ki pri zgoščevanju ostajajo. DVO Komunali tudi očita, da pri delovanju naprave za zgoščevanje ne upošteva vseh navodil nemškega proiz-
vajalca; najmanj kar bi morali narediti, je, da bi morali goščo pred odlaganjem pomešati z apnom ali pepelom. Po njihovem mnenju bi se lahko tudi pokazalo, da taka gošča vsebuje preveč težkih kovin -če je to res (analiz, ki bi to potrdile ali zanikale pa še ni) takih odpadkov seveda ne bi smeli odlagati na komunalno odlagališče.
Ta pri komunali tako "opevana" naprava im torej še veliko odprtih vprašanj, v celjsko že tako ekološko oporečno "ozračje" pa vnaša nove razprave. Toda razpravlja se o tem še najmanj - huje bo, če se izkaže, da naprava sicer odpravlja eno zlo, vnaša pa drugega.
(k)
Savinjsko - šaCešf^a naveza
Ponaredki so med nami
V Sloveniji ni še nikoli vladalo takšno zanimanje za čebele kot zadnje dni. Tudi nekateri bančniki namreč pravijo, da je prav od čebele odvisno, ali je 1000 tolarski bankovec pravi ali ponarejen. Prav ti ponarejeni bankovci pa so nam zadnji čas povzročili veliko skrbi. In kot kažejo napovedi bančnika svetovnega kova Ibrahima Dediča, skrbi še kmalu ne bo konec. Ne zato, ker bi res on poslal še nove ponarejene bankovce v promet, ampak zaradi njegove grožnje, da bo zaradi pripora in vse druge škode, ki naj bi jo bil utrpel, iztožil milijardo dolarjev odškodnine. Že milijarda tolarjev bi bila veliko, dolarjev pa je ogromno.
Pa tako nekateri pri nas še predlagajo rešitev: kaj če bi kot protiudarec zdaj mi
ponaredili vsaj to milijardo dolarjev.
Seveda pa so ponaredki denarja le ena od ponarejenih stvari, ki se pojavljajo pri nas. Nekateri iz velenjskega okolja se gotovo spomnijo, da so nekateri posumili verodostojnost nekaterih podpisov, ko je šlo za nezaupnico izvršniku. Marsikdo sumi v nekatere podpise tudi bolj ali manj vodilnih slovenskih ljudi; nekateri v to sumijo zato, ker pač ne pričakujejo, da bi tako in tako stvar lahko podpisal tak in tak človek. A kaj ko se pri nas tudi dogaja, da za nekatere ljudi ne vemo ali so originali ali ne. Nekateri se namreč pri prestopu iz ene v drugo stranko spremene v ponaredke; ali pa šele tedaj pokažejo svojo pravo barvo in iz ponaredka postanejo origi-
nali. Predvsem za preteklo dobo je bilo po mnenju mnogih značilno, da je bilo med nami veliko ponaredkov: svojo "originalnost" so skrivali za barvo dnevnih potreb. Se je pri tem res vse korenito in odločno spremenilo?
Mnogi tudi pravijo, da smo pri nas priča vsakodnevnemu ponarejanju cen. Trgovci so vsak trenutek pripravljeni ponarediti ceno, potrošniki pa si ne morejo nič, čeprav "ponaredek" prepoznajo. Pri cenah menda resnično velja, da se vsak ponaredek takoj spremeni v original.
Prav pri plačevanju teh originalno ponarejenih cen pa se srečujemo s tistimi nesrečnimi čebelami, ki so me obletavle ob pričetku tega zapisa. Stvar z njimi se namreč močno zaplete, če jih
hočemo spraviti v bančni čebelnjak. Tam te namreč, če ugotove napako na čebeli, pokličjejo v poseben prostor in popišejo, kot da si ti naredil slab odtis čebele - in počutiš se krivega za ta čebelji vdor v naš denarni sistem.
Zato je seveda veliko preprosteje, če s takim bankovcem zaviješ v kakšno oštarijo. Tam na take čebelje malenkosti niso tako pozorni, saj se pri njih denar hitro obrača in tudi obrablja. Napaka takega menjalniškega sistema je le ta, da v gostilni denarja le ne zamenjaš, ampak ga precej tam tudi pustiš. To pa je že kar v nasprotju z naravo čebel.
Ob tem bi bili bolj veseli tisti, ki še vedno trdijo, da so na našem denarju troti in ne čebele.
(kr)
Pise: Jože Kranjc
Na robu turistične Evrope
Minule dni sem se potepal po nekaterih večjih turističnih središčih v slovenski in hrvaški Istri, da bi vsaj malo povohal, če z obljubami, s kakršnimi nas vabijo na počitnice, mislijo resno. Vzdolž vse hrvaške obale bo Slovenec domač gost, pravijo, kar nameravajo potrjevati ne le z gostoljubnim odnosom do nas marveč tudi z nižjimi cenami od tistih, ki bodo veljale za tuje goste, kolikor jih pač bo. Zagotovo pa jih ne bo veliko. Tudi najbolj sveža anketa med namškimi turističnimi agencijami je pokazala, da se turisti izogibajo Hrvaške in Slovenije. Poglavitni razlog za to, da nam dolga leta najzvestejši obiskovalci obračajo hrbet, je kajpak vojna, nekateri pa pravijo, da letoviških postelj ne bi radi odžirali beguncem.
Na pragu visokega poletja je potemtakem več kot jasno, da bo ob Jadranu, kolikor ga je še ostalo za turizem, kraljeval domač gost in to priložnost bi kazalo izrabiti, kdor jo denarno in drugače zmore. Zakaj? Skoraj prepričan sem namreč, da nam turistični delavci iz nam bližnjih in iz za nas tradicionalnih letoviških središč ne bodo dolgo peli hvalnic oziroma dobrodošlic, kakor hitro se bodo stvari obrnile in bi morebitna skorajšnja umiritev razmer spet okrepila tuje turistične tokove proti nam. Visoki funkcionar hrvaškega ministrstva za turizem je že napovedal, da bodo za Slovence zmeraj gostoljubno odprti, kot se za dobre sosede spodobi, da pa bomo, ko se bo tuje turistično tržišče spet normalno odzivalo tudi na hrvaško ponudbo, uživali povsem enak status kot Nemci, Avstrijci, Italijani, Nizoz-
emci... To naj bi se zgodilo čez nekaj let in le upati je, da ne bi zgodnejšega udejanjanja njegove prerokbe napovedale že nekatere letošnje izkušnje. Prav tako bi šel stavit, da kmalu pride čas, ko nas tudi na slovensko morje ne bodo več vabili tako široko odprtih src in rok in bomo spet tisto, kar smo bili dolga leta. Tujci na domači obali. Lani smo reševali sezono, kolikor se jo je rešiti dalo, letos jo bomo -kot vse kaže - tudi, že prihodnje poletje pa nas lahko doleti, da se bodo naši lanski in letošnji prijazni gostitelji mnogo bolj prijazno spogledovali z inozemskimi obiskovalci, z nami pa toliko, kalikor nas bodo potrebovali, da bi napolnili, kar bo še praznega.
Da je s takšno logiko marsikaj hudo narobe, nima več smisla nikogar prepričevati, saj mnoga znamenja kažejo, da ni
zalegla niti lanska izkušnja niti mnoge podobne pred tem. Bo miselnost o odvečnosti tovrstnih turističnih naložb na domačem dvorišču vsaj malo preobrnilo letošnje poletje? Kako krasno bi bilo, če bi se lahko požvižgali na to. Rekli bi, saj smo vendar v Evropi, Evropejci pa radi potujejo po tem našem planetu, ker je hvala bogu poln privlačnih turističnih ciljev. Toda saj vemo, po čem, ali bolje rečeno, za koliko se vsak mesec ločimo od evropejcev in zakaj oni torej lahko potujejo toliko, kot mi še dolgo ne bomo mogli. Kar zadeva te razsežnosti, se Evropa za mnoge izmed nas začenja in končuje pri Ankaranu in Portorožu.
Velenjsko jezero pa je nevarno blizu.
Zbori velenjske občinske skupščine
Svečanost pri lipi, v klopeh pa...
Tako kot prejšnje zasedanje se je tudi to vleklo kot jara kača, čeprav zanj ni bilo predvidenih "spornih" točk dnevnega reda. Tudi krajša slovesnost ob lani zasejeni lipi na Trgu mladosti v Velenju in skromna pogostitev nato v skupščinski avli, delegatom nista vzeli veliko časa. Po posameznih točkah dnevnega reda so stvari izgledale takole:
Bolj kot delegatska vprašanja in pobude delegatov so prednjačile kritike o nepopolnem in nepravočasnem odgovarjanju na zastavljena vprašanja poslancev. Kar vsi za govorniškim odrom so bili kritični, sploh pa delegat Zelenih Velenja Vane Gošnik. Njegove kritike so letele predvsem na izvršni svet, ki naj ne bi odgovoril na kar zajeten spisek postavljenih delegatskih vprašanj njegove stranke: od podatkov o dejansko izplačanih osebnih dohodkih v občinskih upravnih organih, glede izdaje lokacijskega dovoljenja občinskih inšpekcijskih služb za gradnjo objekta Zlatka Bartolca v Šem-bricu, kdo in kaj je naročil izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev mesta Velenje, poročilo o sanaciji Starega Velenja, izguba v Komunalnem podjetju Velenje, imenovanje Jožeta Melanška za njegovega direktorja do, kaj je z ekološko skupščino.
Poslanec Ivan Ateišek se je obregnil predvsem v nedelo občinskih inšpekcijskih služb. Martin Budna je izrazil nezadovoljstvo nad delom predsedstva občinske skupščine. Antona Lovreca pa je motilo to, da bomo prvo obletnico samostojnosti Slovenije obeležili
brez nove zastave velenjske občine, čeprav sta od sprejetja njenega grba minila že dva meseca. Vmes se je seveda oglasil tudi predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac, ki je na Gošnikovo izvajanje kratko in jedrnato odgovoril: "Odgovorno - neodgovorno. Da ne bo več ometa-vanja z vprašanji - zbral jih bo, vložil v fascikel in ga prinesel na sejo občinske skupščine, pa bomo videli, na katera je bilo odgovorjeno in na katera ne."
■	Tako imenovala bela hala ni več črna gradnja. Delegati so namreč sprejeli poročilo medzborovske komisije za uskladitev teksta predloga odloka o urbanističnem načrtu rekreacijskega območja Jezero, za območje urejanja z oznako R4/4 v Velenju. Zanj niso glasovali delegati Zelenih Velenja, čeprav so dvignili roke za predlog, njihov poslanec Peter Režman pa je sodeloval pri usklajevalnem postopku.
■	Predlog odloka o zazidalnem načrtu kompleksa ob železniški progi, za območje urejanja M 4/2 in del območja urejanja S 4/5 v Velenju (gre predvsem za okoliš Intereuro-pe) je dobil zeleno luč na torkovem zasedanju. Z njim naj bi, po mnenju poslanca
Srečka Meha, že nekatere danes znane zadeve uredili korektno.
■	Predlagane rešitve v osnutku Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje mesta Šoštanj z imenom Šoš-tanjski trikotnik so poslance družbenopoltičnega zbora tako nadušile, da so predlagali potek nadaljnjih aktivnosti po hitrem postopku. Svojo odločitev so utemeljevali s tem, da gre za preprečevanje gospodarske škode in za popravljanje krivice mestu Šoštanju. S tem aktom naj bi to mesto doživelo ponoven razcvet. Pomisleke ob tem je imela le komisija za statut in pravna vprašanja,ki je menila, da je kljub temu treba zadovoljiti proceduri.
■	Precej več pozornosti kot bi pričakovali so poslanci, vsaj v družbenopolitičnem zboru je bilo tako, namenili osnutku odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja S 4/1 Konovo v Velenju. Začelo se je z ugotovitvijo Zelenih Velenja, da bodo ti s sprejemanjem tega dokumenta - že drugič v tako kratkem času-sodelovali pri legaliziranju črnje gradnje. Nadaljevalo s predsednikom velenjskega izvršnega sveta Franjom Bartolcem. Ta je namreč nato delegate seznanil o vloženi prijavi in o možnosti rušenja objekta na osnovi pravnomočnega sklepa. Izvršni svet se za takšen korak ni odločil, ker je ocenil, da naj bi s tem preprečil gospodarsko škodo. Obrazložitev Vane-
V skupščinskih klopeh je bilo vse prej kot slovesno
ta Gošnika ni zadovoljila. Menil je, da bi lahko vlada enako ravnala v podobnem primeru "Jelen" s Konovega, pa ni. Vložil je tako pisno zahtevo za odgovor na vprašanje, po katerih kriterijih izvršni svet krši zakone. Poslanci družbe-nopolitčnega zbora so razpravo o tej točki končali z naslednjimi sklepi: predlagatelj mora proučiti vse pripombe, pripraviti predlog, do glasovanja pa mora predložiti pisno poročilo o obeh primerih. Mimogrede poslanci zbora krajevnih skupnosti se pri tem niso dali motiti in osnutek odloka prekvalificirali v predlog.
■ Pravilno je na začetku obravnave ocenil razlagalec osnutka Odloka o ureditvenem načrtu Pokopališča Pod-kraj, območje urejanja D 4/3 v Velenju, da bodo tu poslanci res združili svoje interese. Kajti, na predlagane rešitve niso imeli niti ene pripombe. Glede na to, da je na voljo le še kakšnih
šest mesecev površin za klasične pokope, za žarne pa prostora ni več, so s tem poslanci rešili tovrstni problem za nadaljnjih 30 let.
■	Pobudniki najprej uvrstitve, nato pa seveda še razprave o predlogu Odloka o spremembah odloka o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje so bili Zeleni Velenja. Njihov delegat Peter Rezman je namreč ocenil, da si je vzela prometna komisija preveč pristojnosti, in da njeno mnenje preveč vpliva na odločitve ustreznega upravnega organa. Rezmanov predlog so poslanci podrli.
■	Šport ima v našem vsakdanu pomembno mesto. Tega so se poslanci pri obravnavi nadaljnjih usmeritev na tem področju v občini Velenje zavedali. Zato so bili toliko bolj kritični do predlagatelja gradiva. Zamerili so mu, da v njem ni ocene stanja na tem področju, razlogov za predlagane nove usmeritve ter ciljev,
s katerimi bi vse to dosegli. Izzivov in vprašanj je bilo veliko, dilem prav tako,zato bo o tem še tekla beseda na eni od prihodnjih zasedanj občinske skupščine.
■	Čeprav je bilo, po mnenju nekaterih poslancev, ponu-denih pri obravnavi bodoče organiziranosti zdravstva, zobozdravstva, lekarniške dejavnosti premalo predlogov, so kljub temu glasovali tako kot je predvideval osnutek: samostojno organiziranost v javnih zavodih.
■	Delegati velenjske občinske skupščine bodo spet sedli v skupščinske klopi 14. julija. Ali bo to hkrati tudi ekološka skupščina, še ni jasno. Prav tako pa ne vemo,ali bodo Zeleni Velenja vložili zahtevek za sprožitev postopka za razrešitev direktorja Komunalnega podjetja Velenje Jožeta Melanška .Vzrok za to naj bi bil njegov način delovanja za odpoklic delegata Mirana Gmajnerja v 8. volilni enoti, (tap, foto bm)
■	I
j Rudnik v pričakovanju j j "jutrišnjega dne"
i ■
i i i i i i i i
i ■
■
i i i i i i i
i ■
i i i i i i i i i i i
i ■
i i
Rudnik lignita Velenje danes že čaka na jutrišnji dan, praznik rudaijev. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da bo ta spet slovesen in bučen. Rudar zna praznovati , in ko praznuje si da duška. Pri tem ga ne moti, da imajo v kolektivu kar nekaj scenarijev, kaj bo, če ne bo... Rudnik danes čaka tudi "jutriši\ji dan". Amapak kot je že običaj, se takrat, ko se praznuje, o težavah pač ne govori na veliko. Sploh, če vsi kazalci, ki lahko kaj pomenijo, kažejo na dobro. Scenariji, tudi tisti najbolj črni, pa so vseeno pripravljeni. Že zato, ker morajo v vsaki resni firmi tudi biti.
Trenutno delajo v razmerah, ki so na eni strani ohrabrujoče, o čemer govoriji tehnični pokazatelji njihovega dela. Ugotavljajo izredne
f>remike v produktivnosti, ki je v primerjavi z anskim enakim obdobjem večja za 15 odstotkov, učinki na odkopu so višji za 8 odstotkov, rudniški učinek za 14 odstotkov, za 8 odstotkov je manj zaposlenih, proizvodnja je višja za 5 odstotkov... Na drugi strani pa živijo v precejšnji negotovosti.
Gradnja čistilnih naprav za TEŠ ni stekla tako, kot so načrtovali in še naprej ostaja odprto vprašanje, kdaj bo dana garancija za zagotovitev sredstev za izgradnjo teh naprav, kako se bodo znotraj, v občini lahko pogovarjali o nadaijni proizvodnji v elektrarni in rudniku. To pa so vprašanja, ki prinašajo precejšnjo mero negotovosti v ta kolektiv.
"Scenarije imamo izdelane. Tako za primer normalne kontinuitete proizvodne premoga v višini štiri milijone sto tisoč ton do največ štiri milijone tristo tisoč ton na leto, imamo izdelan vmesni scenarij zmanjšanja proizvodnje na tri milijone sto tisoč ton in imamo tretji scenar-
Magister Franc Žerdin: "Rešitev je le v izgradnji čistilnih naprav in v ničemer drugem:' (foto: S.Vovk)
ij, ki pomeni zapiranje rudnika. Pri tem smo zelo grobo posledično sicer predvideli kaj bi to pomenilo, nimamo pa še ovrednotene take odločitve,ker je preprosto sami ne znamo.To so odločitve, ki so strahotno pomembne tako za občino kot rudnik in za Slovenijo v celoti. V svetu take odločitve vrednotijo instituti, zanstvene ustanove," nam je v ponedeljek dopoldne razlagal magister Franc Žerdin, v.d. predsednika poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje.
Kaj potemtakem ta najbolj črni scenarij pomeni? "Pomeni, da bi v prihodnjem letu morali zmanjšati število zaposlenih za okoli 3100 ljudi, okoli 1000 pa bi jih še ostalo, ker bi imeli delo v naslednih desetih letih pri zapiranju. Pomeni, da se gre pri ceni iz vseh kategorij, za strahotno visoko, ki krepko presega 15 DEM za giga Joul, pomeni skratka nenormalne posledice o katerih ta hip niti ne znam govoriti, tudi če me vprašate." Tako pravi magister Žerdin, ki je povedal, da že vmesni scenarij pomeni zmanjšanje števila zaposlenih za okoli 600 ljudi in povečanje proizvode cena na 6,5 DEM za giga Joul za naslednja leta.
Naš pogovor je v ponedeljek vseeno potekal v nekakšnem upanju, da bo do praznika jasen odgovor o garanciji za kredite pri gradnji čistilnih naprav. "Osebno sem prepričan, da rešitev ni v zapiranju in ne v zmanjševanju proizvodnje in se za to možnost tudi ne bom potegoval. Prepričan sem, da je rešitev lahko le v izgradnji čistilnih naprav in v ničemer drugem," je ob koncu dejaj magister Žerdin.
Želijo pa si, da bi Slovenija, njena vlada, čimprej dorekla dolgoročno strategijo na področju energetike in na področju ekologije. Ko se bo vedelo kaj in kako, bo ležje. Sploh, ker na rudniku zadnje čase pogosto poudarjajo, da imajo kolektiv, ki jim ga lahko marsikdo zavida. Mlade ljudi, pravijo, na katerih je mogoče graditi čuda.
Milena Krstič-Planinc
Pomena malih vodnih elektrarn se nekateri očitno nočejo zavedati.
Male vodne elektrarne
Bo zakon Zelenih
Slovensko in savinjsko društvo graditeljev malih vodnih elektrarn ter Zeleni Slovenije so prejšnjo sredo v Zgornji Savinjski dolini pripravili ogled nekaterih malih elektrarn in srečanje s predstavniki sredstev obveščanja.
Osnovni namen ogleda in pogovora je seveda bil seznanitev javnosti z dosežki in problemi na tem pomembnem, a še vedno "zaničevalnem" področju. Sodelovali so podpredsednik slovenskega parlamenta in Zelenih Slovenije Vane Gošnik, svetovalec slovenskega energetskega ministra, predsednik slovenskega društva, savinjski graditelji in lastniki malih elektrarn in drugi. Uvodoma so poudarili, da je vsako pridobivanje energije okolju škodljivo in neprijazno, vednar male vodne elektrarne od vseh načinov daleč najmanj. Na tem področju ima Slovenija ogromno možnosti in bi skupaj z drugimi
obnovljivimi viri energije do leta 2000 lahko zagotovila več (prijaznejše) energije kot nuklearka v Krškem, s tem pa prihranila celo miljardo dolarjev. To je izračun inštituta Jožef Štefan in to so seveda potenciali, v trenutni praksi skoraj neuresničljivi. Tudi zato, ker gradnjo malih vodnih elektrarn podpiramo le na prvi pogled. Začetne možnosti so, kasneje pa večino graditeljev uničijo kreditni pogoji in še kaj drugega. To drugo je mogočen monopol elek-trosistema, ki je trenutno še neprebojen zid. Prebili bi ga lahko z zakonom o neodvisni proizvodnji energije in racionalni porabi, ki je narejen po evropskih vzorih in so ga v parlamentu vložili Zeleni, vlada ga namreč ni hotela. Zakon naj bi izločil male elektrarne in druge obnovljive vire energije iz velikih sistemov, ki pa bi morali energijo odkupovati po zagotovljenih in stabilnih odkupnih cenah. Kdaj bo zakon sprejet je
pretežko vprašanje, saj ga čaka nasprotovanje monopolistov, vsekakor pa bi zagotovil normalne pogoje za napredek na tem področju, katerega pomena se vlada in posamezni deli družbe še ne zavedajo, ali se nočejo zavedati. Začetna sredstva za gradnjo sicer niso najhujši problem, odplačevanje kreditov pa, kot že rečeno, prenekaterega graditelja odvrne od dokančanja gradnje. Zato si slovensko društvo prizadeva, da bi banke subvencionirale obrestno mero, graditelji pa bi s tem premostili obdobje do bolj prijaznih časov.
V Sloveniji je trenutno blizu 250 malih elektrarn, v Mozirski občini okrog 40, veliko se jih še gradi, možnosti pa so kljub temu še ogromne. Se podatek, da so zgornjesavinjske male elektrarne lani oddale v omrežje skoraj 3 milijone kilovatnih ur energije in s tem nadomestile porabo več kot 3.000 ton premoga.	(JP)
nas cas
OD TU IN TAM
2. julija 1992
Koroški vodarji sklenili prva dela
Ljubno - majhna iztočnica za velike načrte
Vodarji z avstrijske Koroške so dela pri urejanju brežin Savinje na Ljubnem ob Savinji v glavnem sklenili, prejšno sredo pa so javnost seznanili s svojimi dosežki in načrti. Avstrijska in Koroška deželna vlada ter vodarji so za pomoč po poplavi prispevali 2,5 miljo-na šilingov in dela tudi sami izvajajo. Pri tem je pomembno zlasti to, da gradijo na tako imenovanih sonaravni način, ki je okolju in življenju v in ob vodi prijazen. Ta način smo v Sloveniji nekoč že poznali, ga žal opustili in brežina na Ljubnem je tako danes vzorčno gradbišče za vso Slovenijo.
Pa to in solidarnost avstrijskih sosedov še ni vse najpomembnejše. To so poudarili gostje, med njimi deželni svetnik in člani deželne vade Koroške, podpredsednik republiškega parlamenta in Zeleni Slovenije Vane Gošnik, namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Mitja Bricelj in drugi. Gre namreč zato, da Slovenija in Avstrija že v praksi uresničujeta pomembne sklepe iz Rio de Janeira. Imata namreč veliko skupnih naravovarstvenih problemov in jih želita skupaj reševati. Kot je poudaril Koroški deželni svetnik G. Schiller gre v prvi vrsti za solidarnost in tudi za vračanje solidarnosti, saj je Slovenija
Preprosto in jedernato, sicer pa ie opravljeno delo pove dovolj, načrti pa še več.
pred leti Koroški že pomagala po poplavah, predvsem pa gre za začetek vsestranskega sodelovanja med Slovenijo in Koroško na področju varovanja okolja. Avstrija in Koroška namreč želita s Slovenijo sodelovati zlasti pri zagotavljanju rezerv pitne vode v Karavankah in pri sanaciji šoštanjske termoelektrarne. Ob tem je Vane Gošnik izrazil upanje, da bo zakon o garanciji v ^parlamentu kmalu sprejet, to pa bi po njegovem lahko pomenilo pričetek del že letošnjo jesen. Oba govornika sta ob tem poudarila,da državi Avstrija in Slovenija zelo resno obrvnavata vse večji problem varovanja narave, ne glede na državno mejo.
Povejmo še, da bodo Koroški vodarji na Ljubnem še pomagali. Za jes-
en pripravljajo nove projekte, pri tem pa velja omeniti, da so navezali pristne stike z domačini, ki so z njihovim delom več kot zadovolni in bodo
med drugim sami prispevali les za gradnjo Kolenčevega jezu. Ni treba posebej poudarjati, da imajo takšni stiki še posebej veliko težo.
Gaberčani "krstili" avtocisterno - Gre seveda za gasilce, ki pa so v Gaberkah združeni z ostalimi krajani in narobe. To je bilo videti tudi na svečanosti minulo nedeljo, ko so po lepih gasilskih in obrednih običajih "krstili" avtocisterno TAM, ki so jo kupili s sredstvi požarnega sklada, lastnim denarjem in prispevki številnih "botrov". Prejšnji star avto so s cisterno za simbolično ceno prodali v prijateljsko društvo v Zibko. Ta, nova pridobitev pa bo še bolj zanesljivo služila za prevoz požarne vode in gasilske intervencije.
Za to priložnost so v novem gasilskem domu naslikali velikega patrona gasilcev Sv. Florjana. Jože Miklavc
Ko nagradita Naš čas in Slaščičarna Metka
Kar dolge štiri mesece je potekala nagradna igra za bralce našega časopisa in kupce v novi Slaščičarni Metka, ki jo je pred približno pol leta odprla slaščičarka Metka Tasič. Njene slaščice so takoj naletele na lep sprejem med velenjčani (sploh kremne rezine, po katerih slovi), tako, da se je vsak mesec, ko smo izžrebali 12 nagrajencev, nabral kar lep kupček nagradnih kuponov. Nagrajevali smo oboji; 6 srečnih izžrebancev je bilo naših, drugo polovico pa je izžrebala lastnica slaščičarne. Kakšna je bila nagrada - izlet z avtobusom v Minimundus, svet v malem, postavljen ob Vrbskem jezeru v neposredni bližini Celovca.
Gremo lepo po vrsti. Zbrali smo se pred Rdečo dvorano in to precej zgodaj, ob 7.uri, malo po hudi nevihti z grmenjem in močnim nalivom. Zaskrbljeno smo pogledovali v nebo, saj bi nam lahko ponoven naliv pokvaril izlet. Prišli so skoraj vsi nagrajenci; le dva ali trije so si premislili. Mene je presenetila struktura nagrajencev - pričakovala sem vsaj pol otrok, saj so ti najbolj znani po svoji sladokusnosti, vendar so bili z nami le 4, vsi ostali pa so bili odrasli sladokusci. In vsi smo bili že navsezgodaj dobro razpoloženi. Po prvem pozdravu Metke Tasič
in predstavitvi prijaznega šofeija Luka, nam je organizator izleta, g. Kavšek, razložil plan izleta.
Do meje smo prišli hitro, tudi na mejnem prehodu ni bilo težav. Kraji ob meji so nam bili vsem dobro poznani, veliko nagrajencev pa še nikoli ni videlo Celovca.
