11. številka.
Trst, v četrtek dne 15. januvarija 1903.
: Tečaj XXVIII
,,EDINOST" tsi;aia enkrat na dan. razun nedelj in
praznikov, oh 4 un popoludne.
Naročnina znaša :
ta eelo leto........24- krem
ta pol leta........12 „
ca 6etn leta........ 6
ca en nie^ec........ 2 kroni
Nar<V-pitio *e placenti naprei. N» na-ročbe brez priložene naročnine se uprava m ozira..
Po tobakut Trstu "te prodajajo po-
'teviilke j»o 6 stotink 13 n*č.»; 4»ven Trst« pa po 8 stotiuk (4 nvć.»
Telefon Atr. 870.
Oglasi
Be računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd., ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, 11. nadstr.
izdajatelj in odgovorni urednik Fmn Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu.
Volitve pred durmi.
ranje na to ali ono strau lahko jabo občutljivo maščevalo. Kajti prav hhko bi se C. kr. naix>e«tuidLvo je že naložilo n*m moglo »goditi, <la ne bi le pričakovani mestnemu magstratu, naj za prične s pri ura- dobički izostali, ampak da bi Be mi tudi vami za prihodnje vjlitve v mestni svet, prav temeljito osmešili. To pa ubija v wnms deželni »bor. Volitve se utegnejo političnem življenju.
vršiti v mtsecu aprilu ali maju.	Ali da se uinejemo : mi nismo načelno
S tem je predstojeća volilna kampanja naspn tni paktiranju! Kjer se p_>d politiko stopila v svoj prvi stadij. Tržaškim Sloven- umeva teta umetnost, s katero se kaj d o-eem se je pripraviti zopet na hude !>oje, a seu, imajo tudi pojm paktiranja T svojem njihovim voditeljem na ttžtfo, naporno in — katekizmu. A ravno zato, ker utegne Slo-dolgo delo.	venstvo v Trstu prej ali slej postati faktor,
Po energičnem protestu društva »Do- katerega bodo upoštevali tudi v drugem menico K >s*etti«, stranke Dompijerijevcev, taboru za eventuvelno kooperacijo — ravno J obstrukcija še visi kakor Damokljejev meč konferenci njihova nespravljivost j
ju z razpisom voli- 1 zato moramo gledati, da pokažemo, da smo: češke obstrukoje, kajti od onih 73 nujnih tčilna. Zato bi hoteli z*vesti Cehe,
izvajali gori — zaČe.i kazati začetki resneje reakcije proti terorizmu in ni popolnoma neosnovana nada, da se opozicija iz okolic č v bodočem uašem tržaškem parlamentu številno — pomnoži!
rajo pokazati barvo: ali naj prično takoj z obstrukcijo, ali pa naj brezpogojno umaknejo vse nujne predloge. »Politik« pravi, da je kaj lahko pogoditi zavratnost tega nemškega diktata. Nemci vedo, da Cehi ne morejo ustreči tej zahtevi ; istotako pa vedo tudi, da je mladočeški klub pripravljen piipustiti jr„>	1	v razpravo, oziroma izključiti iz obstrukcije
j. OlltlCni pregiea.	dva prednuta dnevnega reda: sladkorno in
V Trstu, 15. januvarja 1903. vtjno predlogo, in vedo slednjič tudi, da Državni zbor se je danes zopet sešel ' Cehi so pripravljeni uvaževati situvacijo, ki in so gospodje poslanci našli na mizah 73 ne- 1 proizhaja iz spravne akcije. To pa ravno ne rešenih nujnh predlogov v opomin, da češka ; ugaja Nemcem, ker se boje, da na spravni
postane da se
(ir.rfi vsakemu zavlačevanju z razp	_
tev, je roditi, da se bo letošnja volilna kam-	res resen fiktor, vreden, da «e paktira žnj:m ! predlogov jih je 06 došlo od češke strani ! razbije parlament, ker bi se žnjim razbila
paa;a v mestu varnem vršila v znamenju	To pa do<ažemo, ako pokažemo, da znsmolTi nujni predlogi zagrajajo parlamentu pot tudi — spravna konferenca,
raz pora Bed d. sedaj gospodovalno btranso	hodit1 sa svojimi nogami in brez tuje pomoči! do dnevnega reda, do — dela. Ključ situva-	Avstrija in Italija. Iz Rima pišejo
in nje des deut z bivAm žuj.anom, drom.	Ako hočemo postati uvažavan faktor, moramo eije imajo torej Cehi v rokah. Će privole oni, j v »Information«: 25-letna spominska slavno3t
D >m;nerijtm, na čelu. Možno pa je tu li, da najprej se svojim samostalnim, dostojanstve da se njihovi nujni predlogi umaknejo pred
— ne! Saj to v našem mestu ni prvikrat, ko ae ji v italijanskem taboru samem pojavila neza iov<> most z gospodarstvom gospodovalne stranke. Ta in oni odličnejih m«.ž se je za let^l, da bi zasnoval stranko, ki naj bi se uprla ab*olut zmu nekaterih mož na naši ob č.oski upravi.