Ves čas so nas spremljale posamezne dežne kaplje, ob prihodu na parkirni prostor ob Minimundusu pa je kot nalašč za nas posijalo sonce. Časa za ogled je bilo dovolj, saj sicer lepo urejen svet v malem, kjer najdemo 25 krat pomanjšane znamenitosti iz vsega sveta (med njimi ni nobene Slovenske), tudi ne zahteva dolgih ur za ogled. Eifflov stolp, piramide iz Egipta, znana opera v Sydneyu,
ameriški simbol Kip svobode, Vatikan in še in še. Tu je tudi ličen muzej, v katerem je prikazan le delček nastajanja Min-imundusa, slike pomembnih obiskovalcev, kot je papež... Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je bilo všeč vsem potnikom našega avtobusa. V tem času smo se že bolje spoznali, zato je bilo nadaljevanje naše poti po cesti na severni strani Vrbskega jezera, že dosti bolj sproščeno in zabavno. Na lastne oči smo Se lahko prepričali, kako se znajo Avstrijci iti turizem, mesteca , skozi katera smo se vozili, so nas navdušila.
Skozi Karavanški predor smo zapustili Avstrijo in se odpravili proti Brezjam, kjer smo imeli dogovorjeno kosilo. Seveda smo si še preden smo
se okrepčali ogledali znano cerkev v tem kraju, ki je bila prejšnjo soboto močno polna, saj so imeli tu srečanje slovenski invalidi.
Po kosilu, ki je minilo v veselem vzdušju, smo se odpeljali proti Šaleški dolini. Izognili smo se ustaljene poti in jo mahnili skozi Tohinjsko dolino. Spet nas je spremljal dež, vendar nas to ni motilo. Prepevanje, pripovedovanje šal in sploh veselje v avtobusu so nam pomagali krajšati čas.
In kje naj bi zaključili ta prijeten izlet, če ne v Slaščičarni Metka. Novi znanci in prijatelji so že na avtobusu obljubili, da bodo še naprej jedli Metkin sladroled in slaStice, seveda pa bodo vsi ostali tudi naši zvesti bralci.
Bojana Špegel
ČLOVEK IN OKOLJE
Gospodarjenje z gospodinjskimi odpadki
Osemdeseta in devetdeseta leta tega stoletja niso le čas visokih tehnologij, temveč tudi čas nebrzdanega obremenjevanja in uničevanja okolja.
Slovenski domovi prispevajo letno: 500.000 t komunalnih odpadkov, 60.000.000 m odpadnih voda, 17.000 t žveplovega dioksida, 1.300.000 ogljikovega dioksida, ki vsekakor ne koristijo naravnemu okolju in s tem tudi zdravim življenjskim razmeram.
Prva naloga v boju z odpadki je zmanjšanje njihovih količin. Center za ekologijo doma Ljubljana je že pričel z akcijo "ekologija doma", ki je razdeljena na:
-	ločeno (sortirano) zbiranje gospodinjskih odpadkov
Akcija je potekala maja 1992 in je zajela 30 naključno
izbranih družin. Rezultati so pokazali, da smo Slovenci pripravljeni na ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov, saj se zavedamo, da za Slovenijo predstavljajo ekološki in prostorski problem.
Rezultati ločenega zbiranja na družino na mesec:
-	ostali odpadki 11 kg - 19 %
-	biološki odpadki 29 kg - 47 %
-	papir	10 kg - 17 %
-	steklo	10 kg - 17 %
Skupaj	59 kg (družino) mesec
Na deponijo je torej šlo le 20 % vseh zbranih odpadkov, 80 % pa kot sekundarne surovine v nekdanjo predelavo.
-	akcija "zmanjšanje emisije v zrak" - kako lahko posameznik vpliva na zmanjšanje, bo potekala jeseni tega leta
-	akcija "zmanjšanje količin in onesnaženosti odpadnih voda iz'gospodinjstva" bo potekala v začetku leta 1993.
In kako se pripravljamo v Velenju?
Komunalno podjetje - javna snaga- bo s 1.8.1992 pričela z ločenim zbiranjem odpadkov in je izbrala "poizkusno" del naselja Gorica (levi del v smeri Gorica), v sodelovanju z ekipo Saubermacher Sud - Lenart. Pripravili so pilotski projekt ločenega zbiranja odpadkov, ki bo trajal 6 mesecev.
Rezultati naj bi pokazali, kako smo v naši občini pripravljeni na zmanjšanje odpadkov, ki že zelo bremenijo obstoječi deponijski prostor, nove lokacije zanj pa še ni.
Kako sodelujemo pri ločevanju odpadkov "recikliranju"
1.	V posodo za biološke odpadke spadajo:
-	odpadki sadja in zelenjave, jajčni olupki, ostanki jedi, kavna in čajna gošča, cvetje, trava, grmovje, listje, slama, plevel vseh vrst
2.	V zbiralnik za sekundarne surovine sodijo:
-	a) papir: časopisi, revije, prospekti, zveski, karton, škatle za pralna sredstva in suha živila, ovojni papir (brez prevleke iz aluminija ali plastične folije)
-	b) steklo: kozarci, steklenice za pijačo, kis, olje, kozarci za konzervirano hrano in podobne steklene posode
-	c) kovina: kovinska posoda, pločevinke za hrano in pijačo, tube za zobne paste, staniol
3.	V posodo za ostale odpadke sodijo:
-	embalaže za mleko, sokove, papirne planice, robčki, moker in umazan papir
-	okenska stekla, porcelan, keramika
4.	V posebne zbiralnike zbiramo odpadke, ki se ekološko ustrezno odstranijo, štejemo: baterije, termometre, lake, barve, stara zdravila, sredstva za zaščito rastlin,
stara olja.
Selektivno zbiranje odpadkov in njihova predelava v veliki meri zmanjšata količino odpadkov, ki bi sicer končala na deponijah. S tem zmanjšamo onesnaževanje okolja, predelani materiali pa nadomeščajo primarne surovine.
Kako lahko kot potrošniki zmanjšamo obremenjevanje okolja?
Potrošniki smo namreč tisti, ki z nakupom nekega izdelka določimo količino in vrsto odpadka. Vsaka kupljena stvar namreč v taki ali drugačni obliki po uporabi postane odpadek.
Za sedanje razmere, ki vladajo v Sloveniji, lahko ravnamo tekole:
-	kupujemo izdelke, ki imajo embalažo zreducirano na najmanjšo mero ali celo brez embalaže
-	kupujemo izdelke v vračljivi embalaži - steklo
-	izogibajmo se izdelkov v embalaži iz oslojenega papirja - "tetrapaki"
-	za nakupe uporabljamo svoje torbe, košare, namesto plastičnih vrečk
-	pomislimo, kako bi izdelek lahko ponovno uporabili, predno ga zavržemo
Večkratna uporaba embalaže je s stališča odpadkov za okolje prijazno dejanje. Odpadka, ki ne nastene, namreč ni potrebno odstranjevati.
V enem dnevu "pridela" vsak od nas skoraj 1 kg odpadkov, štiričlanska družina pa jih odvrže letno 3 m3.Skoraj polovico odpadkov iz gospodinjstva tvori embalaža.
Evropski strokovnjaki za embalažo izpostavljajo rešitve, ki se s sloganom imenujemo "3r" - redukcija, večkratna uporaba ter reciklaža embalaže.
Dokler načini zbiranja oz. ločevanja odpadkov ne bodo še povsod takoj zaživeli, izkoristimo vsaj dane možnosti ter bodimo pobudniki za njihovo hitrejše uresničitve z motom "Vrnimo naravi, kar je naravnega".
Komunalno podjetje Velenje
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
0 klopih in klopnem meningoencefalitisu
V točkah, ki so jih učenci pripravili brez mentorskega vodstva, so dokazali , da ustvarjalnost res ne pozna meja
v	v
OS bratov Letonje Šmartno ob Paki
Zadovoljni otroci, učitelji in starši
Kolikor znaš, toliko veljaš, pravi pregovor. Tega znanja se je v pravkar končanem šolskem letu nabralo veliko. Le zakaj ga ne bi pokazali ne samo staršem otrok, ampak tudi drugim krajanom. Navsezadnje ustvarjalnost na naši šoli ne pozna meja, priložnosti za širšo predstavitev pa ob prenatrpanem predmetniku ni prav veliko.
O vsem tem so premlevali na osnovni šoli bratov Letonje v Smartnem ob Paki ob pripravah na primerno obeležitev konca šolskega leta. In tako je minulo sredo popoldne tokrat prvič nastalo to, kar je-zaključna proslava v dvorani šmarškega kulturnega doma. Z njo pa so učitelji, učenci in starši med drugim obeležili še prvo obletnico slovenske državnosti.
Zavese na odru šmarškega kulturnega doma so se odgrnile vsaj dvakrat. Najprej v slovesnem, na katerem so podelili priznanja odličnjakom in nato
še v drugem, zabavnem delu zaključne proslave. Ta je potekal v stilu prireditve pokaži kaj znaš, v celoto pa so vse skupaj povezali glasba, ples in pesem.V programu niso sodelovali le učenci, ampak so ti na oder povabili še svoje starše. Ob koncu proslave najbrž ni bilo nikogar, ki bi zapuščal dvorano šmarškega kulturnega doma po dveh urah pravega že počitniškega vzdušja nezadovoljen.
Velik odziv,zadovoljstvo vseh je za organizatorja takšne prireditve velik izziv. Rade volje se mu bodo odzvali tudi ob kakšni drugi priložnosti. Seveda, če bo poskrbljeno tudi za druge, sicer obrobne zadeve, zaradi katerih je bilo ob tokratni proslavi kar preveč slabe volje.Kar škoda je, da moramo ob koncu zapisa okarati še krajevne veljake. Niso našli toliko časa, da bi skupaj z drugimi obeležili konec šolskega leta in prvi rojstni dan mlade države Slovenije.
Pri delu v ambulanti opažam, da so ljudje, ki na sebi opazijo klopa, pogosto prestrašeni; ne vedo, kaj naj naredijo in velikokrat po nepotrebnem iščejo pomoč pri zdravniku. To me je spodbudilo, da v tej naslednji številki napišem nekaj o klopih, boleznih, ki jih s svojim vgrizom prenašajo in o tem, kako se lahko pred njimi zaščitimo.
Klopi so pršice iz roda pajkovcev, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali in človeka. Poznamo jih veliko vrst, za nas pa je pomemben klop Ixodes ricinus, ki v naših krajih prenaša povzročitelje dveh bolezni: klopnega meningoencefalitisa in Lymske borelioze.
Največ klopov najdemo na vlažnih mestih mešanih gozdov z gosto podrastjo, zlasti ob njihovih obronkih in ob poteh. Povsem se jim ne moremo izogniti niti na mestnih zelenicah, redki pa so v čistih iglastih gozdovih brez podrasti. Aktivni so samo v toplem letnem obdobju, v zimskem času njihova dejavnost preneha. Za okužbo sta najbolj nevarna maj in junij, ko postanejo klopi, ki so pre-zimili, aktivni.
Klop se običajno zadržuje na nizkem grmičevju ali travi 25 do 30 cm od tal in potrpežljivo čaka na primernega gostitelja. Vonj človeka ali živali zazna na razdalji 3 do 5 m in se pripravi na napad. Ob dotiku z živaljo ali človekom se oprime gostitelja s sprednjimi nožicami in se skuša prisesati. Pri človeku potrebuje včasih tudi več ur, da pride pod obleko in se prisesa na kožo. Klopov ugriz ni boleč, zato ga ne čutimo. Če ga prej ne odstranimo, sesa kri 3 do 12 dni, se v tem času približno 100-krat poveča, nato odpade. Če je klop okužen, prenese s svojo slino povzročitelje bolezni v človekovo kri in ga okuži. Ali
bo človek zbolel ali ne je med drugim odvisno od odpornosti organizma in števila povzročiteljev bolezni, ki pridejo v telo.
Kako se zaščitimo pred ugrizom klopa?
Zelo pomembna sta primerno oblačilo in obutev. V gozdu nosimo srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Manšete na rokavih in ovratnik tesno zap-nemo, srajco zatlačimo pod hlače, hlačnice v gumijaste škornje (na gladki gumi se klopi ne morejo oprijeti), pokrijemo si tudi lasišče. Odkrite dele telesa zaščitimo z repelenti, to je s sredstvi, ki s svojim vonjem odganjajo klope (qutan,biban...), vendar se moramo zavedati, da učinkujejo le 4 do 6 ur. Ko pridemo iz gozda, temeljito pregledamo celo telo in oblačila in morebitne klope takoj uničimo. Čim prej klopa odstranimo, tem manjša je verjetnost, da bomo zboleli.
Kako klopa odstranimo?
To lahko storimo sami in ni nobene potrebe, da bi zaradi tega šli k svojemu zdravniku ali celo v dežurno ambulanto. Klopa primemo s pinceto ali s prsti ovitimi v gazo in ga previdno izpulimo. Prej ga lahko premažemo z oljem, etrom, petrolejem, slino ali kremo, da mu zamašimo dihalne odprtinice in klop sam popusti. Zelo učinkovito je tudi, če kanemo na klopa kapljico oho lepila in pustimo, da se strdi. Hkrati s strjenim lepilom z lahkoto odstranimo tudi klopa. Včasih se kljub previdnosti pri odstranjevanju klopa odtrga glavica, ki je trdno prisesana v koži. Tudi to lahko uredimo sami in ni potrebno iskati pomoč v ambulanti. Ne preostane nam nič drugega kot
da stisnemo zobe in izkopljemo glavico s šivanko, ki smo jo prej razžarili nad plamenom. Ko glavico odstranimo, premažemo ranico z razkužilom.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen z znaki prizadetosti možganskih ovojnic in možganov. Virus prenaša na človeka z vgrizom klop, v redkih primerih pa je možna okužba z neprekuhanim kozjim mlekom.
V Sloveniji smo bolezen prvič zasledili po 2. svetovni vojni. Veijetno je prišlo zaradi vojnih dogodkov do selitve ptic, ki so s klopi prinesle virus v naše kraje. Okuženi klopi živijo na dobro omejenem ozemlju zahodno od Celja in Maribora, zlasti na severnih in jugovzhodnih predelih Savinjskih Alp. Manjša okužena področja so še med Škofjo Loko in Vrhniko, v okolici Grosupljega in Cerknice ter med Ribnico in Kočevjem. Velenje leži v močno okuženem območju, vendar moram poudariti, da vsi klopi niso okuženi.
Bolezen je sezonska
Bolniki obolevajo od aprila do novembra, največ pa jih je v poletnih mesecih. Letno imamo v Sloveniji 100 do 200 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom. Obolevajo ljudje vseh starosti. Pri otrocih poteka bolezen praviloma v lahki obliki in ne pušča posledic. Pri starejših osebah in pri osebah, ki imajo kronične bolezni, lahko poteka klopni meningoencefalitis v težji obliki ter pri nekaterih pušča trajne ohromitve. Bolezen se v tej skupini bolnikov konča s smrtjo v 1 do 2%.
Pri veliki večini okuženih oseb poteka bolezen v obliki prikrite infekcije brez kliničnih znakov, vendar enako kot klinično vidna bolezen pušča trajno imunost.
Klinično vidna bolezen poteka običajno v dveh fazah. 4 do 20 dni (običajno 10 do 14 dni) po okužbi se pojavijo neznačilni znaki bolezni, ki so še najbolj podobni gripi: vročina, glavobol, utrujenost, bolečine v trebuhu in sklepih, vnetje dihal. Po nekaj dneh se težave umirajo in sledi prosti interval približno teden dni, v katerem se bolnik počuti dobro.
Druga faza bolezni se začne nenadoma z visoko vročino, mrzlico, glavobolom in bruhanjem. Hitro se razvije otrplost tilnika. Pri četrtini bolnikov opazimo trepetanje mišic na obrazu in jeziku, lahko pride do motenj zavesti in redkeje do ohromelosti mišic zlasti ramenskega obroča. V redkih primerih, ko ohromitev prizadene dihalne mišice, se bolezen konča s smrtjo. Tega zapleta pri otrocih nikoli ne opazimo. Pri večini bolnikov začne vročina po približno 8 dneh upadati, bolnik postopoma in največkrat popolnoma okreva.
Zdravila za klopni meningoencefalitis ne poznamo, bolniku z zdravljenjem le lajšamo težave.
Zadnjih nekaj let je tudi pri nas možna zaščita s cepljenjem s cepivom FSME dunajske firme Immuno. Cepimo v zimskih mesecih.
Za osnovno zaščito moramo prejeti tri doze cepiva v določenih časovnih presledkih, tako pridobljeno imunost pa vzdržujemo z 1 dozo cepiva, ki jo moramo prejeti vsaka 3 leta. Ker cepljenje ni na seznamu obveznih cepljenj za vse prebivalce, morajo zavarovanci, ki želijo biti cepljeni, nabaviti cepivo sami. Vse natančnejše informacije lahko dobite pri nas v Zdravstvenem domu Velenje, kjer vas bomo lahko tudi cepili.
Margareta Seher-Zupančič, dr.med. specialistka pediatrije
Kača in jaguar
(4)
Piše: Borut Korun
KOST AR IKA
V San Jose glavno mesto Kostarike sem iz Gvatemale pripotoval z letalom.Tako sem na mah ubil več muh. Pridobil sem na času, prišel točno na dogovorjeni kraj srečanja in se povrhu vsega znebil še morebitnih težav, ki bi jih lahko imel na honduraško nikara-govski meji. Z Wolfgangom sva se srečala na letališču v San Joseju, kot sva se bila dogovorila. To je bilo srečanje po dolgem času, zato sva si imela veliko povedati. Tako sva bila zaposlena drug z drugim, da sem za nekaj časa pozabil na svet kamor sem prišel in šele zunaj letališkega poslopja sem se zavedel in ugotovil, da nekaj ni bilo v redu. Nekaj me je motilo, a zaradi prijateljevega gostobesednega govorjenja, nisem utegnil razmišljati, kaj naj bi to bilo. Le počasi je v mene pronicalo spoznanje, da se je nekaj v okolju korenito spremenilo. Potem pa me je to spoznanje obšlo nenadoma in z vso silo. Saj je bilo skoraj tako, kot če bi se bil vrnil v Evropo! Okolica letališkega poslopja je bila čista in mirna. Avtobusi, ki so se ustavljali pred vhodom niso bili stare škatle kot v Gvatemali ampak lepa nova vozila. Potnikom se ni bilo treba dren-jati, vsi so imeli dovolj prostora . Ljudje v Kostariki so se mi zdeli zadržani in nevsiljivi, kljub temu pa prijazni. To so bili prvi vtisi, ki sem jih dopolnjeval in popravljal ves dan in še nekaj dni, dokler se nisem navadil na nove razmere in pozabil na. Gvatemalo.
Tudi San Jose mi je bil na prvi pogled všeč. Kot je mala
Kostarika je mala tudi njena prestolnica, brez palač in katedral pred katerimi obstaneš z odprtimi usti. San Jose je značilno srednjeameriško mesto brez slavne zgodovine in brez ogleda vrednih posebnosti,z mirnimi in zadovoljnimi meščani, ki ne govorijo kar naprej o lepoti svojega mesta in o zgodovini svoje dežele. Ulice kostariške prestolnice so marsikje opremljene s košarami za smeti in z napisi, ki opozarjajo na snago in na varovanje okolja. Vse je vsakdanje, vse po meri malega človeka male države.
POTOVANJE V DVOJE IMA SVOJE TEŽAVE
Po srečanju z Wolfgangom sem kmalu začutil slabe strani potovanja v dvoje. Začelo se je pri vprašanju kako naprej. Kam kako in kdaj? Če bi bil sam, bi ostal nekaj dni v San Joseju. Hodil bi po muzejih, knjigarnah in restavracijah. Kupoval bi knjige, razglednice in zemljevide. Tako bi državo spoznal že v San Joseju, vedel bi, kaj želim videti, kam potovati, čemu dati prednost.
VVolfgang pa je prišel za kratek čas in ni imel časa za dolgotrajne priprave. O Kostariki pa sva vedela premalo, da bi se takoj odločila. Da ne bom silil k Indijancem sva se dogovorila, a tudi glede narodnih parkov ni bilo enostavno.
Bova šla v gore ali na obalo, v pragozd ali na kak ognjenik? Čeprav se mi je zdelo preveč na vrat na nos, sem popustil predlogu, da bi
že naslednjega dne krenila proti atlantski obali v narodni park Tortuguero.
Vstopila pa sva še v knjigarno Lehman v središču mesta in kupila nekaj knjig o Kostariki. Med njimi tudi eno o kostariških Indijancih. Ko sem jo prelistal, sem ugotovil, da leži večina indijanskih rezervatov v najbolj nepristopnih delih države, tam torej, kjer so tudi narodni parki. Po skicah sodeč se oboje marsikje prekriva. Z nekoliko strpnosti in časa bi se dalo urediti tako, da bi bil volk sit in koza cela. Zadovoljna bi lahko bila oba,Wolfgang, ki si je hotel ogledovati naravo in jaz, ki bi stopil tudi k Indijancem. Vendar nisem hotel sitnariti. Navsezadnje Wolfgang ni prišel meni na ljubo čez ocean in o Indijancih, o Pernati kači in o Petem soncu sem zvedel že
dovolj. Zvečer sva sedla v avtobus, ki je bil namenjen v Limon, pristanišče na atlantski obali, knjigo o Indijancih pa sem pustil v varstvu receptor-ja hotela Centroamerica. San Jose leži namreč v središču Kostarike in je pomembno križišče med vzhodnim in zahodnim ter med severnim in južnim delom države. Prav zato sva se znova in znova vračala v San Jose in v najin hotel, ki nama ni postal le shramba za odvečne stvari ampak že kar prijeten dom.
OB ATLANTIKU
Limon je precej drugačno mesto kot San Jose, tistega večera je bil mesto mokrih ulic, lesenih hiš z lesenimi hodniki, ograjami in stopnicami, zgrajen kot vsa mesta na karibski obali vse od Belizeja pa do Paname in Kolumbije. Atlantska obala je namreč bogata z gozdovi, tam ni sušnih in deževnih obdobij kot na tihooceanski strani, ampak dežuje kar naprej.
Liti je začelo tudi kmalu potem, ko sva si našla ceneno prenočišče. Naslednje jutro je
dež od časa do časa ponehal in to nama je zbujalo upanje, da se bo olepilo in da se bo splačalo iti v Tortuguero. Težko sva si predstavljala najino bivanje v pragozdu med takimi nalivi. Bilo je kot pri nas v najbolj mokri jeseni. Luže na cesti in megleno sivo ozračje, ki je viselo nizko nad strehami, me je spominjal na novemberske dni v domačih krajih. To kar pa se z novembersko Slovenijo nikakor ni dalo vskladiti, so bili ljudje. V Limonu namreč prevladujejo potomci črncev, ki so se pred dobrim stoletjem preselili iz Jamajke. Prišli so delat železniško progo San Jose-Limon in ostali tam. V ne posebno veselje ostalih Kostaričanoc seveda, saj so temni kot oglje, med seboj pa še vedno govorijo v jeziku, ki sploh ne spominja na angleščino, čeprav se mu tako reče.
Vstopila sva na avtobus za Moin odkoder se pride z ladjo v Tortuguero. Vozili smo se ob obali. Sivi valovi prihajajoči iz zamegljene neskončnosti, so se razbijali na sivobelem pesku in če ne bi bilo nad njimi zaradi vetra sklonjenih kokosovih palm, bi pozabil, da se
vozim skozi tropsko pokrajino. Sivina nizkega neba se je stikala s sivimi meglami, ki so se vlekle po sivozelenih džungelskih pobočjih na naši levi.
Zopet naliv. Težke kaplje so bobnele po avtobusni strehi in po steklu pred šoferjem. Brisalca sta se vrtela kot zmešana in poskušala odstraniti sivobeli sloj pritekajoče vode. Sivo je bilo celo bujno tropsko rastlinje ob cesti, s čigar mesnatih listov so curljali pravi potočki.
Sivo, oziroma črno pa je bilo tudi v najinih dušah. Tortuguero je bil z vsakim prevoženim kilometrom bliže, hkrati pa manj dostopen. Vsak pogled v naliv je to potrdil.
Izstopila sva blizu reke, po kateri naj bi potem potovala v Tortuguero. Ker v tem delu Kostarike še ni cest, je treba potovati po rekah. Valovanje in plimovanje moija zadržuje sladko vodo iz ravninskih pragozdov na atlantski obali, zato so reke globoke in mirne, zvijugane in razvejane,z mrtvimi rokavi in lagunami vzdolž obale, pragozdovi pa so polni jezer in močvirij. Tak je Tortuguero, gozd, ki je dobil ime po želvah, ki prihajajo odlagat jajca na njegove obalne sipine. Upala sva, da bo nebo prenehalo izlivati vodo na tropsko pokrajino. In medtem ko sva čakala na ladjo, je res prenehalo deževati. Tu in tam je celo posijalo sonce. Že sva začela trditi, da sva rojena pod srečno zvezdo. Potem pa je pripeljala ladja. Bila je polna, da ji je voda segala skoraj do roba.
Na obali je čakalo še nekaj domačinov in peščica belih popotnikov. Temnokožce so vzeli na krov, nas bele turiste pa so pustili na obali. Trdili so, da je ladja prepolna. Misli o srečni zvezdi so izginile. Bilo je pač pred Silve-strovim, v času ko vsi želijo domov. In ob takih prilikah imajo domačini prednost, vsaj v Kostariki.	(dalje)
Lacandonski Maji v gozdovih med Mehiko in Guatemalo
v
Crn klavir
V črnem kotu čepi črn klavir, na črnem klavirju črn maček stoji, črn pianist mu prinese črn sir, tukaj se črke godijo stvari.
Nad črnim klavirjem se boči črn strop, črn pianist je brez prsta ostal, rdeče črnilo črni vrsto zob, črn je maček čm tiger postal!
Na tla se zvali rdeče-črn sir in črn se tiger cvileč opoteče, črnega tnačka je ubil črne nesreče.
Ko črn virtuoz pove poslušalcem, kako je brez črnega prsta ostal, vsak tiho pomigne sosedu s kazalcem, bog ve, če bo črne tipke igral?
Bojim se
Bojim se noči, ki za hrbtom se plazi, slepe sivine prek znanih stvari, mask, ki jih skrivajo dragi obrazi, laži me je strah in lažnivih ljudi.
Bojim se praznine, ki leze v sobe, puste dežele v lastnih očeh, plašijo me elektronske podobe, ki z roko kovinsko segajo s streh.
Da stvar bi postal, tega se bojim, trop črk na papirju, en list brez drevesa, in vem, dokler ljubim in upam - živim, iaz ne bi rad bil le poteza peresa.
Sem v povprečnem prostoru. Pevci prihajajo in odhajajo. Zadnji je mladinski zbor Centra. Opazujem vedre in lepe mladostne obraze. Pesem o vigredi, pesem o turistih. Kakšno zlitje glasov. Nehote zaplavaš z mislimi v mladost petja, v prelestne trenutke sproščenosti. Misli obstanejo, čustva se spletajo v občutljiv venec, harmonija glasov te prevzame in odmikaš se resničnosti ter primi-kaš neizrekljivemu, temu, kar poimenujemo lepota.
Kljub notranji razrvanosti odhajam iz dvorane glasbene v Velenje sproščen, srečen. Ne morem pozabiti Ljube vigredi, ki se mi je zasadila v srce kot rdeča roža, polna nostalgičnosti in posebne lepote.
Mešani pevski zbor Centra srednjih šol že leta vodi profesorica Pirečnik Danica. Vsako leto znova doživlja s tem zborom, in drugimi, svojevrsten uspeh.
Danica je doma v Šoštanju, tam, kjer je doma tudi glasba. Oče je muzikus, mati je
Svet, kjer živim, je svet bolečine, a tu sem rojen in tu bom ostal, bliža jesen se, bližajo zime, tistih za mano, le-teh, mi je žal.
Črne so slutnje, ki hodijo z mano, mračna prihodnost mi pljuva v oči, poti me je strah, ki vodi v neznano, le človek sem, bitje, ki se boji.
Brez besed
brez besed nocoj
dejanja tistih govore, ki ni jih več med nami tih šepet visi iz oči, ki niso oči kri kaplja na blatna črna tla
duhovna halja frfota; v viharnem vetru njen iščem bled obraz, v sarkofag zaprt je njen mi drag nasmeh in jaz bi šel za njim, ker tu lahko znorim, kjer kri kaplja na hladna mrtva tla
kam naj grem domov
če doma ni
kjer sem doma
zdaj truplo spi
na drugi strani postelje
iz oči, ki niso oči
zdaj kri kaplja
z rjuh z blazin na rdeča tla
Tu ne morem več zaspati, preveč noči je še, ki spe na drugi strani, kjer se sme le z živimi očmi sanjati. In ti edina boš, ki ve, kako hudo je sam ostati, kako težko spet znat jokati, ko se zaveš da človek umre.
pogrebci šli so ni jih več na horizontu sonce lega pred menoj iz oči ki niso oči nekaj kaplja na črna tla...
brez besed nocoj...
Damir Ocvirk računalniška šola
Rada bi bila...
Rada bi bila veter,
ki se poigrava s tvojimi lasmi,
ki je srečen, če sliši tvoj glas,
predana glasbi.
Ni kaj, stroka je prva v obvladovanju pesmi.
Toda - zakaj take kvalitete petja ne dosegajo vsi vodje, vsi profesorji glasbe?
To je zdaj vprašanje!
Zbor je bil pred štirimi leti zlat na zveznem festivalu. Pred tremi leti je bil na mednarodnem tekmovanju v svoji kategoriji prvi.
Lani je dobil svojevrstno potrditev o napredovanju in kvaliteti tudi na srečanju zborov, ki ga je pripravila Glasbena mladina Slovenije.
In letos? Da, tudi letos je bil zbor s 97,7 točke absolutno prvi na mednarodnem mlad-inskiem pevskem srečanju v Celju. Glavni član mednarodne komisije, dr. Mihalka, izjavlja, da je zbor s pesmijo Lojzeta Lebiča Ljuba vigred dosegel največ, kar je sploh mogoče. Kje je potem ključ do takih uspehov mešanega pevskega zbora mladih?
ki te ljubi močno, kot te ljubim jaz. Rada bi bila sonce,
ki ogreje te, ki se s tabo rad igra in želi, da se nikoli ne bi razšla.
Rada bi bila dež, ki polzi ti po telesu, ki rada bi vsak delček tvojega telesa raziskala in ti poljub na usta dala.
Rada bi bila zrak, ki ga ne opaziš ti, a vendar veš,
da brez njega ne mogel bi živeti.
Branka Ledinek računalniška šola
Moji cilji
Moji cilji, moja hotenja.
Živeti, misliti, ustvarjati, uspeti.
Ne rušiti, ampak graditi.
Spoznavati, se učiti, odpravljati napake.
Pomagati, verjeti, ne zavajati, brez upiranja slediti toku življenja.
Prenašati poraze, poraze življenja. So res porazi?
Mar niso to le spričevala v čudovitem toku življenja.
Padati, se pobirati, potovati dalje. Ne želeti, se odpovedati.
Ne hiteti, jadrati z vetrom in tokom. Ljubiti, ne sovražiti.
Hrepeneti. Neustavljivo hrepeneti po sadovih življenja.
Se vzpenjati višje in višje s hrepenenjem v srcu; postati človek in ne ostati pol človeka; ustvariti življenje in mu pomagati izpluti, se prepustiti vetru in toku, ki zanesljivo vodita mimo vrtincev,
čeri in viharjev;
ostati človek, se krepiti z delom in ljubeznijo in trdno jadrati vse do pristana.
Pristana, kjer čaka nagrada.
Nagrada, večja od vsega srebra, vsega zlata, večja od vseh draguljev; nagrada, s katero moral na novo pot; Nagrada, ki jo moraš čuvati, negovati
in zanjo skrbeti, jo porabljati ravno dovolj in z njo ne razsipavati, da ne ostaneš razbit na čeri, potopljen v viharju ali vrtincu ter vrnjen na začetek poti. Z nagrado pripluti v nov pristan, lepši, večji od predhodnega, z novo, lepšo, mogočnejšo nagrado. Pristan z večjimi, lepšimi, trdnejšimi ladjami.
Igor Gros računalniška šola
Lep večer
Večer je,
da bi človek pisal pesmi. Ampak, bodimo resni, večer je,
da bi človek napravil samomor. Ali vsaj umor.
Čez dan ni bilo nič posebnega: Sla sem v šolo, pojedla malico, glasno zdela v klopi,
Pevka Edita izjavlja: "Pot do uspeha? Natančna vsebinska razlaga pesmi. Vse o tehniki petja! Petje v zboru je pravi užitek, mnogo nas je v zboru glasbenikov."
Marko: "Vsi smo sproščeni. Ne podlegamo le taktirki, veliko več, zlijemo se z vodjo v pesmi."
Ivan: "Radi pojemo in se pošalimo. Vedno smo pri petju popolnoma sproščeni."
In profesorica Danica o uspehu.
Pogovor o tem je tekel dolgo. Pa vendar kako misel, ki je vredna zapisa:
"Vsako pesem, ki jo pojemo, morajo poznati pevci do potankosti! Naj za primer navedem Lebičevo Vigred. Vsebina nam najprej razgrinja prebujenje pomladi. Travica prekrije grob.. Tu, tu smo se dalje ustavljali. Smrt nas je prizadela. Jokali so, in jokala sem z njimi...
Potem smo pesem obdelali tehnično do potankosti.
In prav z Vigredjo smo uspeli, najbolj uspeli. Dosegli smo, da so pevci doživeli pesem emotivno, do globin, in zato smo tudi ustvarili tisto izjemno stanje v petju, ki ga imenujemo interpretacija. Ta je bila popolna. Trikotnik: pevovodja, pevci in publika, so se zlili v eno. Nikogar ni bilo, ki bi vrednost te pesmi ne doživljal emocionalno."
Pogled je zdrsel na oder med mlade oči. Lovile so vsak Daničin mig, bile so kot začarane. Totalnost trenutkov, celotnost vseh vplivov v tem trikotniku.
"Navedena pesem je le en primer. Vse - od renesančnih Gallusovih, ki smo jih zapeli v
spoznavala stvari
in čakala, da bo ura tri. Gledala sem skozi okno,
poslušala petje ptic
in šumenje novičnih polresnic.
Dan se je prevesil kmalu skoraj
v zgoraj omenjeni večer,
prevesil hitro, brez kakšnih namer,
da danes dan za vedno bi ostal.
Kmalu bo prišla noč.
Takrat ne bo nibče slišal
klicev na pomoč.
Večer je, rajši pišem pesmi
in čakam, da se bo zgodilo.
I. Jakopanec
Teleta
Oh, ljudje so tako nevoščljivi in hudobni in klevetavi. Javnost. Morala. Olika. Zgražajo se, ker me nosiš v naročju po "ta glauni ulici Veleja" avtomobili preklinjajo učitelji padajo v nezavest prijateljice beležijo Naš čas poroča in ti me za krono vsega še poljubiš. Ponorijo. Grizejo naju, ker sva srečna, ker se imava že lep čas blazno rada, meni nastavljajo pasti, tebi vabe, midva pa se na ves glas reživa in ti se celo upaš kričati, da si nor name. In meni uspeva vse. Upam, da ne bova nikoli zrasla in se ne bova nikoli poročila. Imela bova 20 otrok, jaz bom sicer debela in stara, ampak ti boš še vedno čisto zaljubljen. Kar naj zijajo. Teleta! Pod tušem. Enkrat sva se skupaj tuširala in jaz sem osupla gledala odraslost na tvojem telesu. "Saj ni nič," si rekel in mi podal brisačo. Gimnazijci Prisotnost, to je beseda odtujenosti. In od mladosti? Je kaj ostalo? Paralelna jutra kruh z maslom. Duševna potrtost. In brezčutnost. Praznina skodelic za kavo vre v čajniku. Mogoče bo jutri bolje. Toplota je oblika energije potrebujemo jo, zato kričimo, edith Kadar poslušam dotro staro Edith vodijo stopnice v pijanosti od veselja navzgor. Moj slavček poje! Strižem z ušesi in kopitljam po papirju. Vseeno, če je slavček samo še posnetek daljnega veličastnega življenja, ideje ostanejo in kadar je na zemlji njih seme, ne bodo umrle s človekom. Moj slavček poje! Grenka je njegova pesem in resnična. Poje o blišču - in nekem razkošju - o rdečih lučeh v pariških bordelih -o - tem prav tam - moških - s škornji do kolen - rokavicami do ramen - korakajo trume ... Poje moj slavček! Pa vendar ... Saj slavček je le vrabce k, čeprav pariški. Dan Jaz sen i suha lesena deska, ki pije sonce. Na njej ležiš ti. Ležiš na deski, ki boža tvoje misli in otožno škripa. Nikar še ne odhajaj, malo prisluhni modrini vroče vode in se prepusti vrelo rumenemu soncu. Prilepi se name, naj čutim mrtva tvoje mehko telo, naj zarijem drobne bodice preperelosti v tvoje dlani, naj ti odpihnem morečnost in temnoživost da se razblinita v niču. Jaz sem suha lesena deska lezi name in zapri oči. Propad Vsa sem hladna vsa sem tuja vsa trdna kot kip stojim. Gledam kot nebotičnik. Govorim kot knjiga. Ne čutim več. Omet mi odpada. Nekoč je šelestelo listje v vetru so noreli lasje in oblaki so bili in zelene gosenice. Bil je smeh in bila ljubezen. Nekoč si bil ti. Toda, zdaj se ne spominjam več. Dežuje. Poslušam šum dežja. Tako si lep ti, kadar mi plašno rečeš, da me ljubiš, To je bilo dvakrat. Dež leti po stopnicah, naselil se je v srca ljudi, ne, ni jim namočil le nog, v bistvo se je naselil in kot brez uma deževal. Tako si lep ti, kadar praviš, naj nikomur ne povem, da si. Vsem bom povedala. Ne gre, da bi dež puščali vnemar, ko vendar še danes dežuje, čeprav je že včeraj in izpira že izprano, vsekakor bo nekoč še deževalo in tudi ti boš lep a svojimi rjavimi ali svetlimi lasmi.
I. Jakopanec
Esslingenu, do moderne Kumrove, Turist, so terjale temeljito obdelavo in stoprocentno sodelovanje vseh."
Sedaj začenjam počasi razumevati, zakaj le nekateri pevovodjeprispejo v vrh glasbene umetnosti...
Petje mora biti doživeto, mora emocionalno, do zadnjega kotička v srcu, vznemiriti pojoče in poslušajoče.
V takem ozračju ni nemira, ni nedelavnosti. Pevci se navežejo na dirigenta, in mu v odmorih zaupajo vse. Tudi svoje najbolj intimne zadeve.
"In perspektiva, programi?"
"Letos smo že izvedli več koncertov doma in v tujini. Svoje kvalitete bomo še izboljšali. Lepo je delati z mladimi, ker veš, da jim je muzika - petje - resnično ljubezen."
Velenjski gimnazijci, ki so peli že pred desetimi leti in še več, se radi oglašajo.
Danica se rada sreča z njimi.
In skoraj vsi izjavljajo: "Veste, takrat, ko smo peli v zboru, je bilo najlepše!"
Čustva, ki jih doživiš med pesmijo, zbran in svproščen, nikoli ne umrejo.
Se bi lahko pisali, še so tekle besede...
Zbor opravlja svojo nalogo v okolju. In kadar nastopa, vedno prinese med ljudi srečo in lepoto. To dobro vemo.
Zato želimo profesorici in mladim pevcem še veliko svetlih, čustveno razigranih minut, in zavesti, da je res tako, kot pravijo: "Glasba je kraljica umetnosti! Glasba je naša ljubezen!"	Viš
Zlati zbor v Velenju in Evropi
Pesem je celostno zlitje pevovodja s pevci in poslušalci
Zgodilo se je...
2. JULIJA
LETA 1920
Na današnji dan je bila z odločbo Višjega šolskega sveta iz Ljubljane, ustanovljena meščanska šola v Šoštanju. Poglejmo kaj so zapisali v ustanovitveni dokument:
"Z ozirom na tamošnjo vlogo z dne 17.1.1920, krajevne organizacije JDS v Šoštanju z dne 21.1.1920 in okrajnega odbora Šoštanj z dne 22.2.1920 se je odločil višji šolski svet v Ljubljani glasom odloka z dne 2.7.1920 št: 5215, da zamisli za šolsko leto 1920/21 ustanovitev in otvoritev meščanske šole v Šoštanju z koedukacijo t.j. mešano šolo za dečke in deklice in sicer pod sledečimi pogoji:
1.)	da bo predlog višjega šolskega sveta za državni proračun za butžetno leto 1920/21, v katerem so postavljeni službeni prejemki za učitelje meščanske šole v Šoštanju, odobre;
2.)	da se vse občine šoštanjskega okraja pravnoveljavno zavežejo, da bodo prispevale k stroškom za ustanovitev in trajno vzdrževanje meščanske šole v Šoštanju, v kolikor prihajajo v poštev stvarne potrebščine. Ako bi ne soglašale vse občine, naj se zavežejo vsaj nekatere."
Šoštanjska meščanska šola je uspešno delovala vse do okupacije leta 1941 in v tem času dala dobro izobrazbo mnogim prebivalcem Šaleške doline.
LETA 1954
Ker smo že začeli današnjo rubriko s šolstvom, jo bomo tako tudi nadaljevali. V Savinjskem vestniku je bil namreč objavljen članek "Učni uspeh in drugo iz Šmartnega ob Paki":
"Zopet je končano šolsko leto in zato ne bo napačno, če si ogledamo končne sadove enoletnega truda in dela na tukajšnji nižji gimnaziji in osnovni šoli. Reči moramo, da so tokrat uspehi kljub vsem pomanjkljivostim (materialnim in drugim), s katerimi je šola obdarjena, kar zadovoljivi. Na nižji gimnaziji je izdelalo vsega 62% dijakov. Od 41 negativno ocenjenih jih ima pravico do popravnega izpita 27, tako da je tistih, ki so povsem padli, štirinajst. Od 63 onih, ki so izdelali sta 2 odlična, 6 prav dobrih, ostali pa so dobri in zadostni. Najboljše ocenjen predmet je telovadba s 317 točkami, na zadnjem mestu je zgodovina s 159 točkami. V prvem polletju je bila na zadnjem mestu matematika, ki je sedaj na predzadnjem.
Na osnovni šoli pa je izdelalo 71%, ni izdelalo 24%, ostali pa so neocenjeni. Pri zadnjih bi omenil, da je to deca onih staršev, ki si na ta način hočejo pridobiti poceni delovno silo. Smo zato, da zamude v bodoče obravnavajo občinski ljudski odbori, ki poznajo najbolje ljudi na svojem območju. Najboljši iz gimnazije in osnovne šole so bili ob koncu leta obdarjeni z lepimi mladinskimi knjigami. Da je to šolsko vodstvo lahko storilo, se ima zahvaliti občinskemu odboru in odboru KZ, ki sta prispevala potrebno vsoto za nakup knjig."
Glede na uspeh pri posameznih predmetih bi lahko rekli takole: "Pa naj še kdo reče, da je zgodovina enostavna zadeva!".
LETA 1968
Današnjo rubriko zaključujemo z novico v telegrafskem stilu, iz mariborskega Večera, ki ima naslov "Od 3.do 6.julija kotalkarji sedmih držav v Velenju":
"V Velenju bo od 3. do 6. julija letos tretji mednarodni kriterij v umetnostnem kotalkanju. Sodelovali bodo kotalkarji iz Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Velike Britanije, Italije, Nizozemske, Francije in Jugoslavije."	Damjan Kljajič
Kulturni večer z Radkom Poličem
Očarljivi Silvo Teršak, ki v sredo 17.6.1992 v privlačnem am-bijentu vile Herberstein gotovo ni imel lahkega dela, je proti koncu pogovora kar prehitro vstal, kajti Radko Polič se je v dobri urici komaj prav ogrel in zadihal. A obljuba, da se naslednje leto vrne, tedaj tudi z gostom, je spravljujoče zaprla srečanje.
Ko je Radko govoril o sebi, je orisal svojo izkušnjo s "slavno" Jla, kjer je bil nekoč do komolcev v pravem blatu, kar pa je bilo še vedno bolje, kot da bi se pustil zlomiti sadističnemu kapitanu. Duh je le duh in ga je mnogo težje oprati kot roke. Pa njegova slikovita izkušnja z žurirajočimi srednješolci, ki so mu metali drobiž na oder, on pa je v znamenje protesta, odkorakal s predstave.
Tudi sicer je Radko Polič karizmatična oseba, povsem v igralskem poslanstvu in ravno prav "konservativen", da deluje profesionalno in globoko. Kot se spodobi za umetnika, nosi svoje bisere v svoji notranjosti, kajti njegova stališča so aktualna in domišljena. Predvsem je zanimiv njegov politični tonus, saj je z svojo bitjo prizadet in ranjen; predvsem zadnje čase, ko vojna v bližini mori
bran-
se je
duše ubijalcev in telesa iteljev. Zlasti ob koncu, ostro zoperstavil divjaškim pokolom v Bih in na Hrvaškem; zatulil je besno ogorčanjg nad satanovo pojedino v Sarajevu.
Radko ima nadvse rad svoje igralstvo in njegova filozofija je idealizem ustvarjanja imaginacije, s pomočjo katere kreira duševno in duhovno ravnovesje gledalcev, učencev...
Meni osebno je ostal v spominu nadvse živ model pariranja silam propada, sledenju intuiciji in zaupanju v lastno tehtanje. Ta siloviti "Kačur", je prestopil meje vsakdanje banalnosti, strastno, morebiti tudi kolerično razdira in gradi psihe, se vmes silovito, ognjevito napije, da pozabi..., nato pa gre naprej, dalje v neki smeri hrepenenja, kjer bo toliko "odrasel", da bo zrel za slovo od omame. A njegovo nocojšnje slovo je bilo spodbudno. Kralj Lear, ki v njem zori, ga morebiti še bolj osvobodi, še bolj notranje uresniči in ...
Silvo Teršak, genialni radijski moderator sobotnih popoldnevov, ki se intuitivno pogovarja s svojo značilno umirjeno, nekoliko mistično glasbo, se je tudi nocoj
Zbora - jubilanta sta s petjem navdušila
Pevska zbora društva upokojencev - jubilanta
Proslavili dva jubileja
"pozabil" odkriti. Njegova čepica se je, vajena svojega lastnika, brazbrižno spogledovala z našimi očmi in si mislila: "Kako, da ne razumete, da sva midva eno."
Kakor nas je v prelepem okolju vile Herberstain zaneslo v fantazijske pustolovščine, kjer smo sledili Racovem potepanju po sebi, tako smo se "odtekali" proti domovom prepričani, da smo sodoživljali monolog in dialog človeka, ki smo ga vzeli vase.
In sedaj? Kulturni sektor Gorenja si bo spet nabrusil krem-peljčke in nam pripeljal v goste novo poslastico: Borisa Cavaz-zo..., malo kasneje pa še Mileno Zupančič in Dušana Jovanoviča...
Bernard Krajnc
Moški pevski zbor društva upokojencev Velenje je te dni proslavil visok jubilej, 30 let uspešnega delovanje, ženski pa deset let. Ob tej priložnosti sta omenjena zbora v petek, ^.junija, pripravila v Glasbeni šoli Velenje pevski koncert. Udeležilo se ga je veliko število ljubiteljev tovrstnega petja, ki so z veseljem prisluhnili ubranemu petju. Za njegov nastop in trud so jih zbrani poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Pozdravni govor je v imenu Zveze kulturnih organizacij občine Velenje imel profesor Vinko Šmajs. Ob tem jubilejnem srečanju sta oba pevska zbora prejela priznanje Zveze društev upokojencev Republike Slovenije in Društva upokojencev Velenje. Obema pevovodjema so izročili praktično darilo društva. Pri moškem pevskem zboru prepeva že od samega začetka Jože Oštir, najdaljši pevski stalež pri ženskemzboru pa ima 79 - letna Helena Ževart.
30 let moškega pevskega zbora
Nekaj pevskih zanesenjakov se je pred tridesetimi leti udeležilo, skupaj s takratnim pevovodjem Jankom Lukmanom, da svoje pevske sposobnosti izpod lipe in gostilniške družbe preselilo v prostor, primeren za zborovsko petje. Nič jih ni motilo, da so se najprej zbrali in prve vaje začeli v sk-
romnem stanovanju šolskega hišnika Ivana Fidej a.
Od takrat naprej zbor ni nikoli utihnil ali prenehal z delovanjem. Sestav zbora se je seveda skozi leta menjaval, pretežno pa so v njem prepevali pevci - upokojenci. Od ustanovitve zbora so danes živijo le še trije: Rudi Hudovernik, Stane Mlinar in Jože Oštir, ta tudi še prepeva.
V	zboru prepeva precej izkušenih pevcev. Kar enajst je dobitnikov zlate Gallusove značke, osem je dobitnikov Napotnikove zlate značke, pa eden pa je nosilec najvišjega priznanje "Naša pesem" in nosilec občinske Kaju-hove nagrade. Seveda pa brez zborovodje ni zbora, saj ni zastonj rek, da je duša zbora. Moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje se lahko pohvali, da ima zelo dobrega zborovodjo in sicer Branka Mahneta, ki uspešno vodi zbor od leta 1987 dalje. Pred tem so zbor vodili Janko Lukman, Izidor Florjan, oba že pokojna ter Milan Marguč.
V	vseh teh letih je imel zbor 204 nastope, od tega 31 samostojnih celovečernih nastopov. Med pomembnejšimi so: srečanje s hrvaškimi zbori v Zagrebu, Republiška revija upokojenskih zborov v Ljubljani in seveda še mnogi drugi. Sedemkrat so se udeležili tudi Pevskega tabora v Šentvidu pri Stični.
v
Šmartno ob Paki - razvaline vabijo
Ne dviga se sicer več tako ponosno nad krajem kot se je v svojih zlatih časih. Ostajajo pa njegovi temelji, ki spominjajo na žlahtnost, plemenitost. Oboje sedaj poskuša "vdahniti"na razvalinah starega gradu krajevna skupnost Šmartno ob Paki, in sicer s poletnimi kulturnimi prireditvami.
Po besedah "glavnega" pri vsej zadevi - Jaka Dvornika - je letošnji moto prireditev: odvrniti ljudi od vsakdanjih skrbi ter jih razvedriti.
Prva priložnost se ponuja ljubiteljem glasbe že to soboto, 4. julija. Na letnem odru pri razvalinah starega gradu se bo obiskovalcem predstavila v zadnjem času nadvse uspešna domača ročk skupina Chateau. Nastop bo popestrila z najnovejšimi posnetki iz svoje zadnje
kasete. Prireditev bodo začeli ob 20. uri.
Poslušalci, oboževalci aktustične kitare in primorske govorice gotovo ne bodo zamudili nastopa Iztoka Mlakarja, letošnjega pevca leta v Sloveniji. Mlakar ni le pevec, ampak tudi znan gledališki igralec.
Priložnost za prijetno preživetje kakšnega poletnega sobotnega večera bodo imeli tudi ljubitelji frajtonarice, narodno-zabavnega ansambla.V goste je organizator namreč povabil enega najbolj znanih slovenskih tovrstnih ansamblov, lu ga poznajo tudi širom po svetu. Zaenkrat ostaja njegovo ime še skrivnost. Prehod poletja v jesen pa bo oznanila že tradicionalna prireditev Jesen na gradu v izvedbi domačih kulturnih ustvarjalcev.
10 let ženskega pevskega zbora
Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje je bil ustanovljen leta 1981. Prvi pevovodja je bi Izidor Florjan, ki pa zaradi bolezni ni mogel nadaljevati z delom. Leta 1982 je zbor prevzela Vida Polutnik in ga še sedaj uspešno vodi. V zboru je trideset pevk (včasih več, drugič manj), ki so imele v teh letih 95 nastopov. Sodelovale so na vseh občinskih revijah odraslih pevskih zborov. Nastopale na republiških (zdaj teh ni več) in območnih upokojenskih koncertnih. Gostovale so v Ljubljani, Zagrebu, Kranju, Celju, Senovem, Laškem, Žalcu, Polzeli, Trbovljah...
Letos bodo že šestič sodelovale na veličastni manifestaciji slovenske pesmi Taboruv slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Lani so dobile bronasto plaketo. Vsako leto so nepogrešljive na prireditvi "petje na vasi". Takrat imajo v gosteh ženski pevski zbor Jelko Du Slovenj Gradec, s katerim so pobratene že od leta 1985.
Spomladi leta 1984 je zboro-vodkinja Vida Polutnik za proslave v Ks Pesje sestavila iz tega zbora posebno skupino, ki je poleg zborovskega petja, začela gojiti tudi staro ljudsko petje in običaje. Nastopati so začele kot Šaleške predice v okviru tega zbora. Kasneje se je skupina ločila od zbora, pevke pa so v njem še vedno aktivne članice. Tako široka paleta dejavnosti je dobila odmev tudi v širši družbeni skupnosti in več pevk si je za dolgoletno petje v zborih prislužilo zlate Gallusove značke in diplome: Ivica Blagotinšek, Pepca Jablanšek, Helena Ževart, Pepca Lešnik in Vida Polutnik.
Najstarejša pevka v zboru je čvrsto zakoračila v 79.poletje (Helena Ževart). Povprečna starost pevk pa je 64 let. Ob številnih čestitkah in priznanjih, ki sta jih zbora dobila, se temu pridružuje tudi uredništvo tednika Naš čas. Čestitamo!	B.Mugerle
S sprejema pri županu. Naši fantje so bili najlepši in kot so poročali v tamkajšnjem časupisu, tudi prava atrakcija. Skupaj z njimi smo tudi ostali sopotniki uspešno zastopali ne samo barve mesta Velenje, ampak predstavili Slovenijo. Naše poslanstvo je bilo torej večpomensko
Sobotno popoldne je bilo povsem nogometno obarvano. Naši so se namreč za začetek pomerili z domačini. Z igro so navdušili in najbrž prijetno presenetili ne le nas, ampak tudi ekipe iz Anglije, Belgije in Nemčije - prav tako udeleženke turnirja. Po svoje smo jih očarali tudi "navijači". Tako glasno smo spodbujali naše fante z gol, gol, gol to šmarški je simbol in žiga, žiga, žiga, da je bilo veselje, vzdušje kot mora biti.
Naslednji dan,v nedeljo, ni bilo nič drugače, le da so - na žalost -naši fantje, izgubili srečanji, čeprav so bili boljši nasprotnik. Pripodel-itvi pokalov smo spoznali, da smo vsemu navkljub častno zastopali slo-venske. barve. Kar dva smo ponesli ob koncu turniija. Mimogrede čas med enim in drugim nastopom naših fantov smo izkoristili za klepet z našo vodičko Natašo.
V pogovoru z njo o vsakdanjem delu in življenju Francozov smo spoznali, kako daleč smo od
razvite Evrope. Nataša nam je povedala, da so Francozinje v glavnem doma, skrbijo za dom in družino. Le mlajše hočejo vnovčiti svoje znanje v podjetjih. Znajo se zabavati, poskrbeti zase tudi z rekreacijo in drugimi športnimi užitki. Študentje pridno izkoristijo počitnice za delo, saj želijo biti čimprej neodvisni od svojih staršev, da se lahko podajo raznim avanturam naproti.
Najnižji osebni dohodek znaša 4600 frankov (okrog 70 tisoč SLT je to) in posamezniku omogoča dokaj solidno življenje oziroma vsaj pokritje minimalnih življenskih stroškov. Cene niso " francoske" in mirne duše bi jih lahko postavili vštric našim. Revnih v državi ne sme biti. Vsak nezaposlen prejme po 100 frankov na dan (ne glede na to, ali je kdaj že delal ali ne). Prijavljeni brezposelni pa so upravičeni do nadomestila. Seveda brez težav niso. Le da se z našimi bolj težko primerjajo. Omenila bi lahko še nekaj podobnosti z našega
bivanja v tem mestu vendar bi bilo preveč. Morda še res samo to: po lanskih junijskih dogodkih v Sloveniji in ob dogajanjih na ozemljih bivše Jugoslavije si po Natašinem pripovedovanju vsaj v Viennu in Lyonu lahko vse prej kot Srb in Črnogorec.