Da si je nade, da bi tako gibanje, ako bi bilo intenzivn . vztrajno in zistt matično v poučevanju ljudstva, našio med poslednjim ugodno rtzmančjo podstavo, vendar so se vs ti poskusi vsikdar končno poizgu-bili v pe-ku, ali pa so imeli t*ko neznaten vapeh, da se je le še b jIj utrdilo mneaje, da je se ianji režme neporušen. — Morda ee sedanje gibanje, zt«*novano pod egido novega p_>iitičn-><i * društva »D »menico Rfjs-sett «, izkaže resnej e in — da rečemo naravnost — mužateje. V tem slučijj je seveda računati letos v mestu samem na ojstro borbo. Ali za sedaj velja le — morda.
smrti Viktorja Emanuela II., na katero je
došlo v Rim 50.000 ljudij z več nego 10000 zastav iz vseli italijanskih provinci j, se je izvršila v najlepšem redu. Naj veča pozornost
nim nastopom pokazati, da emo res faktor,	metom dnevnega reda, bo parlamentarni mlin K&kov bodi ta nastop ? — to je drugo mlel, ako ne, bo morda nekoliko časa ša ro-
vprašanje, katerega rešitev treba prepustiti	potal, ali mlel ne bo več.
vodilnim krogom naše stranke.	Zdi se, da Čehi ne mislijo za sedaj še ; in entuzijatično zanimanje občinstva sta bila
Veliko ja^neja in doloČneja ee nam	nategniti vrvi do skrajnega. Kajti parlamen-! posvečena zastopnikom »nerešenih« provincij, kaže črta. kateri ima naša okolica elediti ob tariška komisija mladočeškega kluba je v ki so s svojimi v črnino zavitimi zastavami prihodnjih volitvah. Za naše okoličane ne svoji včerajšnji popoludanski seji sklenila, da j otvorili impozantni sprevod. Povaodi, kjer 90
more biti n kakega ugibanja, s kom imajo iti	Čehi ne bodo ovirali razprave o sladkornem pasirale te zastave, se je množica razkrivala
in proti komu morajo iti !	zakonu. j in je vaklikala : »Živel Trst!«, »Živel Tri-
Če naši okoličani razumejo svojo lastno ko	Čehi hočejo menda počakati, kako se dent !«, »Živel Zadar!«, »Živel Spljet !« —
Moglo bi se bilo reči, da je vsa slav-nost veljala tem štirim m e s t a m in da je glavno mesto Italije s to
rist, potem si izvole le take može, ki jim po bodo ra/.vijale razprave na spravni konferenci, svojem m šljenju, dokazanem v vsej nj hovi do In to je bržkone najbolje iz taktičnih obzi-=edanjosti, nudijo jamstvo, da bodo v rov. Nade so sicer jako neznatne, da bi najstrožji opoziciji proti se - prišlo do sporazumljenja. Mnogi vspehi in pa s 1 a v n o s t j o vnovič in izrečno danjemu z istemu na občinski dejstvo, da Be je vlada udala v *idno za-,uprizorilo eklatantno politi č-upravi! Iz dejstva, da denarja iz veli visnost od njih, so opijanili Nemce tako, da no demonstracijo proti Avstriji, kega posojila 24 milijonov kron ni več, ne ni mesta v njih za čutstvo pravične odjen-! Ni možno tajiti, da Italija postaja od da bi «e bilo s tem denarjem izvršilo za našo j Ijivosti. Na tej nemški megalomaniji se skoro j dneva do dneva bolj irredentistična. Splcšno okolico nijedno veče delo. a da bo ta o ko-'gotovo razbijejo pogajanja. V Nemc;h jedno- prepričanje v Italiji je danes to, da zveza z lica morala vendar razmerno stavno ni dispozicije za pravično spravo. Ali če Avstrijo ne obstoji več in da prej ali slej pomagati na plačevanju tega bi Čehi v zbornici že sedaj zastavili s skraj-1 mora priti do razdora med obema državama.
Ia ravno vse te dosedanje skušnje za-	, d o 1 g a : iz tega dejstva je naši okolici dana
l.teva o od tržaških Slovencev skrajne pre-	j bojna parola za prihodnje volitve. Naša oko-
vidn -ti v tem zmis u, da ne zaupajo niko-	bca je bila do selaj po svojem zastopstvu
m ur, razun — seb-. To moramo že sedaj po-	veliko važneji in koristneji element našega aebno povdariti, ker je med nami vsikdar mestnega oziroma deželnega parlamentarnega
optimistov, ki si le preradi obetajo dobičkov	življenja, nego si mi^li marsikdo,
od kakih zvez'	Tudi mesto samo je dolžno biti hvaležno
V tem pogledu moramo biti do skraj	okolici na tem, da je vsaj ona
■osti trezni račun*rji. Kjer so faktorji jav-	skrbela za toli potrebno o p o -
nega ivljenja tako nezanesljivi in neprera-	žici jo v mestnem svetu. To nalogo
čunljivi, kakor-nje so se ravno vsikdar	je vršila na*a okolica doslej in se jej ne sme
izkaz le one sebe v našem italijanskem	izneveriti tudi odslej. To pa tem manje, ker
taboru, ki bi hotele predstavljat opodcijo-	je ravno ta naša opozicija gotovo pripomogla
oalno stroj >, bi se mko prenagljeno pakti	k temu, da so se tudi v mestu — kakor san
V O I) L I S T E K.
j l	Vsi eo vstopili v prvo sobo, ki je bila
prava palača, to je v jeli'n;co. Tu je bila pogrnjena dolga miza, polna steklenic, sadja in peciva. Povsodi ee je blestelo srebro po njej.
nimi sredstvi, bi stem dali priliko Nemcem,	Zdelo se je, da je italijanski irredentizem mrtev,
da bi jih dolžili : vi Čehi ste se svojo in-	Še do pred dvema letoma sta bila Trident
trsnaigentno taktiko v parlamentu pokvarili	in Trst pozabljena.