NAZAJ DOMOV
V ponedeljek, zelo zgodaj zjutraj, ko so vsi poravnali račune- tudi iz "samopostrežbe" v baru sobe, smo krenili nazaj proti domu.Seveda ne brez krožne vožnje po Lyonu, ogleda nadvse lepe gotske cerkvice na najvišji točki mesta.Očaralo nas je vse, kar smo videli, spoznali (med drugim tudi to, da so Francozi kar se avtomobilov tiče, zvesti le renaul-tu, peugotu, citroenu, da so se vključili v program kongresa o ekologiji v Rio de Janeiru z vodnim čiščenjem cest,...). Ob zapuščanju Francije, ob pogledu na z vinogradi zasejanimi griči Švice, na Ženevsko jezero, smo
kljub otožno deževnemu vremenu spoznali, da se z njima še dolgo ne bomo mogli primerjati. Vožnja čez Lichestein do Avstrije je minila brez posebnosti in tako smo se v zgodnjih jutranjih urah prebujali
na mejnem prehodu Vič, dokončno pa se prebudili na začetku in koncu potepanja - pred šolo v Šmartnem ob Paki.
Pri vračanju na dom, odzdrav-ljanju ljudem, ki so hoteli na delo,
sem premišljala o dneh od doma. Ob že večkrat v praksi potrjenem pravilu: povsod je lepo, a doma najlepše, sem se nasmehnila in doma hitro skočila v posteljo.
(tp) Konec
Sl&ČMdT, S^EČMdt SffiČfflfli
Center srednjih šol Velenje
Za konec - v pesmi in besedi
"Sam sem jo primahat'
Vsi, ki so se zbrali na "Kresni noči" na predvečer prve obletnice slovenske državnosti ob Pustem gradu v Šoštanju, so zelo prisrčno pozdravili enega najstarejših krajanov, skorajda 90-let-nega Huberta Jakla. "Kar sam sem jo primahal", je dejal, ko je prišel na vrh. Hkrati se je zahvalil prirediteljem za povabilo in obljubil, da bo še prišel k Pustemu gradu, če bo le zdrav. To so mu seveda vsi zbrani iz srca zaželeli, (vos)
Zlatoporočenca Tončka in Ivan Hrovat
Mladost jima d! bila z rožicami postlana
Te dni, točneje 27.junija, je minilo natanko 50 let, ko sta Tončka in Ivan stopila na skupno življenjsko pot. Marsikaj sta v tem času doživela hudega, pa tudi lepega. Danes sta zakonca Hrovat na skupno prehojeno pot upravičeno ponosna, saj se med seboj lepo razumeta, drug drugemu pomagata, otroka pa sta že dolgo p^i kruhu.
Tončka se je rodila 31. oktobra, 1920 v Trbovljah. Že od malih nog rada prepeva, z 9 leti se je vključila v zbor Trboveljski slavček. Danes pa še vedno prepeva v ženskem
pevskem zboru Društva upokojencev Velenje.
Ivan je rojen 9. maja, 1915 v Florjanu pri Šoštanju. Ko mu je bilo 5 let so se starši preselili v Trbovlje. Že v rani mladosti je bil Ivan, danes rudarski upokojenec zelo aktiven na športnem in tudi na glasbenem področju. Začel je z igranjem nogometa in postal tudi republiški nogometni sodnik. Igral je tudi pri trboveljski godbi, nato pri velenjski, zdaj pa igra pri šoštanjski Zarji.
Tončka in Ivan sta se spoznala v Trbovljah in se 27. junija
Kako bi brez petja in muzike"
1942 vzela. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, ki sta si že ustvarila vsak svojo družino. Hrovatova imata danes že 4 vnuke. Hrovatovi zdaj že 22 let prebivajo na Tomšičevi ulici 10.
"Zaradi majhne pokojnine, ki jo prejemam, žena pokojnine nima", pravi Ivan, "sem se moral honorarno zaposliti. Sem hišnik na sodišču, prej pa sem opravljal delo vratarja v Eku. Pa še nekaj je: človek se namreč mora neprestano gibati, če želi ostati vitalen", doda Ivan. Pa bo kar držalo, dodajam, kajti Ivan spretno skriva svoja leta, je pravi "ker-lc". Tončka moža podpira z besedami: "Res je. Pokojnina je majhna, z njo si lahko privoščima le najnujnejše, vse drugo pa nama je nedosegljivo." Povprašam po zdravlju. Tončka pove, da ima težave s srcem, Ivan pa z zadovoljstvom odvrne, da z zdravljem nima težav. Sicer pa je zakoncema Hrovat v veliko veselje, da sta nenehno v družbi, Tončka s pevci, Ivan pa z godbeniki.
Zlato poroko sta Hrovatova s svojimi najbližnjimi praznovala v nedeljo na Trebeliškem.
Za njuno 50-letnico skupnega življenja tudi naše iskrene čestitke.
B. Mugerle
Piše:
Aleksander Videčnik
Zdravniki in tudi domači zdravniki so se pogosto posluževali zapisov iz katerih so črpali vedenja o raznih zdravilih. Že smo omenili, da so evropske izkušnje temeljile na spoznanjih starih narodov in starih zapisov. Gotovo pa je, da so ljudje tudi sicer poznali določena zdravilna sredstva, kot znanje iz roda v rod, tisti pa, ki so znali brati so s pridom uporabljali razne knjige, v naših razmerah pač pogosto tiste, ki so bile pisane v nemškem jeziku. Znanstveno razgledani pa so se posluževali zapisov v raznih jezikih, veliko teh je bilo tudi latinskih.
Ker nas bolj zanimajo razmere v ljudskem zdravilstvu v Gornji Savinjski dolini, se bomo omejili le na nekatera najbolj znana dela, ki so se uveljavljala tudi pri nas. Za celoten slovenski prostor je dogajanja popisal Vinko Moedendorfer v knjigi Ljudska medicina pri Slovencih, Ljubljana 1964. Vsekakor pa velja ugotovitev, da območje Gornje Savinjske doline v tej smeri ni dovolj raziskano in obstaja le malo zanesljivih podatkov o dejavnosti domačih zdravilcev, prav zato je potrebno zbrati kar
je sploh mogoče.
Naši zdravniki in zdravilci so očitno veliko uporabljali knjigo "Gart der Gesund-heit", ki je leta 1485 izšla v Mainzu. Ugotovljeno je, da jo je okoli leta 1805 uporabljal ljudski zdravilec Valentin Lečnik iz Podkraja pri Guštanju. Prav on je opravil dopolnila s slovenskimi imeni za določene rastline. Na Slovenskem je najdena tudi knjiga izpod peresa Bocka "Vom Unter-scheidt, Wuerkung und Namen der Kreuter", ki je bila izdana v Strassbourgu leta 1539, v njej se je našlo veliko pripisov naših zdravilcev, tako v bohoričici, kot gajici. Za nas posebej zanimiva je bila izdaja knjige "Historia Plantarum", napisana od goriškega zdravnika Pietra Andreasa Mattiolija. Ta je bila leta 1563 prevedena v Nemščino pod naslovom "Neu Krauterbuch". Po njej je leta 1759 Andrej Goričnik iz Podpece na Koroškem z roko napisal eno najstarejših knjig o zdravilih pri nas.
Seveda je v času med 15. in 17. stoletjem izšla vrsta knjig o zdravilnih rastlinah in drigah, o njih je največ napisal Mirko Karlin v sestavku "Iz zgodovine zdravljenja z zdravilnimi rastlinami" v Farmacevtskem vestniku 1 - 4/1970.
Za naše razmere je zelo pomemben botanik Anto-nio Scopoli (1723 - 1788),
ki je delal kot zdravnik 15 let v Idriji. V svojem delu "Flora Carniolica" je opisal okoli 1600 rastlin. Po njem se imenuje tudi rastlina Scopolia Carniolica, saj jo je prav on našel pri nas, iz nje pa so leta 1905 izolirali alkaloid scopola-min.
Proti koncu 19. stoletja so se razmere v zdravilstvu bistveno spremenile, saj je kemija izpodrinila uporabo zdravilnih zelišč. Vendar so nekateri zdravilci tistega časa še naprej vstrajali pri zdravilnih zeliščih, sem sodi Sebas-tian Kneipp, ki je poleg vode uporabljal tudi zelišča. Vendar je kemija in industrijska pridelava zdravil hitro prevzemala glavno vlogo v zdravilstvu. Okoli 1950 pa je prišlo do ponovnega zanimanja za zdravilne rastline, saj so ugotavljali, da je v naravi še vedno dosti rastlin, ki bi lahko služile za nova zdravila. Pri tem so prednjačili v tedanji Sovjetski zvezi, kjer so vzgajali kakih 2600 rastlin iz vsega sveta.
Prav zanimiva je ugotovitev Vinka Moedendor-ferja, da so na Slovenskem zdravniki in razni zdravilci zelo uspešno zdravili in da so poznali preko 500 različnih zdravilnih rastlin, kar je za tako mali narod kot smo, velik dosežek.
HMMMBH &MHK5)
planini
Ni lepšega, zatrjujejo planinci in narave željni ljudje, kot sprehajati se po naših planinah in gorah. Ne le zaradi občudovanja naravnih lepot, doživljanja miru in tišine, tudi zaradi srečevanja z ljudmi, klenimi slovenskimi kajžarji in kmeti.
Na potepu po obronkih Paškega Kozjaka, kjer ob koncu tedna ne manjka Velenjčanov, smo sredi pašnika naleteli na možakarja, Špeharjevega Franca (Dobovičnik) s Paškega Kozjaka 32 nad Dobrno. 82-letni Franc nas je prvi nagovoril in zapis je bil neophoden. Ko je škljoc-nil še aparat, je Špehar povedal, "da jih ima na grbi že 82 in da čuti, da jih enkrat toliko ne bo več prenesel."
Na zemlji, Speharjevo meri kar 32 joh (17 hektarjev), se komaj preživljata z ženo Frančiško, za katero je hudomušno pripomnil, da je "sitna ko vrag". No zraven se je kislo nasmehnil in menil, da je v teh letih že marsikaj lepega v pozabi.
Speharjev Franc je povedal da se kljub gozdu in pašnikom komaj preživlja, ker doma nima dovolj ljudi za obdelavo. Najeti delavci in stroji pa poberejo večino zaslužka. Naravnost nam je povedal, da je življenje vse bolj "kužavo". Mislil je na pasje. Peš imam do Velenja in do Dobrne 2 in pol ure, no potem pa je potrebno še nazaj toliko. Tega pa stare noge ne trpijo več.
Zato pa Špeharjev ata stopi kdaj pa kdaj do koče na Paškem Kozjaku ("kadar imam kak cvenk, saj zastonj ni nič") ali v cerkev.
Razmišljal sem, kako kruto je lahko življenje. Človek, ki je bil petdeset let gospodar na tako velikem kosu zemlje, ki je poženil tri otroke po Paškem Kozjaku, ima včasih komaj kaj za pod zob. Tegobe z zdravljenjem, s sluhom in vidom, skoraj nemogoča hitra zdravniška pomoč in pomoč socialne službe, opešane moči in še kaj ... vse to človeka vleče k tlom kot svinec. In ni čudno, da je mali možic, Špehar po domače, iskreno dejal: "Oglasite se še kaj, a ne prepozno, ne odlagajte predolgo ...". Ko smo odhajali, je nekdo vprašal, kako se reče modri roži, ki je rasla na travniku (orlica), je dejal: "To so rože za spomin, od lanskih kolin." Špehar (nekoč najbrž premožnejši birt s Paškega Kozjaka) je nostalgično zamahnil z roko, ko smo se zgubljali med mladim zelenjem v dolino. Kdo ve, kam so mu zašle misli, ko se mu je utrnila solza na posušenem obrazu?
Jože Miklavc
Ob koncu šolskega leta na Centru srednjih šol v Velenju pripravijo že nekaj let zapored zaključno slovesnost. Z njo želijo predstaviti širši javnosti življenje in delo v posameznih usmeritvah, predvsem pa dosežke posameznikov in skupin na najrazličnejših preizkušnjah. Da tradiciji ostajajo zvesti, so dokazali tudi minuli petek, in sicer s prireditvijo v dvorani velenjske glasbene šole.
Tokrat so že enajstič zapored zaploskali sadovom skupnega dela na najrazličnejših področjih. Kot je dejal v svojem slavnostnem govoru ravnatelj Centra srednjih šol
Velenje Peter Robida, s posebnim zadovoljstvom ugotavljajo, da je vedno več učencev in delavcev centra prežetih z ustvarjalnim obšolskim delom. Vložen trud se jim bogato obrestuje. Kakovost dosežkov se odraža skorajda na vseh "poljih". Koliko in s kakšno vnemo bodo nadaljevali, ostaja skupna skrb. Krepko se zavedajo tega,da bodočnost pripada tistemu, ki se nanjo pripravlja.Zato je bojazen o kakšnem drugačnem razpletu najbrž odveč.
Vložen trud, prizadevnost, vztrajnost so vrline, s katerimi na Centru srednjih šol Velenje spreminjajo želje v dejanja.Kako
Že po tradiciji so svoje dosežke na najrazličnejših področjih Življenja ter dela tudi ob letošnjem zaključku šolskega leta predstavili širši javnosti-tokrat predvsem v besedi in pesmi
uspešni so pri tem, so dokazali ob podelitvi priznanj in nagrad najuspešnejšim posameznikom ali skupinam. Prejeli so jih bodisi za dosežke na kulturnem, športnem, raziskovalnem področju.Na odru se
je zvrstilo veliko dobitnikov, med njimi Rok Poles, ki je letos že drugič zapored postal "učenec Centra srednjih šol".Ob koncu so se spomnili še nekaterih zaslužnih svojih delavcev, jubilantov ter upokojencev.
Svetina od Kotelj do Belih vod
planin pod Uršljo goro in v oklolje, ki je na likovnih delih upodobljeno.
Razstava pa je prišla prav tudi oskrbniku Milanu Kretiču, ki je zaskrbljen nad usodo te, lepe, slovenske planinske postojanke. Skoraj leto dni je tu vladalo pravo mrtvilo. S to prireditvijo in nekaterimi novimi, pa se bo mogoče vrnil sloves dobrega počutja in gostoljubnosti na tej planinski koči, ki bo v letošnjem letu odštela 4 desetletja od odprtja.
Ob postavitvi razstave je Lju-ban Naraks, umetnikov prijatelj in kritik med drugim izrekel tudi naslednje misli:
" Vsa tukaj razstavljena dela je slikar upodobil v njemu najbolj svojstvenem okolju, v naravi. Slikar doživlja od razstave do razstave nenehno rast in napredek, njegove slikarske stvaritve pa imajo vedno večji krog ljubiteljev in prijateljev. Svetina ohranja na slikah mnoge etične pomnike, ki jih zverinsko zanemarjamo in puščamo propadu. Za to in še posebej k tej razstavi, mu lahko iskreno čestitamo!"
Ob odprtju razstave je bilo v Andrejevem domu na Slemenu zares prijetno. Zbrali so se planinci, prijatelji in lovci ter pevci Lovskega društva, ki so zapeli nekaj "z naravo zlitih, najlepših napevov".	Jože Miklavc
Domače zdravilstvo
in zdravilci (3)
Prejšnji teden je slikar Jože Svetina iz Zavodenj v Planinskem domu na Slemenu postavil samostojno razstavo akvarelov z naslovom "Od Kotelj do Belih vod". Preko 30 čudovitih motivov kmetij, kajž in znamenj ter naravnih pejsažev, je Svetina namenil ljudjem in krajini na področju, ki je po njegovem hudo ogroženo. Ne le zaradi hudega onesnaževanja narave, tudi zaradi barbarskega odnosa do kulturne vrednosti starih zgradb, kulturnih in naravnih spomenikov.
Svetina ni izbral slučajno Andrejev planinski dom za mesto razstave. Slike je namenil ljudem, ki tod planinarijo, ki živijo vrh
Milan Kretič (levo), Ljuban Naraks (v sredini) in Jože Svetina (desno) ob odprtju razstave "Od Kotelj do Belih vod".
"Old timeiji" v Logarski dolini
70 let, od kar je prvi avtomobil pripeljal v Logarsko dolino. To je bil za tiste čase velik dogodek, ki je do tedaj zaprti dolini omogočil povezavo s svetom.
Da bi obeležili ta jubilej, je Turistično društvo Solčava v sodelovanju s podjetjem Epsi iz Nazarij, ki se jprofesionalno ukvarja z oživljanjem turizma v občini Mozirje, soorganiziralo povorko tako imenovanih old tim-erjev" in avtobusa "old
timer". Povorka je krenila iz Mozirja in pot nadaljevala do doma "palenk" v Logarski dolini, kjer je v počastitev tega pomembnega jubileja sledila slavnostna prireditev.
Dobrodošlico ter pozdravne besede je vsem prisotnim podal član IS SO Mozirje Tone Breznik. Sledil je govor predsednika Turističnega društva Solčava Ivana Pozimka, ki je vse prisotne preko zgodovine razvoja cest na Solčavskem in turizma
Damjan Grilc iz Radovljice je lastnik najstarejšega avtomobila. Vozil je Mercedes Benz 170 W kabriolet B iz leta 1936.
srečno, preteklost!
Med nami živijo ljudje, ki se kljub trudu ne morejo znebiti pretiranih misli na preteklost. Zato lahko teža te preteklosti že kar usodno vpliva na njihovo prihodnost. Zavira jih kot cokla, jim pobira moči in jemlje veselje do življenja. Kar naprej brskajo po zgrešenih dejanjih iz svoje preteklosti in si jih očitajo, tako da nobeno stvar ne upajo več prav začeti. Zaradi tega jim je lahko preteklost potuha za nedelavnost in lenobo, ker pač vso svojo moč porabijo za obračunavanje s preteklostjo. Kot da se ne znajo ali nočejo ločiti od preteklosti se odmikajo sedanjosti in njihov pogled je namesto naprej obrnjen nazaj.
Tukaj bi rad omenil psihoanalizo. Res je, da jo lahko koristno uporabimo za naše duševno zorenje, obenem pa predstavlja precejšne tveganje. Zato recept nekaterih psihoanalitikov da naj tako dolgo brskamo po svoji podzavestno potlačeni preteklosti, dokler se ne "odživimo in odtešimo", ni vedno vreden upoštevanja. Kajti nekdo, ki venomer kopje po svoji preteklosti in jo sam ali s pomočjo terapevta analizira, ostaja še naprej zavrt in bolesten, ker pretirava v odkrivanju svoje preteklosti. To, česar ima že sam preveč in zaradi česa se je zapletel v zmotni kolobar živčne zavrtosti, ki mu jemlje jasnost mišlenja in veselje do življenja, si z razčlenjevanjem še nehote stopnjuje. Takemu psihoanaliza prav nič ne koristi in ga ne osvobodi, kvečjemu ga ovira. Namesto, da bi ga
osvobodila iz spon preteklosti, ga še usodneje zaplete vanjo in njene nikoli razrešljive vozle.
V sestavku pred tednom je tekla beseda o napakah, iz katerih se ljudje venomer učimo. Zgrešena dejanja v preteklosti niso vedno samo motnje, ampak so predvsem izkušnje in šola za življenje. Niso samo "cokla" ki ovira, ampak so pobuda za novo izboljšano dejanje; niso bav-bav, tamveč vodilo za ravnanje v prihodnosti; niso vozli, ki človeka zamotajo v preteklost; temveč so vzmeti, ki pomagajo v sproščujočo prihodnost.
Ob tej temi ne moremo mimo znanega zdravnika J. A. Schindlerja, ki je s svojim novim načinom zdravljenja in vodenja psihonevrotikov dosegel mnogo večje uspehe kot ostali psihoanalitiki. Njegov prijem je bil namreč ravno obraten. Ni mu šlo toliko za vrtanje v podzavestna potlačena nagnjenja iz preteklosti, ampak predvsem za zavestno nadzorstvo človekovih misli in čustev.
Takole pravi dobesedno: "Prav vseeno je, kakšne napake in opustitve je nekdo v preteklosti napravil: sedaj mora začeti na novo in doseči zrelost svojih misli, kar mu edino more odpreti pot k boljši prihodnosti. Ta pa je odvisna od tega, ali se mu bo posrečilo pod drugim kotom kot doslej pokukati v preteklost." Toliko Schindler. Pogledati v preteklost - da, toda samo z enim očesom, pa še to ne vedno, sicer pa imamo ljudje oči spredaj, da gledamo naprej, mar ne?
t L
pripeljal do "moderniziranih časov. Pri tem je poudaril, da si domačini se vedno želijo sodobnejše povezave s svetom, saj je cesta, ki vodi v ta prelepi košček	Slovenije,
poškodovana in dotrajana. V prelomnico tistih časov ie vse prisotne popeljal Peter Plesnik, rojen natanko na dan, ko
je Peter Maidič pripeljal prvi avtomobil v Logarsko dolino.
je
pomembnih točkah, kjer se je povorka ustavljala spremhala Godba na pihala iz Stor.
Po slavnostnem uvodu je sledil zabavni del
Erireditve, kjer so se iz-azali domačini s stojnicami z domačo hrano in izdelki domače obrti ter spominki.
M. Mia Pečnik Foto: Ciril Sem
Ivan Gašpar iz Ptuja ne skriva veselja. Je lastnik najstarejšega motorja DKW itnik 1916,
s 118 ccm:
motor so poimenovali kar "malo čudo", poleg ostalih
starostnih dodatkov ima še vedno luč na karbid.
Kolona "old timerjev" se je najprej ustavila pred hišo Roka Kopitarja v Radmirju, šoferja, ki je pred 66 leti prvi pripeljal avtobus v Logarsko dolino.
r
Oh, te gobeJ
"Ali veš, da kadar grmi, rastejo gobe?" mi je dejal sosed, ko sva se srečala pred njegovo hišo. Da rastejo gobe po dežju, vem že dolgo. Da pa bi gmenje vplivalo na njihovo rast, sem tokrat slišal prvič. Sicer pa sem podvomil, da bi že sedaj rasle gobe. Ko je moj preljubi sosed videl, da vse bolj postajam nejeverni Tomaž, me je povabil v kuhinjo. Res sem imel kaj videti. Gobani vseh velikosti. Od tistih za takojšnje vlaganje, takšne za v ponev, do onih, ki bodo končali lepo posušeni in bodo prišli na mizo v obliki okusne gobje juhe.
Med ogledovanjem njegove bogate bere, mi je na dolgo in široko razlagal, kako in kdaj se morajo nabirati. Ni pozabil povedati, da je vse našel skoraj na enem mestu. Se veliko bi mi bil takrat povedal o gobah, če ga ne bi povprašal za "plač". Tukaj pa sem očitno storil napako, zakaj najinega pogovora o gobah je bilo v trenutku konec.
Kaj si moremo. Vsi pač nismo gobarji in tudi takšne sreče nimamo, ker ne poznamo tistih skritih mest. Sicer ja pa kar prav, da je tako. Tudi za nabiranje gob mora imeti človek nekaj znanja. Mi navadni gobarji se lahko tolažimo tudi s tem, da je sezona gobarjenja tukaj in ni vrag, da bomo tudi mi kaj našli. M. H.
Boljša od TVontlja
Včasih, ko smo hoteli vedeti kakšno bo čez kak dan vreme, smo na televiziji komaj čakali, da se pojavi Trontelj in pove, ali se splača na izlet ali prireditev. Res je bila včasih kakšna napoved takšna kot vreme, a kaj bi, nanj (na vreme) se res ne da zanesti. Odkar pa se v Velenju na prostem odvijajo najrazličnejše prireditve, smo v redakciji Radia Velenje spoznali še en vremenarski talent. Čeprav se na metereologijo ne spozna kaj dosti, vam v zvezi z vremenom vse uredi. Ko ima prireditev konkurenca dežuje, ko jo ima ona pa ne.
Ni vseeno, kako je obrnjena zastava
Osrednji dogodek Kresovanja v Šoštanju je bil dvig slovenske zastave na najvišji vrh Pustega gradu. Ta čast je pripadla tabornikom odreda Pusti grad iz Šoštanja. V petek zjutraj pa so bili tisti udeleženci proslave, ki so se znova ozrli na Pusti grad, presenečeni, ker je nekdo zastavo obrnil. Verjel je, da tako mora biti.
No, s pravilnim obešanjem zastav je bil že včasih križ...Sicer pa, minilo je šele leto, časa, da se naučimo, bo še dovolj.
Včasih se ni splačalo nobenemu, zdaj se vsem
Ja, res so se spremenili časi. Se spomnite, kako dolgo smo bili Velenjčani brez vsake trgovine, ki bi bila pripravljena odpreti
potrošnikom duri ob sobotah popoldne ali v nedeljo dopoldne? Nič ni pomagalo, da smo se jezili in kazali na sosede. Trgovinam v Velenju se tistikrat to pač ni splačalo pa pika. Danes se jim, vsem po vrsti. Pa ni denarja nič več kot ga je bilo, prej manj. Res čudno, ne?
v
Se tretjič - dvigala
Zadnjič smo ugotovili, da v dvigalih večkrat smrdi, in da ta večkrat stojijo... Danes je na vrsti nadaljevanje. Dvigala namreč stojijo tudi zato, ker se z njimi vozi preveč ljudi naenkrat.Očitno so med nami nepismeni. Torej zadnji, neuradni rekord, deset ljudi (psički niso všeti) v dvigalu za štiri. Čakamo novega - rekord, ne dvigalo.
S črtami na cestah še več zmede?
Zal bo ta zapis spet o talnih obeležbah na cestah v Velenju. Zal zato, ker je bilo o tem že veliko zapisanega, spremenilo, na boljše, pa se ni nič. Odveč, ali pa tudi ne, je ugotovitev, da je zaradi novih, najnovejših črt na Partizanski cesti potrebno peljati pravi atomobilski slalom. Enkrat levo, enkrat desno... Morda so strokovnjaki takšno ureditev načrtovali tudi zato, da voznik ob dolgočasni vožnji ne bi slučajno zaspal.
In še ena cestna črna pika za cestarje. Na Foitovi ulici pred križiščem s Partizansko cesto, so pred časom cestarji s talno obeležbo spremenili dosedanji režim vožnje tako, da je doslej prometna razvrstitev takšna: desni pas naravnosti in v desno, levi pa samo za zavijanje v levo (prej tudi za vožnjo naravnost). Prav zaradi omenjene spremembe je bilo tu že nekaj nezgod. Cestarji so namreč v "pozabili" pred talno obeležbo postaviti prometni znak, ki označuje, kam se je treba pred križiščem postaviti. Zdaj znak je, vendar veliko prepozno, saj kar se tiče prask na avtomobilih.
v
Ze večkrat obljubil?
Na Ljubnem ob Savinji bi nekateri srčno radi kegljali, pa nimajo svojega kegljišča. Kegljaško znanje morajo tako potrjevati in dokazovati na tujih terenih. Pa veliko delajo na projektu: imeti svoje kegljišče. Lastnik zemljišča, kjer naj bi bodoče kegljišče bilo in ki tudi sam rad keglja, je po nepreverjenih informacijah že obljubil, da za lokacijo "ni problema". Težava je le v tem, da je menda že večkrat obljubil.
Zakaj tako?
Kožlja, hriba na južnem delu Šaleške doline menda ni potrebno posebej predstavljati. Da je speljana po njegovem grebenu prav prijetna pot, vedo številni ljubitelji narave. Tudi to je mnogim znano, da sta na tem hribu postavljeni dve počivališči. Če lahko tako imenujemo skupino klopi in miz, ki so namenjene za počitek. Verjetno pa nekateri ne vedo ali pa se tega ne zavedajo, da je bilo vse to zgrajeno s prostovoljnim delom. Tudi materiala, v tem primeru lesa, graditeljem ni nihče podaril. Prispevali so ga iz svojega. Ker do te točke ne pelje nikakršna cesta, je bilo vse potrebno znositi na ramenih. Ali kot se temu po domače reče: 'V potu lastnega obraza". Če bi se vsega tega vsaj delno zavedala skupina mladih, ki se je minuli četrtek veselila na počivališču, ki stoji na najbolj razgledni točki Kožlja in je nekako v lastni velenjskih in šentiljskih planincev. Slednji so ga tudi obnovili in razširili. Torej, če bi se ti mladi veseljaki zavedali koliko truda je potrebno, da se vse to zgradi, ali pa, da bi se kateri izmed njih slučajno udeležil kakšnem podobne akcije, potem za njimi ne bi ostalo razdejanje, ki ga lahko vidimo na sliki. Nič ne bo narobe, če povem, da zajeten kupček smeti ni bil že tam, ampak je nastal potem, ko sem
po okolici pobral vse tisto, kar je ostalo od njihove veselice. Tudi plošča od mize je ležala precej daleč vstran.
Lepo bi bilo, če bi se storilci tega nelepega dejanja pokesali svojih napak in jih odpravili.
Pa čeprav naskrivaj.	M. Hrusti
Prvo državno prvenstvo v motornem letenju
Dober nastop domačih pilotov
Velenjskemu Aeroklubu je ob 21. letnici delovanja pripadla čast organizacije prvega državnega prvenstva v motornem letenju.Prav tako so bili veseli, da je pokroviteljstvo nad njim prevzelo slovensko obrambno ministrstvo.
V lepem in malce vetrovnem vremenu je v soboto zjutraj prišlo na letališče v Lajše 21 posadk iz 12 slovenskih klubov ali- kot je dejal uradni napovedovalec- prišli so pravi mojstri, ki so raje v zraku kot na zemlji.Po pozdravnem nagovoru predsednika kluba Milana Valenčaka, je prvenstvo uradno odprl predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik.
Vsako posadko sta sestavljala pilot in kopilot, ki sta med poletom morala preiskusiti svoje znanje v časovni točnosti, izvidništvu in točnosti pristajanja. Nekaterim je resda pri pristajanju nekoliko pon-agajal veter, toda zaradi tega se niso jezili, saj je to sestavni del tega športa. Morda še bolj kot prvi dan so piloti navdušili gledalce, ki se jih je oba dneva kar precej zbralo ob letališki stezi, navdušili v nedeljo, ko so se potegovali za lep pokal Velenja.
Minister Janez Janša obeša medaljo Damjanu Glinšku -desno Marjan Jandrok
Tega dne so se preizkušali samo v eni disciplini- točnosti pristajanja.Ta preizkušnja se je razlikovala od preizkušnje prejšnjega dne, saj je bil v letalu samo pilot, pristati pa je moral z ugasnjenim motorjem.
Med 21 posadkami so nastopile tudi tri domače, ki so se prav
dobro oderezale, saj so pristale na tretjem, sedmem in dvanajstem mestu v skupnem seštevku uradnega državnega prvenstva.
Slovesne razglasitve rezultatov v nedeljo popoldne se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša, ki je hkrati podelil
tudi pokale najboljšim.V priložnostnem pogovoru je minister Janša poudaril, da ta prireditev sovpada s prvo obletnico razglasitve samostojne slovenske države. "V tem letu, ki je bilo prelomno, smo bili priča velikim spremembam, ki pa so bile za nas večinoma ugodne,in ki so nam prinesle dokončno mednarodno priznanje. To dejstvo nam odpira nove perspektive, ki morajo biti po težavah tega prvega obdobja samostojnosti svetlejše tudi za eltalski šport."
Rezultati:skupaj vse tri discipline: 1. Leon Bauer- Matjaž Gril (Aeroklub Celje), 2. Tomo Verbančič-Tomaž Pliberšek (Ptuj), 3. Damjan Glinšek- Marjan Jandrok, 7. Jože Lukanc-Vilko Kotnik, 12. Branimir Glinšek-Bogdan Pešak (vsi Velenje); izvidništvo: -1. Leon Bauer-Matjaž Gril (Celje), 3. Damjan Glinšek- Marjan Jandrok, 9. Jože Lukanc- Vilko KOt-nik, 10. Branimir Glinšek- Bogdan Pešak (vsi Velenje); časovna točnost: 1. Bauer-Gril (Celje), 2. Lukanc-Kotnik, 7. Damjan Glinšek-Jandrok, 9. B. Glinšek-Pešak (Velenje); točnost pristajanja: 1. Robert Verbančič- Sergej Mlakar (Maribor), 3. Lukanc-Kotnik, 9. D. Glinšek-Jandrok, 20. B. Glinšek-Pešak (vsi Velenje). V točnosti pristajanja za pokal Velenja je bil najboljši Vinko Pišek (Aeroklub Ptuj).	S. Vovk
Atletske novice
Mednarodni ekipni uspeh
Avstrijsko mestece Wolfsberg je sredi tedna gostilo prespektivne mlade atlete iz Avstrije, Češke in Slovaške, Madžarske in Slovenije. Ekipe so se merile kar v desetih atletskih disciplinah z enim posameznikom v vsaki disciplini. Atleti so merili moči v tekih na 100, 200, 800, 2000, štafetah 4x100 in tekih na ovirah, skoku v daljino in višino ter metu kopija in krogle. Na velenjsko ekipo smo lahko resnično ponosni, saj so se domov vrnili z ogromnim zmagovalnim pokalom. Razglasili so tudi najboljše tri posameznike med dečki in deklicami. Posebno priznanje je prejel Aleš Janžovnik za zmago na 200m - 23.91, tretji najboljši rezultat pa je dosegel Angeli v suvanju krogle (5kg) -12.77m.
Rezultati in uvrstitve ostalih: Dečki: lOOm - Rešnik 12.58 2. mesto, 800m - Žagar 2.13.31 2., HOm ovire - Poles 16.82 1., 2000m -Muzaferovič 6.31.41 2., kopje - Tešanovič 31.42 4. mesto, višina - Poles 160cm 1. mesto, daljina - Marinovič 543cm 4. mesto, 4xl00m - Krajnc, Ternik, Veselic, Janžovnik 47.89 1.mesto
Dekleta: lOOm - Lah 14.09 4.mesto, 200m - Pražnikar 29.05 4., 1500m - Pugelj 5.16 1., 800m - Petkovič 2.33 3., kopje - Tabakovič 28.50 2., krogla - Tabakovič 10,77 1., višina - Moravec 140cm 2. mesto.
V	Ljubljani pa so se zbrali finalisti tekmovanja Top 12. Najboljši slovenski atleti so lovili norme za olimpiado in svetovno mladinsko prvenstvo, nekaj odličnih uverstitev pa so zabeležili tudi domači atleti.
Steblovnikova in Hrapič sta zmagovalca tekov na 1500m, kjer je Bahtiri zasedel drugo mesto, tretje mesto med metalkami diska je zasedla Koča, na ovirah pa je bila Stainbacherjeva šesta.
Štafeta 4xl00m je za malenkost zgrešila zmagovalne stopničke in bila uvrščena kot četrta.	B. Salamon
Nogometaši Era Šmartno uspeli
Nogometaši NK Era Šmartno so se letos uvrstili skozi kvalifikacije v novo ustanovljeno II. Slovensko ligo, ki bo štela 16 ekip. Moštvo je letos MNZ Celje osvojilo I. mesto z izgubo 4 točk izmed 40. V kvalifikacijah so najprej premagali Pobrežje z 3:1 in 0:1 in nato v odločilni tekmi premagali Ižakovce doma z 2:1. V gosteh so izgubili z 2:3, strelca sta bila Malus in Zuraj. Nato pa so v streljanju 11 metrovk zmagali z 5:3, strelci so bili Žuraj, R. Rudnik, Malus, Maglica in Ermenc, vratar Podgoršek pa je ubranil 11 metrovko.
Pred vodstvom je sedaj prestopni rok, moštvo pa bi se moralo okrepiti z nekaterimi novimi igralci. Velika je bila pomoč vodstva kluba, na čelu katerega je bil Bojan Kladnik in pa trener Ivo Brdnik. Zahvaljujejo se tudi svojim navijačem, ki so jih zvesto spremljali na vseh gostovanjih v kvalifikacijah in seveda vsem sponzorjem, ki so jim finančno pomagali med dolgo sezono.	(jk)
Mednarodni miting v Velenju
V	Velenju je bilo v soboto 4. kolo predtekovanja prvenstva Slovenije za pionirje in mlajše pionirje. Poleg plavalcev iz Maribora, Raven in Velenja so tekmovali tudi člani plavalnega kluba iz mesta Usti nad Labo (CSFR). Cehi so tako vrnili obisk naših plavalcev.
Rezultati: pionirji - 100 m prsno: 2. Dobelšek 1:25,1, 8. Mehme-dovič 1:33,3, 9. Majhen 1:36,5; 100 m hrbtno: 3. Valcl 1:15,5, 10. Petras 1:29,6; 1.500 m kravi: 2. Dobelšek 21:56,4; 100 m delfin: 2. Valcl 1:14,8; 100 m kravi: 4. Petras 1:11,6, 5. Majhen 1:12,9; pionirke - 100 m prsno: 2. Valcl 1:33,3, 3. Kodrun 1:33,9, 10. Udovičič 1:40,9; 100 m hrbtno: 2. Valcl 1:21,6, 9. Kropušek 1:32,9; 100 m delfin: 1. Kodrun 1:33,8; 100 m kravi: 1. Valcl 1:12,4, 4. Kodrun 1:20,4, 5. Udovičič 1:20,8; mlajši pionirji - 100 m kravi: 7. Šikman 1:22,0, 8. Kotnik 1:23,1, 9. Rovšnik 1:23,6: 50 m delfin: 9. Kotnik 43,9, 10. Matic 44,2; mlajše pionirke -100 m kravi: 3. Sladic 1:25,7, 5. Pandža 1:29,9, 8. jandrok 1:33,3; 50 m delfin: 4. Sladic 43,6, 10. Pandža 50,1. Istočasno je plavalec domačega kluba Jure Stopar, kot član kadetske reprezentance Slovenije, nastopil na tekmovanju v Italiji. Nastop je bil zelo uspešen, saj se je domov vrnil z osvojeno medaljo.	Marko Primožič
Konjeništvo v Gotovljah
V	manjšem kraju Gotovlje pri Žalcu že od 1981 leta deluje športni kolektiv, ki goji eno izmed olimpijskih disciplin - preskakovanje zaprek v konjeništvu. Čeprav letos klub praznuje komaj 11 let svojega obstoja ima že kar lepo bero športnih uspehov.
Zaradi stalnih dobrih rezultatov in seveda dobrih organizacijskih sposobnosti so Konjeniškemu klubu iz Gotovelj zaupali v slovenski Konjeniški zvezi letos dve veliki prireditvi.Prva bo sedaj v soboto in nedeljo (4. in 5. julij) in bo imela naziv AVTO SKOK GOTOVUE 92'.Gre za komercialno tekmo,ki jo bosta finančno izpeljala Novi tednik & Radio Celje in Gostišče Novak,tehnično izvedbo pa bodo opravili prizadevni delavci iz kluba. Zmagovalec na tej prireditvi bo prejel prvo nagrado avto VISA.Kot ponavadi pa bodo organizatorji poskrbeli tudi za gledalce (pijača,jedača in žrebanje nagrad med vstopnicami).
Prihodnji teden, to je 10.,11. in 12. julija (v petek soboto in nedeljo) bo v Gotovljah prvo državno prvenstvo v preskakovanju zaprek v svobodni in neodvisni Sloveniji. S tem je Konjeniška zveza Slovenije dala Gotovljanom priznanje za vse njihove dosedanje uspešne organizacije in tekmovalne uspehe. Da Gotovljani niso križem rok dokazuje dejstvo, da bodo izpeljali prvenstvo kot odprto prvenstvo, kar pomeni, da bodo na njem nastopili tudi tujci (predvsem Nemci in Avstrijci), ki so v tem športu precej pred nami. Generalni sponzor državnega prvenstva bo PIVOVARNA LAŠKO, (gv)
Katarina Srebotnik
Urša Radovanovič
Nov uspeh Radovanovičeve
V ponedeljek se je končalo državno prvenstvo v kategoriji do 16 let, ki ga je izvedel Teniški klub Maribor. Pri dekletih je velik uspeh dosegla Urša Radovanovičj ki je po izenačeni igri tesno izgubila finalno srečanje z Jezernikovo (ŽTK Maribor) s 6:4, 6:4. Dober nastop je Radovanovičevi zagotovil reprezentančni nastop. Udeležila se bo evropskega prvenstva za posameznike v Berlinu, nato pa še ekipnega v Sieni.
Državnega prvcenstva so se udeležili tudi fantje, vendar je edini vidnejši rezultat dosegel Grosman z uvrstitvijo v četrfinale.	(ab)
Srebotnikova osvaja turnirje
TK Portorož in Koper sta izvedla odprto prvenstvo za pionirje in pionirke do 12 in 14 let. Za oba turnirja se je prijavilo več kot 500 teniških upov. V tej močni konkurenci je Srebotnikova v svoji skupini (do 12) let z lahkoto, brez izgubljenega niza premagala domačinko Žagarjevo (6:0, 6:0). V višji kategoriji (14) let pa se je ta nadarjena tekomov-alka uvrstila med 16 najboljših.
Na istem tekmovanju je dosegel prav tako dober rezultat
Črešnik, ki je v kategoriji 12 let izpadel šele v polfinalu.
Zaradi dobrih rezultatov na različnih tekmovanjih v letošnjem letu ju je slovenski selektor izbral za nastop na teniškem tekmovanju v Rimu.	(ab)
Trgovina SP0RT AS
ELEKTRONSKO NAPENJANJE
LOPARJEV TENIS, SQUASH, BADMINT0N
Popravek
V	prejšnji izdaji je prišlo pri objavi članka Občinska rekreacijska teniška liga do neljube pomote in sicer:
1. mesto v II. ligi je dosegla Liberalno demokratska stranka Velenje in ne Ljudska demokratska stranka. Za pomoto se opravičujemo in prosimo za razumevanje.(A.B.)
Motorni čolnički na velenjskem jezeru
V	organizaciji društva modelarjev "Modelar" iz Velenja je bilo v nedeljo na velenjskem jezeru mednarodno tekmovanje daljinsko vodenih modelov motornih čolnov.
Velenjska ekipa se je zelo dobro odrezala, saj je osvojila v različnih kategorijah kar 2 prvi mesti.
Poglejmo še rezultate. V kategoriji 15 ccm je prvo mesto osvojil Janez Vodončnik iz Velenja, peti je bil Velenjčan Anton Klaus.
V	kategoriji Super Het je bil Janez Melanšek 2., Janez Vodončnik pa 4.
Velenjčani so bili najbolj uspešni v kategoriji 3,5 ccm, v kateri so osvojili od 2. do 4. mesta in sicer Hilda Dobovičnik 2., Uroš Škoflek 3., Matjaž Sentjurc 4. in Janez Vodončnik 5. mesto.
Prvo mesto v kategoriji 6.5 ccm je osvojil velenjčan Janez Melanšek, v tej kategoriji pa sta bila uspešna tudi Avgust Škoflek, ki je osvojil 3. mesto in Jernej Krepel z 4. mestom.	B.M.
TENIS
Teniški klub AS Velenje
vabi
v teniško šolo otroke stare od 5 do 15 let.
Za rekvizite je poskrbljeno. Cena za 1 mesec je 1.500 SLT. Vpis in informacije na teniških igriščih ŠPORT AS pod velenjskim bazenom v petek, soboto in nedeljo od 17. do 19.ure. Vabimo tudi vse ostale Velenjčane k igranju tenisa na lepo urejenih peščenih igriščih vsak dan od 7. do 22. ure.
Revija smučarskih skokov Velenje 92
Poleg Petka še mnoga znana imena
V Velenju bo v soboto in nedeljo znova praznik skakalcev. Domači smučarsko skakalni delavci bodo v sklopu rudarskega praznovanja pripravili pravi smučarski spektakel - drugi tako imenovani Ski jumping challeger. Takšno prireditev so prvič organizirali lani in ob lanskem navdušenju tekmovalcev, predvsem pa gledalcev, smo zapisali, da se je "prijela". Zato organizator tudi letos pričakuje, da se bo v skakalnem središču pri velenjskem gradu zbralo veliko gledalcev. Ti bodo videli znova znana imena smučarsko- skakalnega športa. Poleg vseh najboljših slovenskih reprezentantov, ki se jim bodo pridružili tudi drugi domači skakalci, je udeležbo napovedalo še osem držav (Avstrija, Italija, Češkoslovaška federacija, Norveška, Nemčija, Poljska, Španija) in morda bodo videli še skakalce iz Madžarske. Med znanimi tujimi imeni naj omenimo avstrijce Pointnerja, Hoelbvartha, Haima. Rotlaverja, F. Wiegela, norvežana Kenta in predstavnike Češkoslovaške federacije Parmo, Ježa, Dluhoša, Raško, ...).
Skoki bodo za gledalce še posebej vabljivi, ker bodo verjetno tudi naši reprezentanti skakali v škarjastem slogu.
Značilno za tovrstno tekmovanje je, da tekmujejo na izpadanje (v naslednji krog se uvrsti skakalec z večjo dolžino skoka). Spomnimo se na prvi tekmi lani sta se v finale uvrstila Damjan Fras ( v polfinalu je izločil Avstrijca Rautlauerja ) in Franci Petek, ki je bil daljši od Primoža Ulage. S skokom 75 m je bil Franci Petek prvi zmagovalec te nove velenjske prireditve, ki jo je mednarodna smučarska zveza uvrstila tudi v FIS koledar tekmovanj.
Letošnjo revijo smučarskih skokov bodo v soboto začeli z nočno tekmo na 80-m skakalnici ob 21. uri. Tekmovalci se bodo potegovali za lep pokal- rudarsko svetilko. Najboljših 32 s sobotnega večera bodo gledalci videli v nedeljo (pričetek ob 15. uri) v skokih za 2. Ski jumping challenger.	(vos)
Mednarodni nastopi skakalcev
Skakalci Velenja so se konec prejšnjega tedna spet udeležili nekja tekmovanj. Tako so v petek sodelovali na mednarodni reviji skokov Moste 92. V tej preizkušnji se je izkazal mladinec Peter Kolenc, ki je osvojil 10. mesto. Jure Jerman je bil 12., Rolando Kaligaro pa 16.
V članski konkurenci pa sta v soboto in nedeljo v Ljubljani in Kranju nastopila Kaligaro (pristal je na 26. mestu) ter Jerman, ki se je uvrstil na mesto za njim.
Najboljši skakalci so se udeležili mednarodnega tekmovanja v avstrijsko-štajerskem mestu Eisenerz. Barve Slovenije so v konkurenci Norvežanov, tekmovalcev Češko slovaške federacije ter Madžarov zastopali trije Velenjčani. .Zmagal je Avstrijec Pointner, drugi je bil Hohvarth. Uvrstitve Velenjčanov:Kolenc 16., Jelen 22. in Rednjak 23.
Slavko Škoflek
Škale
Jubilejna - 10. vaška olimpiada
To soboto bo bivši prostor gasilskega doma v Skalah spet polno zaživel, saj je Športno društvo Partizan Škale pripravilo za vse ljubitelje športa in zabave že 10. Vaško olimiado.
Pričela se bo ob 14. uri, v tekmovalnem delu pa se bodo med seboj pomerile ekipe: Radovci, Pertoča, Voličina, Dolič, Cirkovce, Plešivec, Podkraj, Galicija in Škale.
Pozdravni govor bo imel podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj. Kot vsako leto pa boste lahko videli še marsikatero zanimivost, med drugim pevce in plesalce iz Škal, kuharsko razstavo, konjske dirke, troboj v zlaganju sena med vaškimi skupnostmi Hrastovec, Podlubela in Skale, skoke padalcev, s svojim obiskom pa bo prireditev popestril tudi skakalec Franci Petek.
Po končani olimpiadi, med katero se boste prav gotovo dobro zabavali, bo še vrtna veselica. Vstopnine ne bo, če pa vreme ne bo "ta pravo", bo prireditev naslednji dan, torej v nedeljo.
ONESNAŽENOST ZRAKA
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 22. 6. do 28. 6. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
MERILNE POSTAJE
■i 22. 6.	m 23. 6.	CD 24. 6.	■■ 25. 6.	
OHO 26. 6.	CZH 27. 6.	M 28. 6.		
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 22. 6. do 28. 6. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
MERILNE POSTAJE
■■ 22. B.	m 23. 6.	CU 24. 6.	■■ 25. 6.
OH 28. 6.	Z3 27. 6.	M 28. 8.
KOZMETIČNI NASVETI
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Vedno bolj slabo se počutite, vzrok pa vam ni najbolj znan. Lahko si mislite, saj ste zadnje čase preveč časa posvečali delu in premalo sebi in svoji duši. Nabira se vam že nekaj časa, zato je skrajni čas, da si privoščite nekaj dni, ki si jih boste zastavili tako, kot si želite samo vi. Seveda boste pri tem naleteli na negodovanje vaših domačih, vendar boste tokrat morali vztrajati do konca. Srečen dan bo sobota.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Življenske energije imate vedno več, kar lahko pripišete tudi svojemu vedno bolj aktivnemu življenju. Končno ste si zadali cilj, ki ga boste s svojo voljo, malce pa tudi s pomočjo trme, zagotovo dosegli. To je sicer le kamenček v mozaiku dogodkov v naslednjih dneh, saj vam zvezde obljubljajo lep in naporen teden. Zapomnili si ga boste tudi zaradi lepega srečanja z nekom, ki ga boste še nekaj časa sanjali. Z malce sreče bo vse tako, kot si želite.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Tisto, kar se vam je skoraj izmuznilo skozi prste, boste že v naslednjih dneh zgrabili z obema rokama. Zdelo se vam bo, kot da ste pričeli čisto novo življenje, dnevi, sploh pa noči, bodo čisto prekratki. Po dolgem času torej življenje, ki si zasluži svoje ime. Le ena nevarnost obstaja-da se bo zalomilo pri financah. Poskušajte redno spremljati svoje dohodke in izdatke, pa se boste izognili tudi glavobolu. Malo preveč darežljivi ste zadnje čase, zato pa vam bo lahko že kmalu žal.
RAK od 22. junija do 22. julija
Da čisto vsak, ki je do vas prijazen, ne zasluži tudi vašega zaupanja sicer že dolgo veste, kljub temu pa boste v naslednjih dneh ponovili staro napako. Preveč govorite, velikokrat povsem nepravim osebam. Zato vam ne bo vseeno, ko bodo zakrožile čudne gvorice , ki bodo čez noč odnesle veliko vašega truda neznano kam. Sicer pa boste že povsem počitniško nastrojeni, ljubilo se vam bo bolj malo, še najbolj poležavati in se sprehajati v družbi vam ljube osebe.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Poletne dni si predstavljate kot tisti letni čas, v katerem ste najbolj brezskrbni. Žal letos ne bo tako. Najprej vas bo obiskal nekdo, ki bo prinesel uradni odgovor, ki vas ne bo prav nič razveselil. Denaija bo sicer več, še vedno pa premalo, da bi se lahko brez težav rešili čudne situacije. Veliko boste razmišljali, si ob sebi želeli razumevajočo osebo, vendar se to v naslednjih dneh še ne bo zgodilo. Bolj se ozrite okoli sebe, rešitev se vam ponuja kar sama!
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Pregovor, da za dežjem vedno posije sonce je sicer že malo izguljen, vendar bo v naslednjih dneh kar pravi za vse, kar se vam bo zgodilo. Ko boste že čisto blizu obupa, se bodo stvari hitro pričele premikati iz mrtve točke in vam tako zagotavljati bolj brezskrbno življenje. Zaljubljeno boste gledali, obnašanje partneija vas bo sicer tu in tam razjezilo, vendar bo razplet trenutno važnejših stvari vedno zagotavljal vašo dobro voljo. Nekaj je nevarnosti, da se poškodujete pri športnih aktivnostih.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Vse bo teklo tako, kot si lahko samo želite. Glede na to, da ste zadnje čase resnično veliko delali, ste pričakovali pravi počitek. Ta vam še ne bo dan, saj se bo pokazalo, da vas še vedno zelo potrebujejo. Pred dopustom boste uspeli urediti še eno, za prihodnost zelo pomembno stvar. Zdravstveno stanje se vam bo nekoliko poslabšalo, zato se boste počasi morali odločiti za obisk zdravnika. Odgovarjajte na telefonske pozive!
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Po nekaj brezskrbnih dnevih, v katerih ste si resnično — ivoščili vse tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Kako potrebni ste bili sprostitve boste začutili šele v naslednjih dneh. Imeli boste veliko energije, ukvatjali se boste s stvarmi, ki vam veliko pomenijo, predvsem pa se boste zbujali srečni. Občutek trenutne osamljenosti vas bo počasi zapuščal, veliko pa boste mislili tudi na prijetno temnolaso osebo, ki ste jo spoznali pred kartkim. Srečna številka v teh dneh je 19.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Doma bo hudo zaropotalo, vsekakor se bo stanje tako hitro poslabšalo, da ne boste prišli k sebi. Niste si čisto na jasnem, kaj bi radi, poleg tega vas je resnično zagrabila pozna pomlad. Ob vseh pomislekih in temu, da si pravzaprav ne želite radikalnih sprememb v svojem življenju, vas bo postalo malo strah. Kljub temu pa si ne boste mogli pomagati, ko boste spet imeli možnost kratke avanture. Ob krizi doma ta kaj lahko preraste v resnejšo zvezo.
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Zaradi velike zaposlenosti ste zamudili neko zelo pomembno priložnost, ki bi vam olajšala marsikateri zaplet v naslednjih tednih. Ko vam bodo zadevo razložili še vročo, se boste močno razburili, že po nekaj telefonskih klicih pa spoznali, da se stvar še da rešiti. Odločnosti in energije vam ne bo zmanjkalo, oboje pa trenutno zelo potrebujete. Sicer se vam kaj lahko zgodi, da boste dopust preživeli nič kaj dopustniško. Partner vam bo pokazal koliko mu pomenite na zelo lep način.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Sonce vas bo popolnoma prevzelo,, vsi problemi se vam bodo zdeli oddaljeni in nič kaj pomembni. Cisto pravi počitnikar boste, kar je tudi prav. Delali boste le tiste stvari, ki so nujno potrebne, kakih velikih načrtov za prihodnost pa si ne boste upali, ker so se vam že vse prevečkrat porušili. S partnerjem sta se spet našla, zato ne bodo lepi le dnevi, ampak tudi vedno bolj vroče noči. Nabralo se bo nekaj neplačanih računov.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Čeprav se v vašem življenju zadnje čase ne zgodi nič več razburljivega, boste še z zadnjimi močmi poskušali rešiti, kar se rešiti da. Sicer bo veliko planov ostalo nedokončanih, ker vam bo, kot ponavadi, zmanjkalo odločnosti. Rešili boste pomemben življenski problem in potem prepričani, da se bo kriza počasi razblinila, nadaljevali zastavljeno. Zmanjkalo pa vam bo volje in energije, da bi poskrbeli tudi za osebno zadovoljstvo: Pozornost znanca ni bila samo naključna, zato nikar ne pozabite nanj.
dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837
Sredstva za
sončenje
Pravite, da se v raznovrstni ponudbi sredstev za sončenje ne znajdete, skratka, ne veste, katero bi izbrali. Seveda, ponudba je ogromna. Zato ne glejte na raznobarvne škatlice, stekleničke, temveč na sestavine in na zaščitni faktor, ki je vsebovan v pripravku.
Moč UV-filtra si izbe-
remo glede na tip kože in tudi glede na to, kje bomo preživeli prekrasno poletje.
Za kožo telesa uporabljajte proizvode, ki vsebujejo več maščobe (olja in mleka za sončenje), za kožo obraza pa vam priporočam emulzije in gele. Ko se odpravljate na dopust, si nabavite vedno dva pripravka za sončenje.
Prve dni boste morali zaščititi kožo z mlekom, ki vsebuje visok UV - filter. Naslednje dni si lahko izberete nižjega. Ravno tako postopajte tudi s kožo na obrazu.
Olja, ki vsebujejo slabe UV - filtre ali so celo brez njih, lahko uporabljajo le temnopolte osebe. Če preživite mnogo časa v vodi, si le nabavite kreme in mleko za sončenje, ki so odporna na vodo.
Tako se boste izognili pogostemu nanašanju teh sredstev, poleg tega pa boste zaščiteni pred sončnimi žarki tudi med prijetnim čofotan-jem v vodi. V primeru, da ste alergični na sonce, ne uporabljajte olj za sončenje.
Koža tako ne diha, pore so zamašene, zato je lahko tudi usip močnejši. Za takšno kožo si raje izberite losione z močnim UV - filtrom.