dobre dispozicije pri konferenčni mizi! Vi ste |	Glavni vzroki, ki so doveli do te spre-
krivi !	membe, so: Afera sv. Jeronima, odklonitev
Zato jt dobro, ako Čehi nekoliko časa	avtonomije južnega Tirola, tržaški nemiri,
čakajo s puško ob boku, da potem, ko bo	hrvatske demonstracije v Dalmaciji, zadnja
evidentno, da p >tom mirnih pogajanj z Nemci	statistika prebivalstva v Avstriji, iz katere
ni možno priti do cilja, napno petelina.	izhaja, da je v Dalmaciji italijanski element
Vest, da je nadvojvoda Fran Ferdi-	tlačen, nasprotstvo med obsma državama
nand skušal posredovalno poseči v češko-	glede Albanije.
nemški spor, ee potrjuje vnovič.	Pruska politika. V včerajšnji seji
Praška »Politika« Be odločno postavlja	pruske pjslanske zbornice je finančni mini-
po robu zahtevi Nemcev, češ, da Čehi mo	ster poročal o državnih flaancah 1. 1901,
blizu in je začel v naprej hvaliti se, kako	nekdaj — je odgovorila Brigita ujedljivo in
veliko bo je).	jako užaljeno ter je poeela tik doli k
— Ti si, Tomica, zašel mesto Brigitino !	deci. Bila je užaljena tudi zato, ker je Lev
— se je obrnila k njemu domačica, opa-	ni poklical k sebi. Oaa ga je vendar strastno
zivša, da »tante Brigita« stoji kakor da ne	ljubila. I o ko se jej je sedaj L<?v se svojega
Na rojstni zemlji.
Spiral Ksa ver-Šandor-GJalaki ; pre vel H. C.
Levu je bilo v sa Itako ljub »n ugodno, da	— O — cela parada ! — nasmehnil se	ve, kam naj sede, a na lici se jej je že po mesta poleg matere nasmehnil, jej je hipoma
stisne starcu ro<o, k gA je tikoj vprašal,	je v eebi Lev, no, vendar je imel nek gan-	kazal ti-ti posebni izraz užaljene pokornosti, minola njena začasna nevolja. Družba je bila
;e-li prinesel eeboj kako — dobro novo	Ijiv občutek, k 1 (3 z materjo in drugimi šel	za p »stavljene vsakikrat in ob vsaki priliki, \ precej velika. Poteg starišev je bilo še polno
puško ?	v stransko sobo.	da nima on do nje dolžnega »regarda«. domačih. Bila je teta Brigita, sestra očetova,
— Ah — pustita sedaj puške ! — jima	V.	— Oh — kaj mene briga — jaz sem mnogoletna udova, ki je vsako leto prihajala
je po»egn ia v beeedo mati — Levje gotovo	Nastul j»; slaven večer. Stari sluga Jurič	lačen — pa mi chere Brigita oprosti — je v Lipnjak za nekoliko tednov ter je navadno
la-"en — a čaiia ga večera. Pojdi, Levček!	je v svoji svečani pandurski opravi stopil v	odgovoril Tomica, šaljivo izgovarjaje tisto : j ostajala tu do kasno v zimi; bil je ujeo
— in starka ga je vzela p »d roko, da sprovede v sobo.
— Gren — grem — ali Čakaj —
ga salon, kjer so 89 gospoda zbrali, odprl š rom »chere Brigita«.
obe krili in stopil pred gospo.	Nista se imela namreč preveč rada —
saj	— Naj izvolijo — je rekel svojim na- on in Brigiia. Ona ga je smatrala praznim,
Tcmica, potem domača gospica Zlatica, daljnja sorodnica gospojina, mila dvajsetletna deklica s prekrasnimi očesi, bujnimi črnimi
teti Br g t nirem -e stisnil roke, nit se po- vadiim trdim glasom, no veniar f-t mu očesi j lahkomišljen m človekom, ki je ženskam — lasmi in čvrstim telesom. Takoj poleg nje je
zdravil z nu-m prečastnim ; z lravo—zdravo j postrani naleteli na Leva in sti izvedavo mo- strašno nevaren in »ki laže, kadar usta od-
— gos ped a !
—	Vse to boš v sobi ! — in n»ati ga je s silo povlekla v sol»o za očetom.
—	— ve« dan te čaka pečenka in kolači — a ti si ee tako zanočil ! — obrnil se je pred mizo oče do njega. — Ali sta bila vsaj konja v redu ? Da ju ni oni bedak preveč gonil ali pustil žejna ? — Hm — torej j.ojmo, da kaj jw>vtčerjamo. Mama nas je rsdi tebe do sedaj pustila lačne. Večerjo — večerjo prinesite!
trile »mladega gospoda«.	i pira« ; on pa jo je vedno dražil, da je za-
*r>spa Bliajev č<a je potisnila ro'io sinu ; ljubljena v tega ali onega, a pred drug mi jo
pod pazduho, a on jo je odvel k mizi.
— Danes mora on — obrnila se je sjajnim licem do župnika, kateremu je sicer pripadala ta čast. Levu se je zdelo t» malce amešoo-ceremonijozno, no, ob enem mu je bilo ljubo i a drago.
Ujec Tomica je komaj pričakoval, da mu je sestra sela na čelo mize. Potem se je hitro vrgel na prvo stolico, ki mu je bila
je proglašal za »največo klepetuljo starega in novega veka«. Včasih se je radi tega utegnil tudi razjeziti nad njo — ali ravno to napako je imel tudi on. Sastra mu včasih ni vedela več kaj početi od jeze, ko je začel se svojimi pripovedkami in šalami. Ona ravno tega ni trpela, da sa je preveč opravljalo — tako malo tega pa je tudi ona sama pripomagala. — Seveda — cher Tomica je ljubezajiv od
jedel domači instruktor Frane, Čestit Slove-venec in bivš; redovnik, dvajsetleten mladenič velikima rudečima lokama ter širokim na-pibnenim licem dobrosrčnega izraza. Poleg njega sta imela svoji mesti dva gojenca, desetletni dečko Svetozar in za leto dni mlajša mu sestra Olga, domača vnuka po najstareji pred več leti skupno s Boprogom umrli hčeri domači.	(Pride še.)
1902 in 1903. Sklepni račun za leti 1901. izkazuje 37,500.000 mark primankljaja. tu ii o sklepnem računu za 1. 1902 se pričakuje, da bo znašal kakih 35 milijonov primanjkljaja, proračun za 1. 1903 pa izkazuje skoraj 73 milijonov mark deficita in bo treba v po kritje tega primanjkljaja najeti 73 milijonov posojila. Minister je povdarjal, da glavna krivda slabih finančnih razmer tiči v amerikanski konkurenci, ki poplavlja deželo s cenenimi izdelki.
Nadalje ie izjavil minister, da bo Pru-sija kljubu temu slabemu fi jančnemu stanju nadaljevala svojo politiko v vrh )dndi pokraj ina n.
V Prusiji vla la žrtvuje vse in se ne briga prav nič za to, a ko prihaja država v gospodarske stiske, rami) da morejo Nemci ustrezati svojemu bestijalne mu nagonu po zatiranpi slovanskih narodov.
KI ubu ogromnemu deficitu, ki se ponavlja že tri leta za( oreioma v vedno večjem obsegu in dokazuje o gosp< darskem propadanju tiste ohole Prusije, ki steza svoje roke že po vsem «vetut zahtevalo se bo letos v prusk /J»oraici novih milijonov za ponem<~e-vanje Poljakov. — Ćlovek včasih v svojem sovraštvu in zdivjanosti res prekaša že naj-krvoloeoejšo zver.
Govor srbskega kralja O priliki 25-letn:oe zavzetja Niša, o kateri obletnici smo včeraj poročali, imel je kralj Aleksander važen govor, v katerem je povdarjal zasluge svojega očeta, kralja Milana za osvojitev Niša. Dinast ja Obrenovicev da vedno stremi po mira. a ne za ceno srbskih interesov. Naloga Srbije da je sedaj notranja konsolidacija, ki pripomore Srbiji tudi do moči nasproti inozemstvu »Mi moramo biti — nadaljeval je kralj Alessander — kakor v mi-nolo«ti element miru in reda na Balkanu, ali j mi moramo stremiti tudi za tem, da bodo; vedel, vsi, da nihče ne bo mogel zasesti kako pokrajino na Balkanu, ne da bi imela Srbija
0	tem svoj del.
Reforme v Rusiji Iz Petrograda javljajo, da je imel po'vodom stoletnice obstanka ruskega m;n -terstva za notranje stvari minister Pleve nagovor, v katerem je izjavil, j da s; je etavd kakor najvažneji nalogi ; za bodočn<-t: decentralizacijo vse državne uprave in zboljšanje j»ol jžaja kmeč&ega stanu. Obe nalogi hoče izvrševati ob pomoči strokovnjakov, ki ne pripadajo uradnietvu.
Iz francoske zbornice. Socijalistični voditelj, poslanec Jauie4, je bil izvoljen podpredsednikom francoske jo klanske zbornice. — To dejstvo obširno komentirajo trancoek: listi vseh barv. Najbolj se nad Jsuresovo iz vol tvijo zgražajo nacijonalisti, ki pravijo, da so socijalisti največi sovražniki
1	rane i je. Alzacja in LMarjngija da et se z Jaurč-sovo izvolitvijo v drugič izročili Nemčiji. — S,eijaliatičii li*t » P«tite Republi<j-ie« pravi, da je ta izvolitev za socijaliste tudi v drug h deželah velikanske važnosti. »Rapel« meni, da je ta volitev dokazala, da se more sedaj vse storiti proti klerikalizmu in da je mogoče izvesti kakoršn<»#ibodi demokratično reformo.
Gibanje Macedoncev Neki načelni k Maced »ncev je te dni v pogovoru z dopisnikom »Koln sche Zeitung« izjavil, da Maced »n<*i mčesir ne pr.čikajejo od obljubljenih rtf.rm. Voditelji da streme sedaj za tem, da bi združ !i oba macedonska odbora, « oo« *va in Saraf>va, v jednega in da bi mogli *p<>mladi zopet ož viti ustašeo gibanje. Knez Ferdinand in nj«g iva viada da nista dovolj di bi mogla hrzdati macedonsko agitacijo; slučaju u-uje da bi ena tretjina bolgar»ic:h častnikov predla v Macedonijo kljubu vsem nasvet m ministra LamsJortfa in kljabu »traženju meje.
Dogodki v Maroku Te dni je v boju z ustaš umrl marokanski vojni minister, ki je b i najboljša pedpora stdinjemu sultacu
Na južni obali Španije ste pripravljeni d*e angležki vojni ladij i ;n dve Spanjski. — Arabci netijo sovraštvo do Kvropejcev in pripoveduje, da se je nekaj angležkih čet na tajnem izkrealo na marokansko ozemlje.
Avstro-ograki diplomatični agent v Ma roka poroča, da je {»oložjj v Kezu nespremenjen, za Tanger pa da se ni bati.
Iz Algira poročajo, da sta dva tamošnja fran<*'*ka bataljona dobiia nalog, biti pripravljena za odhod proti marokanski meji.
Tržaške vesti.
Osebna Test. Bivši koncertni vodja
»Gieebene Matice« v Ljubljani, g. dr. Josip
Ć e r i n, je menovan kapelnikom c. kr. dvorne in mestne župne cerkve sv. Mihaela na Dunaju.
koncert gospe Podgornik - Tolomei.