Pred močnimi sončnimi žarki si zaščitite tudi nežne ustnice. Seveda si priskrbite brezbarvni stick z UV - filtri, ki bodo negovali in ščitili občutljivo in tanko kožo. Zaradi sonca in vročine vam ne priporočam uporebe ličil, ker bi se topila in razmazala. Tistim najbolj vztrajnim, ki enostavno ne morejo brez make-upa, priporočam samo vodoodporno mascaro za trepalnice in obstoječe ličilo za ustnice.
Le-to pa se naj seveda ujema z barvo kopalk.
MODA
Ja, kakorkoli že, poletje in z njim vroči dnevi zahtevajo tudi posebno garderobo za naše malčke. Lahka oblačilca iz različnih tankih materialov so tista, ki bodo zaznamovala tudi letošnje poletje. Pri tem je bolj važno izbrati pravi material, v katerem se bodo naši malčki dobro počutili, kot pa kroj. Pa tudi ta ni zanemarljiv.
Kar nekaj modnih trendov in različic, ki smo jih opisali že pri odraslih, se prenaša na tista najmanjša oblačilca. Večina je narejena iz naravnih materialov, v katerih se otroci dobro počutijo, koža lahko diha, pa še krojiti jih je lažje. Veliko je torej bombaža, raznorazni raztegljivi materiali, lan in fino platno, na katerih so tiskani živopisani vzorčki, ki bodo sončne dni naredili še bolj vesele.
Za tiste najmlajše so najprimernejši kompletki pisanih širokih kratkih hlačk in enobarvnih T-shirtov, ti pa so lahko tudi ustrezno dekorira-ni. Pisana sta lahko tudi oba
Radoživa udobnost
kosa garderobe, letos pa bomo videli tudi veliko modnih kapuc. Tu je še malce bolj športen stil, ki ga dosežemo s kombinacijo tako imenovanih kolesarskih hlačk in bluzic, pri tem morajo biti tudi čevlji čim
bolj športni. Pri deklicah ne boste zgrešili z zelo bogato nabranimi in kratkimi krilci ali oblekami v takih krojih. Za večerne sprehode po mestih ob morju bo zelo primeren tudi komplet krajše bluzice, ki
bo razgalila tudi del trebuščka in ozkih hlačk ali nabranega krilca. Možnosti in kombinacij je veliko, kot že rečeno, pa je najvažneje to, da se bodo malčki dobro počutili v tistem, v kar jih boste oblekli.
PROMETNI KOTIČEK
Poizkusimo znova!
V zadnjem času se pogosto dogaja, da koga ustavijo policisti zaradi stoijenega prekrška, pa se voznik močno začudi: Od kdaj pa to?
Predpisi in zakoni se spreminjajo, naše znanje pa ostaja navadno še iz časov, ko smo hodili v avto šolo. Celo prometnih znakov je nekaj novih. Tako pridemo v situacijo, ko bi morali hitro reagirati, pa moramo najprej pomisliti, če je še vedno prav vse tisto, kar je veljalo nekoč.
Tudi praktična vožnja marsikomu dela preglavice. Pravila vožnje po avtocesti, hitri cesti ali mestni štiripasovnici se razlikujejo in kdor tega ne ve, bo kar hitro zašel v težave. Največ problemov s prilagajanjem na razmere v prometu imajo tako imenovani "nedeljski vozniki". Čeprav ta izraz nekateri razumejo kot žalitev, je to čisto realna kategorija voznikov. Posebno pri današnjih cenah goriva je veliko voznikov, ki sedejo za volan le
takrat, ko nimajo druge možnosti. To pa je potovanje na dopust ali pa "nujna" vožnja v sosednjo Avstrijo, ko doma zmanjka kave, pralnega praška in toaletnega papirja. Takrat' se začenjajo težave že doma.
Ulica, ki je bila še pred tednom dni normalno prevozna je enosmerna, na cesti, ki je bila še pred kratkim štiripa-sovnica so se pojavile rumene črte (le kaj pomenijo?) in še kakšna stvar se je spremenila.
Zaradi strahu pred novim pa ne gre obupati. Pred mnogimi leti smo z veliko truda opravili vozniški izpit in avto imamo v garaži. Torej se vožnji ne bomo odrekli, pa naj stane, kolikor hoče. Sedaj smo pa pri bistvu. Če že naj stane kar hoče, si privoščimo majhen strošek, ki bo pomenil veliko korist za našo varnost in var-
nost ostalih udeležencev v prometu - pojdimo zopet v avto šolo.
Avto šole rastejo kot gobe po dežju. Konkurenca je velika in da bi privabili čim več kandidatov, organizirajo tečaje iz cestno - prometnih predpisov v večini avto šol kar brezplačno. Zakaj tega ne bi izkoristili tudi tisti, ki imajo vozniška dovoljenja že v žepu? Nekatere stvari so še vedno enake, kot včasih. Še vedno vozimo po desni, na semaforju so še vedno tri barve, vse pa ni enako. Ravno to, kar ni enako, pa vam bodo razložili predavatelji v avto šoli.
In ko boste vsesali vse znanje, si privoščite še uro ali dve vožnje z inštruktorjem. Naj vas popelje malo po mestu, malo po okolici, morda celo na avtocesto. Boste videli, kaj vse človek pozabi, če ni vsak dan za volanom. Tako prometno prerojeni boste potem gotovo varno pripeljali na moije, pa čeprav že "celo večnost" niste sedeli za volanom. Poizkusite, boste videli, da se izplača!
Varno vožqjo vam želita BM in JS
--—
:
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Angleški krožek
Ko pride čas upokojitve, marsikdo razmišlja, kako bi zapolnil prosti čas, ki ga je nenadoma na pretek, čeprav je res, da se delo lahko vedno najde in ga nikoli ne zmanjka. Tudi stikov z nekdanjimi sodelavci je vedno manj, nova znanstva pa so v poznejših letih bolj izjema kot pravilo.
V krožek za angleški jezik, ki deluje že peto leto in ga vzorno vodi prof. Martina De Costa, se je na začetku prijavilo 8 slušateljic. V vseh teh letih se število bistveno ni spremenilo. Druži nas želja po izpopolnjevanju, za nekatere pa pomeni spozrmvanje -tega- jezika popolnoma novo znanje. Delo poteka
sproščeno ob zanimivih tekstih in v razgovorih o njih enkrat tedensko po dve šolski uri. Všeč nam je, da je veliko vaj, pri katerih pride vsakdo večkrat na vrsto. Tudi domače vaje so v programu, vendar prostovoljno in kolikor kdo zmore. Večkrat učne ure kar prehitro minejo.
Naše življenje je dobilo nov smisel in nove vidike, ki bi jih sicer zanemarili. Prijetno je tudi kramljanje o vsakdanjih stvareh, ki ga občasno "opravimo" ob kavici po pouku. Čas, ki ga prebijemo skupaj pri učenju in zasebno, pomeni spremembo našega vsakdanjika, zato naj velja naša iskrena zahvala vsem, ki kakorkoli žrtvujejo svoj čas za popestritev jeseni našega življenja.
Obvestilo
Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje prosi državljane, da upoštevajo, da ob torkih ni uradnih ur za stranke. Tega dne urejajo splošne sistemske naloge, evidence in registre, ki so v njegovi pristojnosti.
Referentom je navedeni čas na razpolago za reševanje zadev v upravnem postopku, ko je potrebno izdati odločbe in podobno. Posebej pa se ob tem dnevu izdelujejo slovenski potni listi, za katere je ogromno zanimanje (tudi po 100 vlog na dan). Racionalno izkoriščanje delovnega časa ob torkih bo služilo tudi hitrejšemu zadovoljevanju interesov državljanov ob dnevih, ko so uradne ure.
Zaradi navedenega morajo državljani urejati zadeve pri tem upravnem organu le v nujnih primerih (smrt in podobno).
Sekretar dr. Vladimir Korun

12 naš čas
OBJAVE,
ODMEVI
2. julija 1992
Dragi gospod Pečnik
(in vsi ostali privrženci Slovenske nacionalne stranke)!
(Odmev na članek »Slovencem v premislek«. Naš čas, 4. 6. 1992)
Mogoče sem res samo eden poslednjih idealistov, ki še verjame v človeka in njega ponovni vzpon, ki še verjame, da se niso vsi ljudje pustili zmanipulirati v abstrakcijo, ki ji je ime nacija; mogoče sem res. In sem ponosna na to!
Ko sem namreč brala vaš članek, sem čutila slepo jezo, ki je stopala iz njega, jezo, ki jo čutim vedno znova, ko prisluhnem medijem in soljudem. Ko vaše besede izginejo in izgine z njimi vaša jeza, se zbudijo moje strasti. In te so jeza na vse vas, ki se imate pa za ljudi, pa ste samo masa tistih, ki ne ločijo več človeka od naroda, konkretnosti od abstrakcije.
Že slišim vaš ugovor, da ni nič abstraktnega v tem, da plačujete za begunce, ki jemljejo kruh iz vaših ust in ga nimajo namena vrniti. Ampak tista, da se po vsej verjetnosti tudi sami ne nameravajo vrniti domov, je pa le prehuda. Pri njih divja vojna, za božjo voljo! Vojna, ki jim ruši hiše in življenja, upe in spomine jim packa z grozo sedanjosti, in če lahko za njih naredimo vsaj toliko, da jim vrnemo minimalno vero v sočloveka, je to res še najmanj.
Na žalost nekateri na to pozabljate in zaradi takšnih ljudi prihaja do vojn. Vsi Srbi so slabi, ker pobijajo Hrvate in muslimane, vsi Hrvati in muslimani so lene kreature, ki samo čakajo na priložnost, da bodo prišli v obljubljeno deželo Slovenijo, ukradli ubogim Slovencem materialne dobrine in nam popačili kulturo.
Lepo vas prosim, dragi gospod Pečnik in njemu podobni — kaj ni to absurd?
In ob takšnih absurdih se razburjam, ker sem mogoče res samo ena redkih, ki za njimi vidi izkopan grob za človeka, edino umno bitje na nam znanem svetu, bitje, ki je edino sposobno izbirati ali bo ostalo razumno ali pa bo zavrglo svoje bistvo in se stopilo z maso, z »množico, ki nima rok«, kot pravi Ortega y Gasset.
Niso namreč Srbi tisti, ki dvigajo roke nad Hrvate in muslimane, nismo Slovenci tisti, ki dvigujemo roke, da bi odgnali begunce nazaj v brezup, strah in grozo — nacija nima rok; roke imava samo jaz in vi, roke ima samo človek! — In definicija človeka še zdaleč ni njegova nacionalna pripadnost. Definicija človeka je še vedno »homo sapi-ens« — misleče bitje. Razmislimo torej, bodimo najprej ljudje, šele nato (če sploh) Slovenci, Hrvati ali Iranci. Aktivirajmo svojo misel, naj nas prestavi v situacijo, v kateri se nahajajo številni
begunci, ki zdaj iščejo zavetje pri nas.
Če ste vi ponosni, da ste Slovenec, jaz dostikrat nisem. O slovenski desetdnevni vojni se pišejo knjige, delijo medalje in komentarji o naši pomembnosti in pogumu. Ampak za vsem tem medijskim pompom tiči ogromna mera hinavščine in nezrelosti. Se še spomnite, da smo bili še nedolgo tega presneto ponosni, da smo del naroda, ki je dal svetu Nikolo Teslo, svetovne košarkarske prvake in ki se je šel med drugo svetovno vojno bratstvo in enotnost? Zdaj bi se pa prepo-tentno radi obrnili od svoje zgodovine in se igrali, kot da smo sami največji junaki in heroji. Priznam, tudi sama sem večkrat hinavska, ampak svoje hinavščine ne skrivam za etiketo narodnosti, upam si priznati, da sem človek z napakami, ne priznam pa, da sem abstrakcija, ki išče opravičilo za svoje polome v nacionalnem. Še vedno skušam misliti s svojo glavo in pri sebi iščem vzroke za tisto, kar je narobe.
In če se dotaknem še druge pereče teme — kako smo lahko srečni, da smo se končno rešili jarma Jugoslavije, ki nam je kradla in katero je morala Slovenija največ kar sama oskrbovati, ni pa nikoli nič dobila v zameno —, bi rekla samo tole: meni tudi Slovenija ni nikoli nič dala in mi ni nikoli nič ukradla; največ, kar lahko človek od države pričakuje, je nacionalni ponos in nacionalni ponos ubija. Nacionalni ponos je tisti, ki se napihuje pred ogledalom in vidi samo svojo veličino; za ogledalom so pa vsi ostali, ki so manjvredne rase, ker niso na pravi strani. Ampak ogledalo nacionalnega ponosa ima odsevajočo površino na več straneh, za vsak narod eno, zato je vsak narod hkrati najboljši in brezvre-den.
Nehajte se torej gledati v nacionalno ogledalo, dragi Slovenci! Ne pustite se do konca zmanipulirati. Nekdo tam zgoraj, ki se gre državo, na račun vaše naivnosti presneto dobro živi. Poglejte raje vase, v človeku nasproti vas poiščite človeka, ne ustavljajte se ob njegovi narodnosti. V vsakem narodu smo tako slabi kot dobri posamezniki, to je stara resnica, že tolikokrat potrjena in spoznana. Ali res ne vidite, da je nesmiselno soditi človeka po njegovi nacionalni pripadnosti? Konec koncev je to prirojena in stalna lastnost, ki se jo da spremeniti zgolj z lažjo, potvorbo ali preprosto negacijo.
Pa še en ocvirček, da se boste malo pa mogoče le zamislili: verjetno ste tudi vi eden tistih, ki ne more razumeti, zakaj je Hitler (in z njim njegova arijska rasa) preganjal Žide. Da je to čisto druga zgodba, pravite? Pomislite še enkrat!	Andreja Drofelnik
Škropljenje sadja
v strnjenih naseljih
Vse več ljudi je ekološko osveščenih, zato z velikim odpo-
PRODAJALNA TRIM-ČEK
Cesta v Bevče 16, Velenje najcenejša športna obutev, oblačila in nogavice
ODPRTO: od 16. do 19. ure
GOSTIŠČE LESJAK Spodnja Rečica 51, Rečica ob Savinji Tel.: (063) 832-593
Cenjene stranke obveščamo, da smo 3. junija PONOVNO ODPRLI NA NOVO PRENOVLJENO GOSTIŠČE LESJAK.
rom spremljajo ekološko oporečna ravnanja drugih ljudi. Škropljenje sadja v strnjenih naseljih postaja vse pogostejši vzrok sporov med sosedi. Tako z nezaupanjem ali celo sovraštvom gleda gospodinja soseda in njegovo škropilnico, ko nosi oblak škropiva tudi po njeni solati in drugi zelenjavi, po obešenem perilu, se useda na šipe njenih oken ali pa napolni spalnico, ker ni pravi čas zaprla oken. Ali pa. ko sedi z družbo na svojem vrtu in nenadoma zasliši sosedovo škropilnico ter seveda tudi prav kmalu zavoha vonj po škropivu. Redko-kdo zmore v takem trenutku ohraniti mirno kri, da ne bi sosedu očital ekološke nemorale, brezobzirnosti, sebičnosti in še česa drugega.
Če velja odlok o hišnem redu v stanovanjskih blokih, bi moral obstajati tudi odlok o redu v strnjenem naselju, kjer ljudje tudi živijo tesno drug ob drugem.
Najprej bi moral vsebovati prepoved vseh škropilnic razen ročnih za nujne potrebe. Ne nazadnje bi bilo potrebno spremeniti predpise o bližini dovoljenega sajenja sadnih dreves in vinske trte glede na sosedovo parcelo ali vsaj hišo. Osnovo zanj imamo v ustavi, ki zagotavlja pravico do zdravega okolja vsakemu državljanu.
ŠALEŠKO EKOLOŠKO DRUŠTVO
Killerju!
Piscu, ki me je oblajal v članku Z VERIGE in se podpisuje s pasjim psevdonimom, naj mi oprosti, bom odgovoril kot psu.
Res je pravi bastard, ki še vedno laja s stare zarjavele verige, je potuhnjenec, ki se me drzne javno blatiti, sam pa se skriva za psevdonimom. Takšen način napada je značilen za pse mešance, ki te napadejo od zadaj od tod pregovor »potuhnjen kot pes«, naj_ mi oprostijo čistokrvni psi. Ni res, da smo Slovenci pred letom dni stiskali riti, ko so nad našo domovino letela letala in je sovražnik navalil iz kasarn. Drisko so dobila le ščeneta, ki so se skrivala po kotih in še bevskajo.
da jih je strah. Slovenci so se borili. padle so žrtve, sedaj pa šče-ne laja, da jih je bilo strah, to je zalite«., ki jo zmore samo podarjena pasja duša. Ni res, da ljudje lezejo iz krtin in zlivajo gnojnico po sistemu, ki ga ni in je preživet. Ljudje so začutili svobodo, objavljajo in pišejo tisto, kar čutijo in mislijo, nov sistem demokracije jim je to omogočil, tudi podpišejo se pod svojo pisanje, le ščeneta se še skrivajo za psevdonimi. Da res je, da smo nekateri kričali: TITO. PARTIJA.....
danes smo spregledali, se otresli
zaslepljenosti prejšnjega režima in me ni sram tudi to priznati. Ni pa res. da hodim v cerkvenih povorkah in kličem k bogu. pa tudi to bi storil, če bi kaj pomagalo, da bi takšnim cepcem, kot je ta pes KILLER razsvetlil pamet jim dopovedal, da je vse eno ali si v stranki ZMAGA JELINČIČA ali MITJE RIBIČIČA samo. da si pošten Slovenec, gospodar na svoji zemlji, ki sam sprejemaš zakon in ustavo in to takšno, ki bo dala temu narodu veljavo.
Jože Pečnik
IQ	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Prodajali bomo karambolirano vozilo RENAULT 11, letnik 1987 (okt.)
Ogled vozila je možen v poslovnih prostorih LB SB Velenje, Rudarska 3, Velenje v ponedeljek dne 6. 7. 1992 in v torek 7. 7. 1992 od 12. do 15. ure. Pisne ponudbe za odkup bomo sprejemali do 10. 7. 1992, na naslov:
Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje d.d., Rudarska 3, 63320 Velenje
gorenje i@©[p)©i i
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo osnovnih sredstev (stiskalnice 125 t in 25 t, visečin transporterjev, gumi transporterjev, robotov, viličarjev, točkalnik, žaga za kovine, traktor, pisarniška oprema in ostale delovne priprave). Licitacija bo v petek 10. 7. 1992 s pričetkom ob 10. uri v učilnici nad Družbenim standardom, Partizanska 12, Velenje.
Ogled je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije v skladišču osnovnih sredstev, kjer bodo lahko interesenti vplačali varščino v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek ni zajet v izklicni ceni in ga plača kupec.
Licitacija bo potekala po sistemu »videno — kupljeno«.
Vse dodatne informacije dobite na telefon 063 853-321, int. 583.
__	T
F^l i
! I R I	I
ti n n I OBI d o ° ' -
U- U> V« ■ OBRTNI INŽENIRING I ftaHMMM Efenkova 61
■	HHBB 63320 VELENJE
m Tel. in fax: 063/851-486
|
| V letu, ko praznujemo drugo obletnico ustanovitve	■
i našega podjetja, smo vsem našim someščanom pri-	j
j pravili presenečenje.	I
I Od 1. 7. 1992 do 31. 7. 1992 nudimo vsem naročni-	j a kom naših del
!	20 % popusta
J	za slikopleskarska, fasaderska in finalno tlakarska |
B	dela, za keramičarska dela pa 30 % popusta za ta- ■
I	kojšnje plačilo, za vse ostale naročnike pa plačilo J
\	na obroke.
jj	Oglasite se nam in ne bo vam žal! Naročena dela \
.	vam bomo izvedli hitro in kvalitetno. Videli boste, da |
|	vam ne bo žal!
|	Vaš partner pri finalizaciji stanovanja ali hiše, ki j
■	vam bo znal prisluhniti, je OBI d.o.o. Velenje.
IO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. JULIJA 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
	letne obrestne mere	mesečne obrestne mere
Tekoči računi občanov	40,95 "n	2,95 "h
žiro računi občanov	40,95 "ii	2,95" n
Hranilne vloge na vpogled	40,95 S	2.95 "ii
Varčevalna knjižica	96.76 11 ii	5,90%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	116,43 11 -	6,76 "o
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	118,40 "i,	6,84" ii
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	122,34 %	7.00"»
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	66,82 "ii	4.34 l,,i
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -	depoziti do 50.000,00 SLT -	depoziti od 50.000,00 do 100,000,00 SLT -	depoziti nad 100.000,00 SLT.	102,66 % I04,63 ".i 106,60 %	6.16 "n 6,25 11 .i 6,34 %
Depoziti, vezani od 91 do 180 dni depoziti do 50.000,00 SLT depoziti od 50.000,00 do 100.000.00 SLT - depoziti nad 100.000,00 SLT	106,60% 108,56 % 110,53%	6,34 " n 6,42% 6,51 %
Depoziti, vezani od 181 dni do enega leta	112.50 "n	6,59 %
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	116,43 %	6,76 %
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	1.36,1 \ %	7,55 "u
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	163,66 %	8.56 "-n
m
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P 0
Vse za gradnjo našega doma;
□	termo zastekljena okna
□	strešna okna
□	strešne stopnice
□	keramične ploščice
□	lamelni parket hrast
vam je na voljo v tehničnih trgovinah N-ZKZ
Kmetijsko-preskrbovalni center(KPC)Ljubija	831-040
Blagovnica Gornji grad-Železnina	841-016
Žeieznina Radmiije	841-372
Žeieznina Luče	846-014
Elektro Ljubija	831-047
Kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na potrošniško posojilo do 5 obrokov ali s čeki.
n0i 9{asloV
Pripravili smo vam pestro ponudbo:
hišnih specialitel, jedi na žaru. še posebej piščancev, kosil po naročilu . . .
Del. čas vsak dan od 10. do 23. ure. ob torkih zaprto
Vljudno ste rabljeni!
MM M MM
itmmmmmim
ladja, počitniške zgodbe na morju in v Tajski v štirih delih. 21.50 Pogledi po strani. 22.00 Življenjska zgodba Glen-na Millerja, ameriški film. 23.50 Barbarska ženitev, francoski film. 1.25 Čas v sliki. 1.30 Tisoč mojstrovin.
10.00 Pedenjžep. 10.35 Dlmnlkarček se potepa po svetu. 11.00 Nekoč je bilo ... življenje: Kostni mozeg. 11.30 Skrivnostno življenje strojev: Motor, 4. del. 12.00 Poročila. 16.50 Športna sreda, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Program za otroke: S. Riozman: Oblaček pohajaček. 18.28 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Tvariete. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka: Game, set & Match.
iieiiiii«*
Opomba: Stockholm: atletika — prenos od 18.40 do 21.30. 16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi, Koper. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Po sledeh napredka. 21.30 Orwell, dokumentarni film; Živalska farma, angl. film.
19.00 Dober dan, Hrvaška. 9.30 Otroška oddaja. 10 00 Poročila. 10.05 Dober dan, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12.05 Novopečni princ iz Bel Aira. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Veliki potres v L. A., serija. 14.40 Danes smo z vami: UNPFOFOR. 15.05 Tisoč ena Amerika. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, serija. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Da bi čas lepo potekal. 21.00 Informativni program. 22.00 Humoristična serija. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Tv v šoli: Izbira poklica. 10.15 Španščina. 10.30 Pogovor s Fellinijem, italijanski film 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki 13.10 Me ženske. 13.35 Številna družina. 14.00 Batman, serija. 14.50 Psi, rešitelji življenja. 15.05 Sanjska ura, risanka 15.30 Am, dam, des: Zabava s črko E. 16.05 Moja družina in druge živali, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18 30 Gnezdo, serija. 13.30 (Jas v sliki. 20.15 Sanjska
UTEIIT$I\A TVi
SAT 1
RTL PLUS
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra. 9.30 MacGyver. 10.20 Kresna noč, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 13.30 Novice. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 15.05 Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR reportaža 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Zarotnik: V imenu pravičnosti. 21.15 Ugovor. 22.15 Spiegel TV. 22.45 Poročila. 23.00 Francoska zveza (II). 0.55 Akutno, ponovitev.
6.00 Risanke. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.05 Kalifornijski klan. 14.00 Wimbledon '92. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili. 22.15 Lovci na glave pospravljajo (John Schneider). 23.50 Poročila. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airwolf.
6.05 Vegas, naloga brez honorarja, ameriška nanizanka. 7.15 Flipper, Trick 7. 10.20 Sestre. 11.25 Christel s pošte, nemška filmska komedija. 13.10 Jake in Mcčabe. 14.00 Green-horn, ameriški vvestern (Gary Grimes). 15.35 Mr. Belvedere. 16.05 Doogie Hovvser. 16.30 Lev Christian. 17.20 Trick 7. 19.05 Silovito trda peterica, ameriška nanizanka. 20.15 Zverina divjine, ameriški vvestern (Charlton He-ston). 22.20 Special Squad. 23.10 Ka-minsky: pobesneli policist, nemška kriminalka (Klaus Lovvitsch). 0.45 Hardball, serija. 1.45 Povezan s smrtjo, ponovitev kriminalke.
SUPER CHANNEL
6.30 Denar in politika. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Bili Cosby. 19.30 Trije soprogi, filmska komedija (Ruth Warwick). 21.30 Dosje Zemlja. 22.00 Novice. 0.00 Jazz specials.
9.30 Skrivnostni otok, angl. nadalj. 10.25 J. Bevc:Ko je pomlad: Maja te želi spoznati, igrana serija. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.15 Umetniški večer, pon., Ge-orge Orvvell, dokumentarni film, in Živalska farma, angleški film. 17.20 Gospodarska oddaja, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 EBU drame za otroke: Emmy. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angl. nadaljevanka, 8/8. 21.40 Oči kritike. 22.30 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Roseanne, 5. epizoda amer. nanizanke, 10/10; Game Set & Match, Mr. Ca-be & Mrs. Miller, amer. film.
Opomba: Maribor, skoki ob palici, MB Studio. 17.10 Sova, pon. 18.25 Reaio-nalni program, Maribor, 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Jazz in blu-es. 20.30 Intervju. 21.20 Slovenski magazin. 21.5Q Umetniški eksperimentalni program: Studio City. 22.50 Solisti Veneti in Uto Ughi v piranski stolni cerkvi.
8.15 Santa Barbara, b.uu Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu. 12.00 Poročila. 12.05 On in ona. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Veliki potres v L.A., serija. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Split: Malavizija. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program/ 17.00 Alpe, Donava, Jadran. 17.30 Split: znani v akciji, vmes Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Ali me je kdo iskal? 20.55 Poslovni klub. 22.10 Kronika Eurokaza. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.10 Igrani film. 1.40 Poročila.
10.30 V temnem vodovju Mekonga. amer. film. 12.05 Studiolota. 12.10 Risanka. 1215 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Batman. 14.50 Mladi glasbeniki pred kamero. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanke. 15.30 Am dam des: Zabava s črko N 15.55 Strelovod. 16.05 Moja družina in druge živali, serija. 16.30 Mini kviz. 17 00 Mini Čas v sliki. 17 10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18 05 Tri da-
me ob žaru, serija. 18.30Gnezdo, serija. 19.30 Čas v sliki 20.15 XY nerešeni akti. kriminalna policija prosi za pomoč 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Strast in častihlepje, amer. film. 23.00 Tenis iz VVimbledona. 23 40 Nerešeni akti, odmevi.
SATELITSKA TV
SAT 1
RTL PLUS
8.30 Sosedi. 9.05 Ostani zdrav. 9.30 MacGyver 10.20 Zarotnik, V imenu pravičnosti, pon 11.10 Ugovor. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 13.35 Pod kalifornijskim sončev, Sosedi, Hotel. 16.00 Cagney & Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Sokol in sneženi mož. amer. film (Timothy Hutton, Sean Pen). 22.35 Firefox. 0.40 Poročila. 0.45 Raport šolark, erotični film. 2.15 Mann-o-mann. 3.05 Pod kalifornijskim soncem.