V sredo, dne 21. t. m., priredi izvrstna pijanisti nja, gospa Lucila Podgornik-Tolcmei, soproga gocp. F. Podgornika, koncert v dvorani društva Schiller. Na koncertu bo sodelovala tudi tukajšnja vijolinistinja, gospa Matilda Kassegger-Neuffir. Svirali se boio komadi klasičnih italijanskih skladateljev Frescobaldi ja, Vivaldija, Scarlatti ja, Longo-ta, Corelli-ja, Tardini ja, Bossi ja, Martucci-ja in Scampatti-j«.
Sedtži in vstopnice na ta koncert se dobivajo v Schmidlovi trgovini z muzikalijami.
Dogodki t tržaški škofiji. Tudi brn^ki konservativni »Hia*« se bavi z dogodki v naši škofiji. »Hlas« opisuje, kako zistema-t čno se je iztiskal slov. jez k iz cerkev, kako samovoljno je postopal kapitulari*i vikar Pe-tronio, kako je prestavljal slovenske duhovnike itd., ter zaključuje: »Bazni italijanski nacijonal zem ki ima glavno besedo na viadi in ki pridobiva vedno veči vpliv tudi v cerkvi, ki korumpira italijansko duhovščino, a preganja in tlači slovensko, je pritiral že tako daleč, da slovenske, po značaju in vzgoji jako pobožne in katoliški cerkvi zveste ljudi tira v obupen upor in v razkol.«
Povečanje tržaške luke. Pod pred-seiništvom sekcijskega načelnika NVeigeU berga so se te dni na trgovinskem minister-stvu vršile konference glede spopolnitve načrta za gradnjo novega pristanišča pri Sv. Andreju. Razprava je pokazala, da je prvotni načrt nezadosten ter da bo treba mesto jed-nega mola zgraditi tri ter pred istimi velikanski jez za odbivanje valov. Poleg tega Li trebalo zgraditi javna skladišča, hangarje, gradbe za carinski in druge urade, električno centralo, delavske hiše in železniško mrežo. Da se omogoči vse to, se nov kolodvor železnice preko Tur zgradi blizo svetilnika.
Otvoritev vse proge nove železnice pričakuje se, da se bo višiln I. 1908. Stroški za novo luko bodo stali kakih 75 do 80 milijonov kron. Najdaljši pomol bo dolg 300
metrov.
Trst in laško časopisje. Predvčerajšnji »Trieste« priobčuje dopis nekega Trži-čana, kateri pripoveduje, da se je pogovarjal z nekim italijanskim podanikom iz Catanije o tržaških razmerah.
Ta laški podanik je pripovedoval, da si je, č;taje tržašae laske časnike iz Trsta, ustvaril č.sto krivo sliko o našem mestu. Mislil da je, da je to propadajoče mesto in da se njegovo prebivalstvo nahaja v največi bedi in obupu.
Ko pa je po svojih opravilih prišel semkaj, bil je popolnoma iznenadjen, ko je videl tu vse polno življenja in napredovanje na vseh koncih in krajih. Trst da nima prav nič potrebe gojiti irredentistirne ideje, ker se mu pod avstrijsko vlado predebro goli.
Iz tega slučaja je razvidno, v kaki luči predstavljaj« tukajšnji laški časniki naše mesto italijanski publiki, da tako s svojim javkanjem in stokanjem vzbujajo sočutje med svojimi bratci v Italiji.
A zgorajomenjeni laški podanik dotaknil se je le gospodarske strani našega mesta, ni pa niti z besed co omenil narodnega vprašanja, ker tudi v tem obziru se našim Italijanom godi tako dobro, da bi ee jim tudi pod italijansko vlado ne moglo bolje goditi.
Rei je torej, da tržaški Italijani nimajo nikakega vzroka za gojitev irredentizma, ni pa res, da irredentizma tudi ni v našem mestu, kakor bi to rad dokazal »Trieste«.
Kakor povsod, tako si Italijani tudi na Časnikarskem jkjIju lepo delijo uloge, j^dni delujejo na v»e kriplje za irredentizein, drugi — v tem sluč-ju »Trieete« — pa imajo nalogu, da pred dunajsko vlado irredenti-stična rovarenja pokrivajo s plaščem krščanskega usmil.enja in da na ta način Italijane varujejo pred izgubo vladine milosti, kljultu temu, da poznajo Itilijani našo državo le tedaj, kadar od nje kaj zahtevajo, tako da se more reči, tla imajo Italijani žep na Dunaju srce pa v Rimu.
Ribiči in irredentizein ! Pišejo nam : Kako daleč srn > že prišli z lrredentističnimi aspirac;jami, je razvidno iz spomenice, ki so jo tržaški »ribiči« predložili magistratu, oziroma mestnemu svetu. V tej spomenici zahtevajo tržaški »ribiči« (ki pa so faktično le razprodajalci rib>, naj bo dovoljeno le njim in pa bratcem iz bližnjega kraljevstva, da
smejo prodajati ribe in to samo na tržaškem ribjem trgu.
Tržaškim okoličanom, ki so pravi r i-b i č i, ker oni lovijo sami in prodajajo ribe, pa naj se zabrani razprodaja na drobno! — Dalje naj se zabrani istrskim in furlanskim vsaka razprodaja na drobno !
Avstrijskim podanikom in ribičem po poklicu naj bi se zabranilo prodajanja svežih rib ! — Tujcem pa in onim, ki nosijo ime »ribiči« le zato, ker so kako noč prespali — pod »Rudečim mostom«, ali, ki fo v svojem življenju ujeli celih par sip — onim naj bi bilo dovo jeno, da zaduše revne domače ribiče — trpine !
Tržaški ribiči a la Cumar et comp. bella, žele menda napraviti kartel, kateri naj bi jim pomo£el do še večih dobičkov in bi ob enem uničil vse domače ribiče — na korist čožotom ! Da bi pa zaslepili ljudstvo, obetajo »ribiči«-camorristi znižanje sedanjih ribjih
cen
t t t
Mi odločno protestiramo proti takemu ! zavratnemu, infamnemu napadu na vse avstrijske prave ribiče in na naše okolič*in9ke še posebe. In mislimo, da se smemo nadejati, da vlada nikdar ue odobri eventuvelnega ma-gistratovega sklepa v zmisiu omenjene spomenice.
Camorističnt »Picolo« sam ae nekako zvija, ker si vendar ne upa odobravati takega ubojstva na istrskem ribištvu !
(Vprašanje bodočnosti našega ribištva je sila važno in povodom pogajanj z Italijo za sklep nove trgovinske pogodbe mu bo treba posvečati posebno pažnjo. Za danes pa opozarjamo naše Križane: sedaj vidite, kakov prijatelj v a m j e Cumar, ki je bil v vašem okraju večen kandidat, in kaki prijatelji so vam tisti signori, ki so vam tega Človeka usiljevali za zastopnika ! Dejanja govore, altro che priliznjene besede o raznih prilikah! Nadejamo se, da je sedaj kuriran slednji in tudi najkratkovidneji Križan ! Op. ured.).
Pogreb pokojne Frančiške Škerjanc, ki se je vršil v Bazovici v torek dne 13. t. m. ob najneugodnejšem vremenu, je bil veli- j časten.
Pevsko društvo »Upa« je pelo žalo-stinke ob odru pokojnice, v cerkvi in na grobu.
Koliko ljubezni in spoštovanja je vži-vala pokojnica med svojimi Bazovci, je po kazal ravno ta pogreb. Udeležila se je istega — lahko rečemo — vsa Bazovica. — Lahka pokojni zemlja slovenska !
Gospe j Mariji Skrinjarjevi gre na bolje. Iskrenim veseljem moremo dati danes to pojasnilo na mnoga vprašanja, ki so nam prihajala vse te dni.
Gospa Skrinjarjeva se nahaja v mestni bolnišnici. V bolnišnico so jo m >rali prevesti, ker ee je zlomljena noga tako slabšala, da je bila velika nevarnost, da jo bodo mo- j rali cdrezati.
Sedaj pa je ta nevarnost — kakor rečeno — popolnoma minola. Zdravljenje bo sicer seveda zahtevalo precej časa, ali najhujše je ri kraju in nevarnosti ni več.
Povsodi nas žalijo. Prejeli smo s prošnjo, da objavimo : Ne morem si pomoči, da ne bi prijavil javnosti, kar se mi je zgodilo te dni in ki tudi priča, kako nas tu žalijo ob vsaki priliki in na vseh mestih, a posebno se tudi na institucijah, ki so name- j njene vsej javnosti brez razlike narodnosti ali političnega mišljenja.
Dal sem bil namreč na merosodni urad v ulici Scorzeria neko tehtnico v cimentira-nje. V petek dne 9. t. m. ob eni uri popo-ludne sem bil šel n? rečeni urad po tžhtnico. Vstopivši v dvorano sem bil toliko uljuđen, da sem pozdravil gospode v laškem jeziku in sem povprašal potem, da-li je moja tehtnica v redu ? Ko sem jim povedal svoje ime Možina, se ini je jeden gospodov začel rogati, da je on pisal M u š i n a in da sem jaz torej po svojem priimku — muš : osel!
Morete si mislit', kako me je speklo tiko zasramovanje ! Vendar *em se premagoval io nisem odgovarjal nesramnemu kul-turonoscu. Ali pred Javnostjo vprašam : ali ni to nezaslišan škandal, da cel6 na takih mestih» kamor prihajamo le po svojih opravilih in se vedemo z vso dolžno uljudnostjo in obzirnostjo, nismo varni ne le pre l ž*lje nji naše narodnosti, aiupak tudi no pred osebnimi zasramovanji ! ! Pak se hočejo ti ljudje še ponašati se svojo kulturo, se svojo višo izobrazbo ! Lepa omika je to ! Jaz sem priprost človek, ali jaz bi se sramoval pred svetom take — brutture !
Nagla smrt Včeraj zjutraj'je umrl nagle smrti 56 letni Ivan Paulucioh nekdanji lastnik znane krčme »dei ciodi«, kjer je bilo svoječasno glavno shajališče generalnega štaba pokojne »Democratice«. — Sedaj je konec veega, umrla je »Demo?ratica«, umrl je »Cr'ovanin dei ciodic in ni več nekdanje krčme »dei ciodi«.
Drzna tatvina. Predvčerajšnjim zjutraj so neznani tatovi nekoliko pred 7. uro udrli v prodajalnico ur Hermana Lenussija, v hiši št. 1. ulice S. Sebastiano. Neka Ženska, ki je opazila, da je jeden tatov pobegnil iz prodajalnice, naznanila je stvar policiji, katera je potem obvest la gospodarja. Ko je Lentissi vse natančno pregledal, je zapazil, da so mu tatovi pokradli več zlatih, srebernih in pozlačenih predmetov v skupni vrednosti 500 kron.
i>r*iba proalSriln. V pstek, dn^ 16.
jan. ob 10. uri predpoludae se bodo vsiu i »ar«dbs tuk. c. kr. okrajnega sodiščs t.* o;-vilns stvari vrnile aledeče drnžb* prenu ;:ain : ulica deli L!< v 1 8, hišna opriva ; ulica del Llfvd 12, hišna oprava; ulica Kerriera 24, hišna oprave, krčmarska oprema, voz in razno ; na Greti 328, 12 mizarskih klopi, mali voz in hišna oprava ; ulica Chiozza 7a, hišna oprava ; ulica S. Francesco 16, hišna oprava; ulica Pieta 11, hišna oprava; ul;ca del Salic« 9, hišna oprava in glasovir ; ulica Aifieri 6, h šna oprava; ulica Cjnti 20, hišna oprava ; v Rojanu 105, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 0'6, ob 2. uri pDpoludno 2'5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758*6. — Danes plima ob 10*48 predp. in ob 11*24 pop. ; oseka ob 4*56 predpoludne in ob 11 popoludne.