8.55 Ovven Marshall.9.50 Bogat in lep 10.15 Dr. welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.10 Takšno je življenje. 13.00 VVimbledon '92. 19.15 Explosiv, magazin 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Desna in leva roka hudiča, vvestern (Bud Spencer in Terence Mili). 22.10 Vroč in gol na Mauritiusu. erotični film. 23.40 Zabava smrti, amer. grozljivka. 1.15 Frankensteinova nevesta, amer. grozlivka. 2.30 Nočni lovec.
PRO 7
6.30 Flipper, Trcik 7, nonstop risanke. 8.40 Harryjevo čudežno kazensko sodišče, amer. komedija. 9.10 Doogie Hovvser 10.50 Dedek Dolga noga, amer glasbeni film. 12.55 Silovito trda peterica, amer. nanizanka. 13.50 Zverina divjine, ponovitev vvesterna. 15.40 Pery Mason. 16.30 Enaka pravica. 17.20 Trick 7. 19.10 Stingray (Nick Mancuso). 20 00 Dnevnik. 20.15 Logar iz Srebrnega gozda, avstrijski film. 22.00 Mike Hammer. 23.00 Vpijte, če bomo poginili, amer. vvestern. 0.30 Poročila. 0.40 Special Squad. 1.30 M.A.S.H.
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovne novice, mic. 9.00 Channel E. 12 00 Super Shop 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Dosje Zemlja. 14.00 Mix. 16.00 V živo. 18.00 Wyat Earp. 18.30 Bili Cosby. 19.30 Svengali, amer. film. 21.00 Divja Amerika. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.30 Ameriški trg. 23.00 Bitje iz zastrašujočega jezera, amer. film.
iišmimmmm
10.00 Radovedni taček: Petelin: 10.15 Lonček kuhaj: Jabolčni zavitek. 10.30 Modro poletje, ponovitev. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Intervju, ponovitev. 15.30 Delfin Flipper, ameriški film. 17.00 Tednik, ponovitev. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Utrip. 20.30 Ona + on. 21.35 Sova: Murphy Brovvn, ameriška nanizanka. 22.00 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.35 Sova: Game, Set & Match; American Go-thic, ameriški film; Nočne ure, ameriški varietni program.
16.15 Sova, ponovitev. 17.30 Da ne bi bolelo 18 00 Angleščina v poslovnih stikih. 18 00 Poglej in zadeni. 18.30 Alpski večer, 1 oddaja. 19.00 Kre-menčkovi 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Klasika. 20.30 On a vole la Cuise de Jupiter, francoski film. 22.10 Umetniški eksperimentalni program: Tračariie.
8.15 Santa Barbara, ponovitev. 9.00 Poročila. 9.05 Tv koledar. 9.15 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 12.05 Vi in vaš video, ponovitev 12.50 Doseči nebo, dokumentarna serija. 13.45 Glasba. 14 00 Poročila. 14.15 Program za tujino. 14.45 J. Go-tovac: Ero z onega sveta, opera. 15.15 Dokumentarna oddaja. 16.00 Poročila. 16.10 Risanke. 18 00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Pravo blago, ameriški film. 23.15 Dnevnik 2. 23.35 Slika na sliko. 0.30 Poročila. 0.40 Serijski maraton: Hemingway
w	t
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Diagnoza: Starost in medicina. 10.15 Fergie: beg iz kraljevske palače, angleška dokumentacija. 11.00 Kako dosežemo uspeh brez posebnega napora, ameriška komedija. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini 13.00 Čas v sliki. 13.35 Dobra zemlja, ameriški č/b film. 15.30 Boule in Bili, risanka. 15.35 Kum kum, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Cirkussimo (3). 18.00 Tri dame ob žaru, serija. 18.30 Gnez-
do, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Saarbrucken: Zlata Evropa 92. 21.50 Zlata dekleta, serija. 22 15 Dva detektiva, ameriška kriminalka. 0.00 Čas v sliki. 0.05 Emanuela, francoski erotični film. 1.35 Poročila (teletekst). 1.40 Ex libris. 1.45 Tisoč moistrovin.
SATELITSKA TVI
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 6.50 Od srca do srca 7 15 Za otroke 10.55 Lepotica in zver 11 50 Kolo sreče 12.30 Gospodarski forum 13.05 Čar gora 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Sedem let nesreče, nemški film (Hans Moser, Theo" Lingen). 16.45 Azili za živali. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra (Mike Krue-ger). 18.15 Srce je adut 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Račun, ledeno serviran, francosko-nemški film. 21.50 Poročila. 22.00 Kari Dali s svojimi gosti. 23.00 Gostišče prskavih deklet, erotični film. 0.15 Raport šolark, ponovitev nemškega erotičnega filma.
RTL PLUS
9.20 Beverly Hills Teens 9.45 Lucky Luke, Peter Pan, Capitain America, Princ Namor 12.30 Michel Vaillant. 13.00 Beverly Hils. 14.45 Šport. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Eviva Espania, pon. 20.15 Prebrisani lump je spet v akciji, amer. film. 22.00 Tvoja žena, neznano bitje, dokumentarni film. 23.00 Tutti Frutti. 0.00 Nevaren seks zgodaj zrelih deklet, nemški erotični film. 1.35 Posteljni študent, amer. komedija. 3.00 Sexy Fo-lies.
PRO 7
9.00 Greenhom, pon. vvesterna. 10.45 Nora družina, nemška komedija. 12.20 Mr. Belvedere 12.50 M A S.H. 14.10 Medvedi so spuščeni, amer. komedija. 15.55 Angel na Zemlji. 16.50 Christel s pošte, pon. nemške komedije. 18.40 Vse je povsem normalno, amer. zabavna nanizanka. 19.10 Blagoslovljeni par 20.00 Dnevnik. 20.15 Rdeči baron, amer. vojni film. 22.0/ The Lost Boys, amer. grozljivka. 23.45 Vojna svetov, nanizanka iz znanstvene fantastike.
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovni teden, Mix. 9.00 Super shop. 16.00 Gillette šport. 16.30 Mix. 18.30 Potovalni magazin. 19 00 Video moda. 19.30 Evropske reportaže. 20.00 Knjiga o džungli, amer. film. 22.00 Novice 22.30 Jazz special 0.30 Mix.
annnnnnnnfwwwwwPWPPP»MWHMM
9.25 Živ žav, pon. 10.05 EBU drame za otroke: Emmy,pon. 10.35 Mladinski pevski festival Celje. '92, 2. oddaja. 11.05 Kronika, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenč-kovi, pon. 12.40 Alpski večer,pon. 1. oddaje. 15.50 Orel je pristal, angl. film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dokumentarna serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.05 Sova: Ameriške video smešnice, 12. epizoda varietejskega programa; Game, Set & Match.
Šport. 20.15 Moselbruck, zadnji del serije. 21.05 Rita, tv film. 22.35 Vizije. 22.45 Poje Gilbert Becaud. 23.40 Schnittke: Faustova kantata. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Vesoljska ladja Enterpise. 6.50 Za otroke. 11.00 Račun, ledeno, serviran. pon. kriminalke 12.40 Novo v kinu. 13.00 Novice 13.05 Ostani zdrav. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.05 Enterprise. 15.05 Frankensteinova peklenska zalega, japonski film. 17.05 To je bil Buffalo Bili, film. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Sanjska revija, avstrijski film. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.30 Hoganovi junaki, amer. zabavna nanizanka. 0.00 Frankensteinova peklenska zelega, ponovitev japonskega filma.
12.35 Sova, pon. 13.55 Športna nedelja: Formula 1, atletika, kasaške dirke, smučarski skoki na plastiki. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Slovenija za Bosno, posnetek koncerta, 2. del. 20.30 Brezdomci, angl. dokumentarna serija. 21.25 Jože Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo. 22.15 Mali koncert: Juan Vasle, bas. 22.25 Športni pregled.
RTL PLUS
8.00 Poročila. 8 05 Tv koledar 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Dečki iz Ribnjaka. 11.05 Kontrola boli, poljudnoznanstveni film. 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila. 12.0B5 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubimci. 14.00 Poročila. 14.05 Mixer M. 15.00 Držim te, držiš me, fran. film. 17.00 Split: Podajmo si roke, vmes Poročila. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Edvard VII., serijski film. 21.05 Sedma noč. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Šport. 23.15 Slika na sliko. 0.10 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura! 9.30 Razvoj v brazilskih pragozdovih. 10.55 Gorata dežela: Heinrich Harrer. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik in vreme za teden dni. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tri dame ob žaru, serija 13.35 Družinska groza, franc. komedija. 14.55 Anonimno pismo, kratek nemški č/b film. 15.30 Kum kum, risanka. 15.50 Račja dolina, risanka. 16.15 Skrivnost delfinoy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Klub seniorjev. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Gnezdo, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48
RTL PLUS
9.25 Beverly Hills, 90210. 11.15 Svetovno prvenstvo v standardnih in latin-skoameriških plesih. 12.05 Stric Buck. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče je iz-venzemeljski. 14.00 Dirka formule 1. 15.00 VVimbledon '92. 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Spiel-mann 2000. 20.15 Sladoled na palčki, izraelska filmska komedija. 21.55 Spiegel TV. 23.00 Playboy Late Night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Dirka formule 1. 0.35 Televizijski magazin. 1.30 VVestvvorld, film znanstvene fantastike. 03.00 Noč tveganja, franc. akcijski film.
PRO 7
12.15 Vse čisto normalno, zabavna nanizanka. 12.45 M.A.S.H. 13.15 Blagoslovljeni par. 14.20 V kraljestvu divjih živali. 15.15 Brooklyn Blues, amer. komedija (Sylvester Stallone). 16.50 Silovito trda peterica, amer. nanizanka. 18.40 Superforce, akcijska nanizanka. 19.05 Hardcastle & McCormick. 20.00 Superforce, akcijska nanizanka. 20.15 Ki jim ne odpustiš, ameriški vvestern. 22.35 Roka, ameriška grozljivka. 0.35 Simon Templar. 2.00 Primer za Cleo-patro Jonesa, amer. kriminalka. 3.40 Vojna svetov.
HNiH.-HiMlIiHl
PCNEDELJEI\
€3- Julij
10.15 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, pon. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.50 Slovenski magazin, pon. 17.20 Obzorja duha, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Radovedni taček: Mreža. 18.40 Ali bodo preživeli? angl. poljudnoznanstvena serija. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Politik novega kova. 21.05 Dokumn-tarec meseca. 21.45 Milan Jesih: Nasmehni, izvirna TV igra. 22.45 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Game, Set & Match, angl. nadaljevanka; Heming&ay, nadaljevanka.
16.40 Sova, pon. 17.55 SP v jadranju, posnetek iz Izole. 18.25 Regionalni programi — Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper Capodistria. 20.00 Videošpon. 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Dnevnik sobaric, franc. film. 23.05 Umetniški eksperimentalni program: Kriminal.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro Hrvaška, Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Poročila. 10.05 Dobro jutro, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12.05 Cosby shovv, pon. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Od letel bom, pon. 14.40 UNPROFOR 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.35 7/7. 20.55 Nori Pierrot, franc.-ital. film. 22.40 Dnevnik 2.
L0& TJ
6.30 Poslovni teden, mix. 13.00 Jutrišnji svet, verska oddaja. 15.30 Turistični magazin. 16.00 Europa Journal. 18.30 Gillette šport. 19.30 Videomoda. 20.00 Drugi prihod Suzanne, amer. film. 22.00 Poročila. 22.30 Mix.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, pon 9.30 Podoba Avstrije 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 Zakladnica Avstrije. 10.25 Metamorfoze. 10.30 Strast in častihlepnost, amer. fil. 12.00 Nočni studio: Gunther Anders, filozof in pisatelj. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman, serija. 14.25 Tarzan, sin opice, ameriški č/b film. 16.00 Risanka. 16.25 Počitnice s Silvom, nova serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po žljah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Gnezdo, zadnji del serije 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport.
20 15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka. 22.10 Apropos film. 23.10 Podzemna železnica, franc film. 0.50 Ožigosan, angleški č/b film. 1.40 Poročila (teletekst). 1.45 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
RTL PLUS
MMiiimmm&imt-
PRO 7
6.35 Sladki strup, Flipper, Trick 7. 10.15 Enaka pravica. 11.55 Medvedi so spuščeni, pon. ameriške komedije. 13.00 Shortlist, dokumentacija. 13.15 Hardcastle & McCormick. 14.10 Rdeči baron, ponovitev amer. filma. 15.45 Agentka s srcem. 16.35 Planet velikanov. 17.25 Trick 7. 19.10 Dan Oakland (Burt Reynolds). 20.00 Dnevnik. 20.15 U 47, nemški vojni film. 22.00 Polnočni klici, serija. 22.55 Vampira, angl. filmska komedija 0.35 Superforce, akcijska serija. 1.00 Mike Hammer, nanizanka.
SUPER CHANNEL
6 30 Poslovni kanal. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13 00 Japonsko gospodarstvo 15 00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Tabloidne novice 20 00 Tarza-nove nove avanture, amer. film. 22.00 Novice 22.40 Ameriški trg 23.00 VVhistle stolp, amer. film.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedi. 9.05 Novo v kinu. 9.20 Azili za živali. 9.45 Pozor, kamera. 10.10 Sanjska revija, ponovitev avstrijskega filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Sosedi. 15.05 Hotel, družinska nanizanka. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo 18 45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani. 21.15 Paž Gustava Adolfa, avstrijski film. 22.55 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Ura Fil-marjev. 0.05 McGyver.
11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.10 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara 14.05 Spriengfi-eldova zgodba 14 50 Šef 15.45 Chips, serija. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 118 45 Poročila 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20 15 Umor je njen hobby. 21.10 Kdo je oče, kmečka burka. 23.50 Poročila. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 1.30 Šef

9.15 Zgodbe iz školjke. 10.10 Nekoč je bilo ... življenje. 10.35 Skrivnostno življenje videozapisovalnika. 11.00 Sedma steza. 11.30 Da ne bi bolelo. 12.00 Poročila. 16.15 Dnevnik sobarice, franc. film. 18.00 Dnevnik. 18.10 Plamenica 6., zadnji del nadaljevanke. 18.40 Mostovi. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 F. Hebrard-L. Velle: Am-basadorkin mož, franc. nadaljevanka. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Brez žensk menda ne gre, angl. nanizanka; Game set & Match, angl. nadaljevanka; Glasbeni utrinek; B. Smetana: Vltava.

15 35 Sova, pon 17.20 Svet poroča. 18.25 Regionalni programi — Koper. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Ori-on. 20 30 Glasba, show in cirius. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon.
8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes Poročila. 12.05 Popolni tujci, pon. humor, serije. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serijski film, pon. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Otroški program 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, pon. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Človeška rasa, dokumentarna serija. 21.05 V ospredju. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.

9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Sedem čudes starega veka, 1. del: Piramide v Gizi. 10.00 Mi. 10.30 Družinska groza, franc. komedija, 1969 (Louis de Funes). 11.50 Tele živalski vrt. 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki. 43.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman 14.25 Na ducat ceneje, amer. komedija. 16 00 Tudi zabava mora biti. 16.25 Počitnice s Silvom. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18 05 Mi 18 30 Lepotica in pošast, pričetek nove serije. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport 20 10 Dežela gora: Heinrich Harrer, 2. del. 21.00 Po-
gledi od strani. 21.07 Naredi sam. 21.15 Zastrupljen koktajl, amer. kriminalka, 1989 (Raymond Burr, Barbara Hale) 22 45 Prepovedano hrepenenje, franc, film, 1988 (Issach Bankole, Giu-lia Boschi). 1.25 Chicago 1930, č/b kriminalka. 1.10 Čas v sliki. 1.15 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedi. 9.05 Srce je adut. 9.30 Dr. Kulani. 10.20 Paž Gustava Adolfa, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedi, Hotei. 16.0 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Halo, Heino! 21 15 Topniška ladja na Jangtsekiangu, ameriški film. 0.30 Poročila. 0.35 Na begu, serija.
RTL PLUS
11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Chips. 16.40 Tvegano. 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi. slabi časi. 20.15 Columbo: Smrtni triki, amer. film. 20.00 Eksplozivno, vroči stol. 23.00 TV-vročica. 23.55 Poročila. 0.05 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 1.30 Šef.
PRO 7
6.30 Doc Elliot, Flipper, Trick 7. 9.20 Agentka s srcem, nanizanka. 10.15 Planet gigantov. 11.20 Ki jim ne odpustiš, ponovitev amer. vvesterna. 13.20 Dan Oakland. 14.15 Max Monroe, začetek nove amer. nanizanke (Bruce A. Young). 15.50 Kobra, prevzemite. 16.45 Riptide, serija. 17.30 Trick 7, risanke. 19.10 Max Monroe. 20.00 Poročila. 20.15 Ogenj z ogenjem, amer. film. 22.10 Mož, ki je bil dvakrat ubit, amer kriminalka. 0.05 Starsky & Hutch. 1.00 Poročila. 1.10 Roka. 3 05 T.H.E. Cat.
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovni kanal, Mix. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo danes. 14 00 Mix. 16.00 On the Air 18.00 Wyatt Earp 18.30 Bili Cosby. 19.30 Kansas Pacific, amer. vvestern. 21.30 Media Europe 22.30 Evropske reportaže. 22 30 Opera za tri groše, amer. film.
umAJUUum m mu wwwwwwwwwwinfyvvvwwwwwwirirr>¥¥ m ■ ■ mm mm	^«^«TfWfWfVVVWVWii ki U U UUUUPlftrtJOO

	SEEDA . JuliJ		
			
			
10.00 Rumena oddaja, oddaja Tv BiH. 10.30 Srečanje z živalmi v naših Alpah. 10.55 F. Hebrard-L. Velle: Amba-sadorkin mož, ponovitev francoske nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.55 Brezdomci, pon. angleške dokumentarne serije. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Underfire, ameriški film. 22.40 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 23.05 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija. 23.40 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Game, set & Match, 8/13.

Opomba: Lausanne: GP v atletiki, prenos od 20.00 do 22.30 nato posnetek jadranja iz Izole. 16.10 Osmi dan, pon. 17.00 Sova, pon. 18.25 Regionalni programi—Maribor. 19 30 Dnevnik Koper—Capodistria. 20.00 Športna sreda. 23.30 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes poročila. 12.05 Gospod Bean, humor serija. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, po. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serija. 14 40 Danes smo z vami: UNPROFOR 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, serija. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1 20.05 Boccac-cio 70, italijanski film. 22.50 Dnevnik. 23.10 Slika na sliko 0.10 Poročila.

IkTl
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru. 9.30 Sedem svetovnih čudes starega veka, 2 del: Artemidin tempelj. 10.00 Mi. 10.30 Zastrupljeni koktajl, ameriška kriminalka, 1989 (Raymond Burr, Barbara Hale). 12.00 Bulevarji sveta: Berlin. 12.15 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman. 14.256 Palček, angleški pravljični film, 1958. 15.55 Popaj, risanka. 16.00 Niklaas, fantič iz Flandrije, serijska risanka. 16.25 Počitnice s Silvom, serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki 20 00 Šport 20.15 Vroč sum, angl. srhljivka, 1991. (Helen Mirren, Tom Bell) 22.00 Pogledi od strani. 22 10 Model in vohljač. 22 55 Yasemin, nemški tv film 0.20 Otok ljubezni, portugalski film. 2.20 Poročila. 2.25 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedi. 9.30 MacGyver. 10.20 Pod kalifornijskim soncem. 11.10 Halo Heino. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedi, Hotel 16.00 MacGyver 17.05 Pojdi na vse (Joerg Draeger). 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Nebesa na zemlji, kmečka burka. 21.55 Akutno, afere, analize. 22.30 Schreinemakersova v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Tajni agent John Smith: izsiljevan k vohunstvu, angl. film.
RTL PLUS
6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldska zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi. slabi časi, serija. 20.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.10 Policijski asi v akciji. 22.10 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska! 23.55 Poročila. 0.05 Grozno prijazna družina. 0.55 Airwolf. 1.30 Šef
PRO 7
6.10 Vegas. 7.00 Flipper, Trick 7. 9.00 Kobra, prevzemite. 10.00 Riptide. 11.00 Hotel, amer. film. 13.10 Max Monroe, nanizanka. 14.05 U-47, nemški vojni film. 15.40 Bumperjev revir. 16.35 Sestre. 17.25 Trick 7. 19.10 Hardball. 20.00 Poročila. 20.15 Ponoči se sanje uresničijo, amer. erotični film. 22.15 Jake in McCabe 23.05 Muha II, amer. grozljivka. 0.50 Poročila. 1.00 Polnočni klici. 2.00 Vampira, ponovitev angl. komedije.
EnmuHi
6.30 Poslovne novice. 9.00 Channel E. 10 30 Mix. 12.00 Super Shop. 12.30 Turistični magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo 14.00 Mix 16.00 V živo 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Bili Cosby 19.30 Fantom iz Kitajskega mesta, amer. kriminalka. 21.30 Evropske reportaže. 22.00 Novice. 23.00 Bili Cos-by. 0.00 Jazz special.
VWMWBWBWWWt

Velenje
Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 8M IN na MHz
ČETRTEK, 2. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 3. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15:30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 4. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 5. JULIJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 nova); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja' 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 6. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Po ročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 7. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9 00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 8. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
Četrtek, 27. avgusta
obisk v Ljubljani DUNAJSKI POJOČI DEČKI Vstopnice 600 SLT, prevoz 700 SLT.
Petek, 28. avgusta, ob 20.00
velenjski grad
RADI SMO JIH POSLUŠALI Gabi Novak in Arsen Dedič Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT.
Petek, 4. septembra, ob 19.00
ploščad pred Namo predstavitev audio in video kasete
LE PREDI, DEKLE, PREDI v izdaji Šaleških predic. Sodelujejo: BOHINJSKE PREDICE
Petek, 24. julija, ob 20.00
ploščad pred Namo ŠANSON — pesem najbolj svobodnih oblik — slovenski avtorji Meri Avsenak, Bojan Adamič
Nedelja, 26. julija, ob 20.00
cerkev sv. Mihaela Šoštanj ANIN KONCERT - Cerkveni pevski zbor iz Merlebacha (Francija) dirigent: Emil Šinkovec
Petek, 31. julija, ob 20.30
velenjski grad
M	hI	h!	[o
Filmski spored Kina Velenje od petka, 3. 7. do srede. 8. 7.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Nedelja, 5. 7. ob IS. in 20. uri Ponedeljek, 6. 7. ob 20. uri ČAROBNI KAMEN — ameriški, grozljivka (Runestone). Režija: Willard Carrol Vloge: Peter Reigert, Aleksander Godunov, Joan Severance. V zahodni Pennsvlvaniji rudarski kramp odkrije ogromno sobano in v njej velikanski ovalni kamen z gravuro ogromnega, strašnega bitja.
Starodavna napvoed se s tem spreminja v moro današnjih dni . . .
Sreda, 8. 7. ob 18. in 20. uri FANTASTIČNA BRATA BAKER — ameriški, akcijska komedija.
Režija: Steve Kloves
Vloge: Jeff Bridges, Michelle
Pfeiffer, Beau Bridges
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 4. 7. ob 18. uri ČAROBNI KAMEN — ameriška grozljivka.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 3. 7. ob 20. uri ČAROBNI KAMEN — ameriška grozljivka.
POSEBNO OBVESTILO ZA OBISKOVALCE KINA ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI!
Ker je v obeh dvoranah odpadla predstava filma MOJA PUNCA, bodo v Kinu Velenje v naslednjih dneh poskrbeli za eno dodatno predstavo tega filma v zgoraj omenjenih dvoranah!
VABILO
V prostorih galerije Kulturnega centra Ivan Napotnik bodo konec tedna predstavili novo razstavo. Gre za dela diplomantov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane, ki jih bodo ustvarili v času III. slikarske kolonije v Velenju. Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave, ki bo 2. julija ob 20.00. Otvoritev bo popestrila Jelka Veber — klavir.
NE DAJ SE . . . Rade Šerbedžija, Jure Ivanu-šič, Vlado Kreslin Vstopnice 350 SLT, mladina 250 SLT.
Petek, 7. avgusta, ob 20.30
ploščad pred Namo Jože Mušič:
SAM Z JADRNICO OKOLI
SVETA
diapozitivi
Petek, 14. avgusta, ob 19.00
ploščad pred Namo PREŠMENTANE CITRE KAK' MILO POJO Srečanje najboljših in najbolj zanimivih citrarjev Slovenije
Petek, 14. in sobota 15. avgusta, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Velenje Zaključna koncerta udeležencev Poletne violinske šole Igorja Ozima
Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT.
Četrtek, 20. avugsta,
obisk v Veroni
ogled operne predstave LA BOHEME v areni
Petek, 21. avgusta, ob 19.00
ploščad pred Namo NOCOJ JE PA EN LEP VEČER
Šaleška folklorna skupina Ko-leda
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
Četrtek, 2. julija, ob 19.00
galerija Velenje
Otvoritev razstave slikarske kolonije diplomantov ALU Ljubljana Sodeluje: Jelka Veber, klavir.
Sobota, 4. julija, ob 20.30
velenjski grad
ŽARKO IGNJATOVIČ, kitara Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT.
Organizator: Glasbena mladina Slovenije
Torek, 7. julija, ob 20.30
velenjski grad IŠTVAN ROMER, kitara FRANC ŽIBERT, harmonika Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT.
Organizator: Glasbena mladina Slovenije
Petek. 10. julija, ob 20.00
velenjski grad
Otvoritev razstave osnutkov grbov občine Velenje Sodelujeta: Petra Gačnik, violina in Branko Rožman, harmonika. Starogradske, ciganske in druge lepe melodije
Sobota. 11. julija, ob 20.30
Šmartno ob Paki — Stari grad Petra GAČNIK, violina in Branko ROŽMAN, harmonika
Petek, 10. julija in sobota II. julija, ob 20.00
dvorana Glasbene šole Velenje Zaključna koncerta Poletne šole za kitaro, harmoniko in komorno glasbo
Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT.
Petek, 17. julija, ob 20.30
velenjski grad VITA MAVRIČ, šanson Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT.
Četrtek. 23. julija
obisk v Veroni
ogled operne predstave AIDA v areni
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Kdor išče, ta najde!
Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel. (063) 855-450, 853-451, telefaxu 063/851-990 in v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v četrtek.
VEDNO SVEŽ KRUH PO 15% NIŽJI CENI
v pekarni Klasje, trgovina Hlebček na Štrbenkovi 5 v Velenju. Odprto od ponedeljka do petka od 5.30 do 15.00, sobota od 5.30 do 13.00.
»HIT« V PESJU - VEDNO KONKURENČNE CENE
—	papirna galanterija in šolske potrebščine PAPYRUS
—	bio kopalna in čistilna kozmetika Miiller
—	usnjena galanterija TOKO LINE in WALTER VOLF
HIT MESECA: bombažne nogavice 5 parov 370,00 SLT kopalke Lisca
EXPRESIZDELAVA KLJUČEV
Poceni izdelujemo vse vrste ključev in prodajamo ter montiramo varnostne ključavnice. Veleblagovnica Nama II. nadstropje
KK PTUJ TRŽNICA VELENJE
—	na oddelku tekstila: moške in ženske trenirke (šu-škave) na dva obroka (dva čeka) brez obresti cena samo 4.700,00 SLT
—	na oddelku samopostrežbe: toaletni papir 10/1 189,00 SLT toaletne brisače 2/1 150,00 SLT.
Se priporočamo!
SQUASH
dne 4. julija pričetek 4-urnega začetnega tečaja squash-a. Informacije Avto servis VIHAR Sandi tel 853-904.
KOTNA SEDEŽNA GARNITURA BARBARA
s taburejem za gotovino samo 59.900,00 SLT velikost 200 x 220 cm, 5 različnih modnih barv, dobava takoj!
Plačilo je možno tudi s tremi čeki ali na kredit! Biodom Celje, Teharska 111, tel. 29-144 in prodajalna pohištva Sonček v Dravogradu
BY - BAR IN TRGOVINA, Stantetova II Velenje
ugodno: moške bombažne hlače 2.650,00 SLT ženske jakne 2.950,00 SLT, ženski kostimi 4.200,00 SLT . . .