Društvene vesti.
Nc zabite, gospoda, na :m?nitni ple-Bni venček rodoljuba h g'»spej, ki se bo vršil v soboto v »Slovanski čitalnici«.
Zavarovalnica za govejo živino na Opeinah bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. v prostorih krčme ken-sumnega društva pod h. št. 184. Začetek ob 4. uri popoludne.
Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni predlogi in nasveti.
Za »Božičnico« je podarila gospa Norberta Ružička 4 krone. — B >g jo živi !
Vesti iz ostale Primorske
X Općinske volitve v Tinjanu. VII. razredu je zmagala nasprotna stranka z večino 24 glasov.
X Zopet bi hoteli nekaj mešati! Prejeli smo :
Pri Sv. Antonu (pri Kopru) delajo nekateri na to, da bi se tam osnovala nova občina. Nekaj bi odcepili od Dekani in nekaj od Marezig. Občina Marezige nuj bi prenehala. Davčna občina Trušie in en del Marezig caj bi se priklopila k novi občini, drugi del davčne občine Marezige in občina B >št pa Pomjanu. Ta načrt je naj o V že inspiriran iz Kopra! V Marezigah se temu vse vseje, ker je načrt neizvedljiv. Edino možno bi bilo, da se sv. Anton priklopi občini Marezige, kakor je ista danes.
Vse drugo je bedarija. Prosimo torej naše rodoljube pri sv. Antonu, naj svare ljudstvo, da se ne bj puščalo begati od iz-vestnih ljud:j, ki so najeti in plačani za to, da bi delali zmešnjave.
X Kmetijski shod v Prvaci ni. — Na povabilo vinarskega in sadjarskega društva v Prvačini bo imel g. Anton Štrekelj, potovalni nČit^j za kmetijstvo, prihodnjo nedeljo due 18. t. m. ob 3. uri pop. tim javno piedavanje. Govoril bo o vzgoji vinogradov na amerikanski podlagi in o pogre-ških, ki jih delajo vipavski vinogradniki v tem oziru. Razuu lega bo odgovarjal po predavanju na različna vprašanja, ki se bodo stavila v kmetijski stroki. Debate se udeleži lahko vsakdo. Našim kmetovalcem svetujemo, naj se udeležijo vsi tejja shoda, ki jim prinese za njihovo gospodarstvo gotovo mnogo novih naukov.
Vesti iz Kranjske.
* Častnim občanom je velika občina Trnovo v občinski seji dne 8. t. m. soglasno izvolila nadučitelja g. Mariioa Zamika in to v priznanje zaslug za šolo in občino.
*	Za /Jtoijšauje položaja ueiteljstva
na Kranjskem. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega« je izdalo poziv do »Deželnega učiteljskega društva vojvod i nje kranjske«, naj to poslednje v*naj-krajšem čaeu skliče učite'jski shod v Ljubljano, na kateri naj se povabijo vsi kranjski poslanci, državni in deželni, c. kr. vlada in c. kr. šolski ftktorji. Poziv utemeljuje ta korak : »OJ nas se zahteva, da bodimo m -derni, v vsth stvareh, da strogo spolnjujemo predpisane zakene. Kar pa se zahteva od nas, t) cahtevtmn tudi mi, in to je : spolni-tev temeljnega zakona i; 55., kjer se ukazuje, da bodi učitelj stanu primerno plačane.
*	Zveza kranjskih mlekarskih zadrug
v Gradcu. Imenovanje sicer še ni izvršeno, a i gospod Ekl je tako gotov, da bo imenovan ravno en, da je v Celju že odpovedal svoje stanovanje. Od kodi ta gotovost? Nu, drugi kompetentje so Slovenci, a g. Ekl ve, da pred temi je absolutno varen ravno zato, ker — so Slovenci !
Taka je objektivnost v dobi — mirje-nja narodov !
Vesti iz Koroške.
-j- Velikansk sneg. Veliko škode je provzrcčil minule dneve sneg tudi na Koroškem. V Celovcu je raztrgal telffjnako zvezo. Tudi električna naprava je bila po-
. .	" T „us«; škodovana in so ljudje morali nampstu elek-
bo imela evoj prvi. oziroma ustanovni občni	w	.
zbor dne 18. L m. ob 3. uri popolndne pri ! trične luči rabiti sveče in petrolejske svetil-
Kramarju v Doljniem Logatcu. Kdor še ni;™-	P°l«mil	dreve9' Ko Je
prijavil svo:e^a pristopa, stori to lahko na predv^raj p, m č: nastopilo južno vreme, so dan občnega zb :ra. Da se pride v okom veliki .nežni plazi leteli s h,.. Ljudje so mi-raznim okoUSinam. ki so bile krive, da so	da str.lja, tako močan je bil pntiK
nekatere mlekarne izg nole in ki groze tudi	hi 96 to	P°
nekaterim drugim, nasvetuje osnovnim odbor dnevi, bi bile ne-reče neizogibne.
naj bi ae zasnovala osrednja pisarna, ki bi I + * lajšanje bede. Cesar je podaril
združevala vse zadruge in ki naj bi imela v oOUO K za ustanovitev zaklada v lajšanje
Trstu oziroma na Reki svoj sedfž.	tej	na Koroškem.