VIDEOTEKA ALF na Kersnikovi 1 obvešča ljubitelje dobrih filmov, da bodo kasete v mesecu juliju zaradi dopusta počivale.
STE MORDA RADI UNIKATNO OBLEČENI
vi in vaša družina? Obiščite ROČNO PLETILJSTVO na Šaleški 2/c (Standard) Velenje.
VODIŠEK PETER
avtoličarstvo avtokleparstvo lakirnica vtočna služba
ŠKALE 36 a
Tel: (063) 893-600
VSEM RUDARJEM
TER DELOVNIM UUDEM,
ČESTITAMO
OB RUDARSKEM	<
PRAZNIKU.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD Osnovna šola MIHA PINTAR TOLEDO Velenje
objavlja prosto delovno mesto
UČITELJ
GLASBENE VZGOJE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom od I 9 1992 dalje
Pogoji: profesor ali učitelj ustrezne smeri ter opravljen strokovni izpit
Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 15 dni po izteku roka za prijavo.
nn
o o
Cj
tel. 883 481,888 480 faz 881 990
UApčIzn ocjtas, ocjHas v naX aas.
STILNO SVETLO SPALNICO
in štiri deljni regal, prodam. © 856-838.
ZEMLJO v izmeri 4000 m; v Savinjski dolini v okolici Šentru-perta, prodam. Primerno za kmetovalce. Cena po dogovoru. © 892-053 od 7. do 8. ure. NADSTROPNI POSTELJI in dve pisalni mizi v naravnem lesu, prodam za 500 DEM, Mirko Kri-stovič, Šercerieva 17/11 Velenje. NOVA PLAŠČA Sava Comet 9.00R 20 Radial, za tovornjak prodam. © 063-885-813. RABLJEN AVSTRIJSKI kombi nirani voziček znamke Marc'o King, ugodno prodam. © 858-480.
100 KG PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi po polovicah. © 854-341. JUGO, TOPLOVODNI ŠTEVEC, vrtno kosilnico, kritino tra-janko, prodam. © 855-656, služba.
TELIČKO, težko 180 kg, sive pasme, prodam. © 882-835. PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM © 832 524. GRADBENO PARCELO v obrtni coni Nazarje, ugodno prodam. V račun vzamem tudi avtomobil. © 831-653 zjutraj do 9. ure.
PRALNI STROJ PRIMAT20
PM in dva sušilna stroja RSE 20 kg, ugodno prodam. © 831-653 dopoldne.
STANOVANJSKO POSLOVNI
OBJEKT v tretji gradbeni fazi, na lokaciji Podvrh III. Mozirje Prodam. Informacije vsak delov-nik od 7. do 8. ure po © 852-028.
KONFEKCIONARKO Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI, takoj zaposlimo. Samo pisne prošnje pošljite na naslov Pireli d.o.o. (za Rotov-nik), Aškerčeva 11 A, Šoštanj.
KOKOŠI, RJAVE ODLIČNE NESNICE za nadaljno rejo ali zakol, prodajamo vsak dan na farmi Roje pri Šempetru. Novo! Dobite lahko tudi zaklane, veterinarsko pregledane, pakirane v vrečke in pripravljene za zamrzo-vanje. Cena zelo ugodna, plačilo na dva čeka.
S* žP©9i03CS
Občina Velenje
Aleksander Ros, Lucija, Obala št. 111 in Marija Javornik, Velenje, Jenkova c. št. 3, Daniel Spi-tal, Gaberke št. 292 in Dora Čakš, Gaberke št. 292, Maksimilijan Blažič, Ložnica št. 5 in Martina Tavčar, Založe št. I8/a, Jože Anclin, Velenje, Prešernova c. št. 14 in Berta Vidmajer, Velenje, Prešernova c. št. 14, Milan Robnik, Podkraj pri Velenju št. 17 in Erika Mohorič, Lokovica št. 87, Ivan Lampret, Paka pri Velenju št. 72 in Stanka Aristovnik, Velenje, Partizanska c. št. 30, Juro Vi-dovič, Velenje, Vodnikova c. št. 3 in Jana Dačajeva, Leningrad, Ul. Belinskega št. 5, Jože Hudolin, Ljubija št. 93 in Magdalena Na-vodnik. Bele vode št. 30, Janez Debelak, Braslovče št. 33/b in Irena Mokina, Topolšica št. 60/c, Igor Škruba, Letuš št. 89/a in Mateja Berdnik, Rečica ob Paki št. 29/b, Milan Miklav, Podkraj pri Velenju št. 21/b in Terezija Koprive, Velenje, Bračičeva c. št. 3.
Q SMRTI
Občina Mozirje:
Ivan Rihter, roj. 1961, Rovt pod Menino 34, Frančiška Pezar, roj. 1928, Šentjanž 37, Jožef De-šman, roj. 1931, Primož pri Ljubnem 72.
Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki:
Četrtek, 2. julija — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Bola, nočni dr. Friškovec in dr. Mijin Petek, 3. julija — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Janežič in dr. Stupar
Soboto, 4. julija in nedeljo, 5. juiija — dnevni dr. Janežič, notni dr. Seher in dr. Zupančič
Ponedeljek, 6. julija — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Renko, nočni dr. Slavič in dr. Pirto-všek
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 5. julija — dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 3. julija do 10. julija — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, tel.: 857-875.
Občina Mozirje:
Do 5. julija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel. 831-219.
Od 6. julija do 12. julija — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
MLADA DRUŽINA IŠČE STANOVANJE V VELENJU ali bližnji okolici. ©(0602) 42-490.
MARIJA ŠPEGEL iz Mute
obvešča, da ima na zalogi 5 mesecev stare nesnice, pasme Hisex, 2 x cepljene, ki že nesejo. Prodajala jih bo v nedeljo 5. 7. 92 ob 9. uri v Šaleku pri Kolavtarju. Informacije po telefonu 0602-61-202.
Gostišče Acman
Skorao 62 a, Šo&aaj Tel.: 881-393 Se priporočalm
V SPOMIN
na obletnico smrti, ko je 29. 6. 1991 tragično preminil naš
dragi
Tonček Hren
mož, oče, brat, svak, tast in otika
VSI NJEGOVI
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi hudega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Nema bolečina je objela naša srca, strti sporočamo, da je v 47. letu prenehalo biti srce ljubeče žene, mamice, hčerke in sestre
Mirjane Nahtigal
rojene 1945—1992, Tovarniška pot 9 v Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Faniki Nahtigal za njeno nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, vsemu zdravniškemu osebju in duhovniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se pevskemu oktetu, praporščaku Zvonetu Bajcerju in Sandiju Go-
lavšku za zaigrano Tišino. Iskrena hvala tudi družini Škrbot.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mama Ana, mož Franci, sin Klavdijo, hčerki Melani in Iris in ostali
sorodniki.

SEMENARNA BRAZDA Primorska 4, Šoštanj Del. čas: Vsak dan od 8.—18. ure, v soboto od 8.—12. ure Nova telefonska številka: (063) 881-190
GOSTILNA PRI KOVAČU Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9. —21. ure, ob nedeljah od 12,—20. ure, ob sobotah zaprto
m&m
PRODAJALNA
Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a TU.: 0602/ 55-237
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
1
TOPLOTNA TEHNIKA TONI. a o o
Ljubljanska 15/b
63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
Trgovina z metanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
URARSTVO IN PRODAJA UR
ROMAN BASTL
Stantetova 19 Tel. (063) 853-948
❖	barvne kavbojke	lu DIESEL in REPLAY	> že od 2900 SLT dalje Q
❖	poletne majčke že	7 od 265 dalje
❖	sive DIESEL majice	~2
❖	tunike	J
❖	več lepih modelov	^ za slovesne	Q priložnosti	^
Šoštanj,	Q
Prešernov trg 9, 5r
Tel.: 881-149 ^
PRIPOROČA SE BOVTI(H!E
GOSPODIČNA!
gorenje
VELENJE, Partizanska 12
objavlja na osnovi zakona o pogojih odpisa osnovnih in obratnih sredstvih izven uporabe
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja
Zap. št.	Naziv osnovnega sredstva	Ko- Izklicna m cena SLT
01.	elektromotor 1.5 KVV 1400 obrt min	1 3.500,00
02.	elektromotor 0,75 KW 1390 obrt min	1 2.000,00
03.	elektromotor 0.37 KW 1350 obrt min neizpra-	1
	ven	1.000,00
04.	elektromotor 0,8 KW 1400 obrt, min	1 2.000,00
05.	elektromotor 0,25 KW 680 obrt min	1 1.000,00
06.	elektromotor 1.1 KVV neizpraven	1 500,00
07.	elektromotor 2,2 KVV--neizpraven	1 800,00
08.	elektromotor 1.5 KVV 1400 obrt min	1 3.000,00
09.	elektromotor 0.75 KVV 1400 obrt, min	1 1.500.00
10.	elektromotor 0.75 KVV 1400 obrt min	1 1.500.00
II.	elektromotor 2.2 KVV 2800 obrt min neizpra-	1
	ven	2.500,00
12.	elektromotor 0,55 KVV 690 obrt/min	1 1.500,00
13.	elektromotor 0,75 KVV 700 obrt/min	1 1.500,00
14.	elektromotor 2,2 KVV 2800 obrt/min	1 3.000,00
15.	elektromotor 2.2 KVV 2800 obrt/min	1 3.000.00
16.	elektromotor 2.2 KVV 2800 obrt/min	I 3.000,00
17.	elektromotor 2,2 KVV 2800 obrt/min	1 3.000,00
18.	elektromotor 3 KVV 2800 obrt/min	1 3.500,00
19.	elektromotor 1 KVV 1400 obrt/min	1 2.000,00
20.	elektromotor 1,1 KVV--neizpraven	1 500,00
21.	elektromotor 1,1 KVV 1410 obrt min	i 2.500,00
22	elektromotor 7.5 KVV 2800 neizpraven	1 5.000,00
23.	elektromotor 2 KVV 1400 obrt min	1 3.000,00
24.	elektromotor 3,6 KVV 1400 obrt/min	1 3.000,00
25.	elektromotor 3,6 KVV 1400 obrt/min	1 3.000,00
26.	elektromotor 2,6 KVV 2800 obrt'min	1 2.500,00
27.	elektromotor 2,6 KVV 2800 obrt/min	1 2.500,00
28.	elektromotor 3 KVV 1400 obrt'min	1 3.500,00
29.	elektromotor 18,5 KVV 1440 obrt/min	1 4.000,00
31.	elektromotor 12,5 KVV 760 obrt'min	1 7.000,00
32.	črpalka obtočna 0,5 KVV	1 500,00
33.	elektromotor 12,5 KVV 760 obrt./min	1 7.000,00
34.	ventil, z elektromot. 1,1 KVV neizpraven	1 3.500,00
35.	elektromotor 3 KVV 2800 obrt./min	3.500,00
36.	elektromotor 0,8 KVV 900 48 V neizpraven	1 500,00
37.	elektromotor 0,8 KVV 900 48 V neizpraven	1 500,00
38.	vrtalna enota (priprava)	I 15.000,00
39.	razmnoževalni stroj neizpraven	1 300,00
40.	pisalni stroj OLIMPIA neizpraven	1 2.000,00
41.	računski stroj OLIMPIA neizpraven	1 1.000,00
42.	vrtalna enota SHER 1,8 KVV neizpraven	1 1.500,00
34.	vrtalna enota SHER 1,8 KVV neizpraven	1 1.500,00
44.	vrtalna enota SHER 1.8 KVV neizpraven	1 1.500.00
45.	vrtalna enota SHGER 1,8 KVV neizpravna	1 1.500,00
46.	vakum črpalka	1 1.000,00
47.	električni vibrator	1 1.500,00
48.	elektr. omarica V 6	1 500,00
49.	elektr. omarica V 4	1 500,00
50.	elektr. omarica V 4	1 500,00
51.	elektr. omarica	1 300,00
52.	elektr. omarica	1 300,00
53.	elektr. omarica	1 300,00
54.	elektr. omarica	1 300,00
55.	elektr. omarica V 4 povišana	1 500,00
56.	elektr. omarica V 6	1 500,00
57.	elektr. omarica V 6	1 500,00
58.	elektromotor 2,6 KVV 2800 obrt/min	1 2.500,00
59.	zbijalni stroj CORALLI	1 350.000,00
60.	podajalna naprava	1 3.000,00
61.	pisalni stroj IBM neizpraven	1 2.000,00
1 K	rezkalni stroj L 1967 proizv. SSSR	1 200.000,00
2 K	nakladalec tip KRAMER žlica V = 0, 5m] L.	1
	1972	300.000,00
3 K	električni viličar 500 KG L 1975 nevozen	1 80.000,00
4 K	fotokopirni stroj NASHUA	1 30.000,00
LICITACIJA bo dne 4. 7. 1992 ob 9. uri v prostorih Gorenja Notranja oprema, Partizanska 12 Velenje, sejna soba.
Vso opremo si lahko ogledate na dan licitacije od 7.00 do 9.00 ure. Osnovna sredstva po zaporedno št. 1 K do vključno 4 K bodo na ogled vas Gorenje 1/b (obrat Keramika) ostala Gorenje Velenje obrat Pohištvo.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo dve uri pred pričetkom licitacije vplačale 10 % varščine od izklicne cene pri blagajni Gorenje Notranja oprema.
Prodajne cene so brez prometnega davka, ki se po licitaciji obračuna in ga plača kupec.
Kupec mora plačati celotno izlicitirano kupnino in odstraniti osnovno sredstvo v roku 8 dni po licitaciji, sicer mu varščina in licitacija zapade.
Vsa oprema se kupuje po principu videno—kupljeno. Vse cene so fco mesto ogleda.
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 063 856-865 ali 853-231 int. 245 — ŠTIGLIC Stanko.
iiiirnniMiiinff^vvvmH

Irena Polko (pevka), Suzana Kok ter Matjaž Černovšek (voditelja) - kratek posvet pred odhodom na oder
Prijeten skok v poletje
Na odru se jih je zvrstilo kar nekaj, ki so imeli 100 pik
V petek smo velenjski radi-jci pripravili že drugo zabavno prireditev, ki smo jo poimenovali Skok v poletje. Le pet dni po prvem poletnem dnevu, ki nas je že kar od samega začetka obilno zalivalo z dežjem, smo v petek doživeli lep poleten dan in še lepšo, pravo zgodnje poletno noč ob velenjskem jezeru.
Na prireditvenem prostoru se nam je pridružila lepa množica obiskovalcev, ki so
imeli kaj videti in slišati. Pester program, zelo raznolik in dinamičen, je zadržal naše obiskovalce ob jezeru vse do zgodnjih jutranjih ur.
In kaj smo jim pripravili? Po avizu Radia Velenje so se na odru zvrstili Miki Šarac, Irena Polko, Simona Weis, Irena Vrčkovnik, Alberto Gre-gorič, Globus band, Podkrajs-ki fantje in ansambel Nika Zajca z Borisom Kopitarjem. Naša voditelja, Suzana in
Le kaj je šepetal Alberto Ireni za odrom?...
Namesto Mlačnika Očkrl
Med predlogi komisije za volitve in imenovanja je bil na zasedanju zborov velenjske občinske skupščine:, prejšnji torek, tudi predlog za razrešitev dosedanjega in imenovanje novega komandirja velenjske policijske postaje.
Od 1. julija dalje je to nalogo prevzel dosedanji namestnik komandirja Peter Očkrl. Dosedanji komandir velenjske policijske postaje Edvard Mlačnik je namreč prevzel naloge inšpektorja za posebne naloge v inšpektoratu Uprave za notranje zadeve Celje.	(tp)
Nagrajenca, ki sta si priplesala prvo nagrado, sta imela številko 1
Matjaž, sta med modno revijo M cluba pestro opisovala videno, manekeni in manekenke pa so se po odru sprehodili v oblačilih iz poletne kolekcije kar dvakrat. Seveda ni šlo brez naših Strašnih Jožetov, ki sta poskrbela za smeh in dobro voljo, izvedla žrebanje vstopnic in s pomočjo šaljivega tekmovanja izžrebancem podeli-
la lepe nagrade - prva je bila kar tedenski paket v Španiji.
Uspelo nam je torej tudi drugič, česar smo bili veseli tako mi, kot naši obiskovalci. Za uspeh pa se moramo zahvaliti tudi našima sponzorjema, RLV in ERA, ter seveda podjetju Gost, ki je poskrbelo za žejo in prazne želodce.
(bš, foto: vos)
Ob obletnici državnosti
Zbrali so se ob Pustem gradu
Podobno kot v drugih krajih velenjske občine so tudi v Šoštanju na svojstven način proslavili prvo obletnico mlade države Slovenije.
Veliko prebivalcev mesta in okolice - starih in mladih je predvečer prve obletnice slovenske državnosti preživelo na Kresni noči ob Pustem gradu. Okolico Pustega gradu so skrbno uredili tako, da bo v prihodnje gotovo še pogostejše zbirališče prebivalcev tega mesta.
Za to priložnost so pripravili priložnostni kulturni program, v katerem so nastopili tamkajšnji godbeniki, Šaleški oktet, harmonikarji, vse zbrane pa sta nagovorila predsednik turističnega društva Rajko Zaleznik in šoštanjski župan Matjaž Natek.
Vsi so bili veseli, po besedah Matjaža Natka, tega svečanega trenutka, "ko lahko
ob prvem jubileju naše mlade države Slovenije s ponosom ugotovimo, da nam je bljižnja preteklost dala še več volje,
poleta in poguma, da se razvijamo, načrtujemo, gradimo,...
Nadvse slovesno pa je bilo, ko so taborniki odreda Pusti
grad ob zvokih Zdravljice dvignili slovensko zastavo na vrh gradu.
(vos)
mo		> 1	bela kronika
Z leseno "lato" nad avtomobil
Prejšnji ponedeljek v noči je bil Vojko S. iz Velenja v diseoteki v Šentilju. Najbrž tega ne bi vedeli, če se ne bi tam spri s solastnikom lokala Francem K. iz Velenja. Po prepiru je slednji nato odšel do Vojkovega osebnega avtomobila in z leseno lato nekajkrat udaril po njem. S stresanjem jeze na železnega konjička je povzročil za okrog 100 tisoč tolarjev škode. Zaradi poškodovanja tuje stvari so velenjski policisti zoper Franca napisali ovadbo sodišču.
Delovna nezgoda na RLV
V ponedeljek, 22. junija, so delavci velenjske policijske postaje prejeli obvestilo o delovni nezgodi na RLV. Pripetila se je tri dni prej, in sicer v jami Preloge. Botrovala ji je neprevidnost Franca Operčkala (36 let) iz GOrenja, ki je skupaj s sodelavcem delal pri demontaži podporja. Pri izbijanju sornika mu je padlo del podporja na levo ramo ter mu poškodovalo hrbtenico. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Kje je 5 tisoč tolaijev?
To se najbrž sprašujejo tako oškodovanec kot policisti, ki primer raziskujejo. Pred tednom dni, v dopoldanskem času, je Slavko N. iz Podkraja pripeljal svoj BMW v avtopralnico na Selu. Po pranju in čiščenju avtomobila je ugotovil, da mu je zmanjkalo iz denarnice, ki jo je pustil v njem, zmanjkalo 5 tisoč tolarjev.Osumljenca kaznivega dejanja zaenkrat še niso našli.
Ključavnica ni bila ovira
Čeprav je imela Nada H. iz Kraigherjeve 1 v Velenju svoje gorsko kolo zavarovano pred nepridipravi s ključavnico in za nameček še shranjeno v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, to tatu ni odvrnilo od njegovih namenov. Gorsko kolo ji je odtujil ter jo tako" prikrajšal" za lepe denarce in prevozno sredstvo.
Spet tatvina osebnega avtomobila
Skorajda ne mine teden, ko ne bi v naši rubriki zapisali kakšne kraje osebnega avtomobila. Prejšnji teden glede tega ni bil izjema. V noči na 27. junij je namreč neznanec s parkirnega prostora stanovanjskega bloka na Bračičevi 3 v Velenju odtujil osebni avtomobil mazda 626, temno modre barve, registrska številka CE 284-748. Lastnika F.Bračiča je oškodoval za okrog milijon tolarjev.
Podtaknil plastično posodo z bencinom
V	noči na 27. junij je neznanec v podzemnih garažah na Kardeljevem trgu pod osebni avtomobil R4 , last Franca Č. podtaknil plastično posodo( najverjetneje je bil v njej bencin) ter jo zažgal. Pri tem sta zgorela leva prednja pnevmatika in zračnica.
Poskus odvzema R4
V	dneh od 26..na 28. junij jar bula za stanovanjsko zgradbo na Prešernovi 10 v Velenju parkirana Erina katrea. V omenjenem času jo je obiskal neznanec očitno z namenom, da jo tudi odpelje. Razbil je
pomično steklo na vratih, pod krmilom avtomobila zlomil zaščitno plastiko, snel žice, v ključavnico nastavil izvijač ter tako poskušal vozilo spraviti v pogon. Vendar mu poskus ni uspel. Za podobna dejanja se bo moral še učiti.
Vlom v Delavski klub
V noči na ta ponedeljek je neznanec vlomil v Delavski klub v Velenju. V notranjosti je preiskal več prostorov in v enem izmed njih našel kovinsko blagajno. Poskušal jo je odpreti, vendar "naporov" ni izdržal izvijač.Zlomil se je. Jezni vlomilec je za popotnico tako vzel le nekaj steklenic brezalkoholnih pijač, dve steklenici viskija in večjo količino najrazličnejših vrst cigaret.
Vlom v vikend
Le kaj je pričakoval neznanec, ki je v noči na ta ponedeljek vlomil v vikend , last Terezije P. v Lokovici? Najbrž se takšnega izkupička ni nadejal. Očitno se mu je zdelo vredno odnesti le tranzistor in napolitanke.
Požar v kuhinji
Za Slavoljuba S. iz Kidričeve 15 v Velenju ta ponedeljek ni bil srečen dan. Ob 21. uri je namreč zagorelo v kuhinji njegovega stanovanja.Požar so opazili sosedi (stanovalcev v tem času ni bilo doma) in ga še pravočasno pogasili. Kljub temu je povzročil za okrog 30 tisoč tolarjev škode. Do požara je po prvih ugotovitvah najverjetneje prišlo nad kombiniranim štedilnikom, kjer naj bi se vnela neonska luč.
Hudo telesno poškodovan
Toliko nesreč kot so jih velenjski policisti zabeležili prejšnjo sredo, jih že dolgo, dolgo časa niso.
Nekaj minut čez 16. uro se
je zgodila prometna nesreča na Koroški cesti v Velenju. Botrovali naj bi ji neprimerna hitrost. Alojz Vrčkovnik (29 let) iz Šaleka je vozil osebni avtomobil v smeri po Koroški proti Rudniški cesti.Ko je pripeljal do odcepa za APS, ga je zaneslo najprej na desno, nato na levo bankino oziroma na levo polovico vozišča. V tem trenutku pa mu je pripeljal nasproti Jože Skornšek (56 let) iz Mozirja. Prišlo je do trčenja. V nesreči se je Vrčkovnik hudo telesno poškodoval in se sedaj zdravi v slovenjegraški bolnišnici. Škode je na obeh vozilih za okrog 380 tisoč tolarjev.
Nesreča v Florjanu
Le slabi dve uri kasneje zgoraj omenjenega dne naj bi prav tako zaradi neprimerne hitrosti prišlo do prometne nez-gode.na lokalni cesti v Florjanu pri Šoštanju. Karmen Fajdiga (27 let) iz Skornega je vozila iz smeri Šoštanja proti Belim vodam. Pri stanovanjski hiši Skor-no 63 a je zavijala levo z lokalne ceste na dovozno pot. V tem času je z nasprotne smeri pripeljal Franc Šacer (40 let) iz Celja. Ta je močno zavrl in zaradi tega ga je zaneslo s ceste. Po 28 m zaviranja je trčil v zadnji del vozila Fajdigove. Vozilo je odbilo k potoku Flotjanščica in se zagozdilo med jelše.V nesreči sta se lažje telesno poškodovala Fajdigova in njen 5-letni sin Gregor.Odpeljali so ju v celjsko bolnišnico. Šacl je zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola moral na odvzem krvi.Na vozilih pa je nastalo za približno milijon in pol tolaijev škode.
Toda, to še ni vse. Šacl se namreč pri zapuščanju policijskega avtomobila, v katerem je moral opraviti alkoholni test,ni prepričal, ali sme odpreti vrata avtomobila. Najbrž tega ni pričakoval voznik osebnega avtomobila Anton Božiček (69
let) iz Dunaja.Kajti če bi, potem z blatnikom ne bi trčil v vrata policijskega avtomobila. Pri tem je nastalo za okrog 40 tisoč tolarjev škode.
Trčenje koles z motorjem in motornega kolesa
Neprimerna hitrost naj bi bila glavni vzrok za še tretjo nesrečo omenjenega dne. Pripetila se je v Paški vasi. Brata Boštjan in Viktor Brišnik iz Velikega vrha ter Anton Rogelj, prav tako iz Velikega vrha pri Šmartnem ob Paki, so se 24. junija okrog polnoči peljali s svojimi kolesi z motorjem po lokalni cesti .proti Paški vasi.Izven naselja Šmartno ob Paki so se ustavili na desnem robu vozišča. V. tem trenutku se je iz smeri Šmartnega ob Paki pripeljal voznik motornega kolesa . Vladislav Klančnik(42 let) iz Šmartnega ob Paki. Trčil je v kolo z mototjem, na katerem sta sedela brata Brišnik, nato pa še v Rogljevo vozilo. Brata Brišnik in Klančnik so se v nesreči hudo telesno poškodovali in so jih odpeljali v celjsko bolnišnico, Anton Rogelj pa je ostal nepoškodovan.
Nenadno prečkal cesto
Minulo nedeljo, nekaj po 21. uro, se je zgodila prometna nesreča v ulici Lola Ribarja v Šoštanju.Voznik osebnega avtomobila Radivoje Mičič (31 let), začasno stanujoč v Hrastovcu 1, je vozil po omenjeni ulici. Takrat pa mu je nenadoma z desne strani stopil pred avtomobil izven prehoda za pešce Boris Kostanjšek (41 let) iz Šoštanja. Mičič ga je zadel, zbil po vozišču. Pri tem se je Kostanjšek hudo telesno poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Zaradi suma alko-holiziranosti so policisti za oba udeleženca prometne nesreče odredili odvzem krvi.
Nesreča pri velenjski carinarnici
Ta ponedeljek,ob 11.30 uri, je bila prizorišče prometne nesreče cesta Simona Blatnika v Velenju. Vzrok zanjo bodo ugotavljali pristojni, menda pa naj bi bila glavna krivca neprimerna hitrost in neizkušenost voznika motornega kolesa. A.A. (16 let) iz Velenja je vozil motorno kolo iz smeri Velenjskega jezera proti centru mesta. Iz prostorov carinarnice pa je v tem času pripeljal voznik tovornega avtomobila Daniel Škorjanc (28 let) iz Dravograda in se hotel vključiti v promet. A.A., ki se je vozil menda s preveliko hitrostjo, se je tovornjaka ustrašil, izgubil oblast nad vozilom ter padel. Pomoč so mu zaradi lažjih telesnih poškodb nudili v velenjskem zdravstvenem domu. A.A. je vozil brez varnostne čelade in brez vozniškega izpita.
Zaradi renčanja in lajanja kost v obraz
Prejšnji torej popoldan je O.R. s Kardeljevega trga 1 na velenjsko policijsko postajo prijavila peripetijo med njo in sosedo. Pred tremi dnevi naj bi jo namreč soseda V.R. vrgla v obraz večjo kost,ker menda oškodovanka ni upoštevala njenega opozorila. Motilo jo je namreč renčanje in lajanje psa, ki ga je imela O.R. na balkonu. Če ne prej, se bosta srečali pri sodniku za prekrške in zadevo razčistili kot se spodobi.
Zgrabil jo je za vrat
Pred tednom dni so morali posredovati velenjski policisti v Hrastovcu št. 1, kjer je tam stanujoči R.A. zagrabil za vrat M.G. Ta se je z drugimi otroki igrala pred vrati njegovega stanovanja. Zakaj ga je to tako motilo, bo pojasnil sodniku za prekrške.