pisarni naj bi odjemalec lahko iskal blaga,
mlekarna pa odjemalcev, svetov in vseh in-	RclZPiS VGStl.
formacij, spadajoči h v to stroko.	jat 0<ra| fatu y redarstvenih zaporih
Pripravljalni odbor vabi torej mlekarne, y Zagrebu. 8ta ee nahajala Martin Šenica in kasor tudi posamične p. npeševatelje te stroke, Marko G rabi na, oba poznana tatova. Koje da se pridružijo tej akciji in prosi, da se videl geQica> <ja ima Grubina deaar, pazil je dotična naznanila, oziroma prijave za pristop zve5er> kara ta poslednji skrije svoj zaklad. dop< šljejo načelniku pripravljalnega odbora, £en;ca ]e ,bro izvei 8VOJ na5rL ^li ko se gos p. Franu Majdiču v Logatec. j€ Gnll>ina zjutraj zbu lil in opazil, daje Najdena sirotiea. Te dni smo poro- DjPg0v denar zginil, uprizoril je takov hrup, čali, kako se je 3-l"tno dekletce, hčerka f}a gn bili drugi arestanti kar prestrašeni. — trgovca Strumblja iz Ajdovice pri Zažem- pri Šenici po našli 40 K, katere je bil skril l>erku, 'zguoilo, ko so ljuije grabili listje, za pod-tivo klobuka. Šenico s> izročili kater da je niso mogli nikjer najti, da-si so ženskemu sodišču.
iskali noč in dan. Danes pa čitamo v »Slo- Zakonska dvojica Lonyay. Grof Elemer venou«. da je dekletce vendar našel neki Loovhv je nasprof dopisniku »Neue Freie ajdovsKi gospodar v nedeljo okolo i*. ure Pre4se« izjavil, da so vse vesti o sporu med d 'p lndne pri neki skali. Dekletce je bilo še Djim jn njegovo soprogo Štefanijo popolnoma
živo, ali |K>vsem onemoglo. Potrebovalo hi izmišl:ene.
se od tistega kraja, kjer je dealico mož snu-	Vesti po čnsopiaih so njegovo družino
«1*1 z naročja, do kraja, kjer so jo uašli, jn bližnjo okolico zelo razburile. G-of zatr-loi>r h pet četrtink ure. Podplatje na č-s- jnjet <ia je med njim in grofico vladalo vel;- sih 90 vsi obrabljeni, kar je znamenje, vedno najprisrčneje razmerje, da e sirota neprenehoma šlo dalje in to je je	Tifus. V Oseku v Slavoniji razsaja tifuz
bržkone ohranilo pri življenju. Stopala pa so ta^0 Bilno, da je prebivalstvo vse preplašeno, vendar ie zeb'a in sedaj ne more stopiti Mestna bolnišnica je napolnjena. Posebna ko-na n ge. Toži o hud h bolečinah v nogah in mjsij8 je pregledala kanaliz*cijo. trebuha.	Čuden slučaj. »Osvit« poroča o zares
čudnem slučaju, ki se je dogodil nedavno temu v Bjelini v Hercegovini. Neki mladenič imenom Avdsgn, ki je bil čvrst kakor - V Ljutomeru p > ustanovili »S>- kremen, se je kar naenkrat zgrbil kakor kaki ia-. Neui šKutars-ki linatiki že sikajo svoj kov ft;r»-c, ki jih ima že osemdeset na hrbtu. 4trup na trj novo druš vo. Graški »Tagblatt« Siromak je bil padel « konja in ga je o tem se roga, da v društvu so «ami hlapci, mli- nekaj prijelo v ledj h in ni se mogel več po-narski pom- "»n ki, kmečki faatje in pisarji, praviti Noben lek mu ni pomagal. Nekega No, i če bi bilo temu tudi res tako?! Mi <lne je bil Avdaga pri orožniku v selu. Pod ne ' i me-i nor>enega rrzlnga, da bi kaj njegovo stol eo je spal maček, česar on niti manie vfseiili se ustanovitve tega društva, opazil ni. Postaj-vodja je vrgel mičsu ko--Saj to bi b lo le >'- «8tn> za na«, ako imajo šček mesa. V tem je prišlo v eobo orožni že široke plani nsšega naroda zmisla in ra- kovo pse, ki je, opazivši mačka, tudi skočilo zuma za korist in pomen takih društev. Saj pod Adaginovo stol ei. V hipu sta bila pes to je le znak povzdigujoče se kultur; med in mačka v liutem b »ju. A v laga. izaenadjen, na;- m narodom! Saj isti Nemci kažejo na se je prestrašil, skoči na noge — se vzrav--voje turnarj«*, kakor na svoje prednjake, nal kakor da ga niso nikdar ledja bdela : bil ?v< je pijonirje! Tem bolj mira nas navda- je zopet raven! — Bled kakor zid je stal jati opravičeno zadoščenje, ako se nam iz Avdaga vzravnan po koncu in potem se je širok h pbsti rekrut rajo — naši pijonirji ! začel od srca smejati svoji sreči. Sicer pa je le preznačilao za tisto baje su -	Loterijske Številke, izžrebane dne 14.
perijorn > nemško kulturo, ako nje nositelji januvarja :
zasramujejo delavne sloje !	Lvov	53 7(> 41 6 69
Novemu društvu pa pošiljamo od A d rije Praga	51 49 14 28 85
prisrčen — Na zdar !	40.000 kron znaša glavni dobitek lo-
— V dobi objektivnosti in mirjenja teriJe dunajskega društva za umetne obrti
narodov. Zadnj č že smo omenili, kako se	^J"*3 čitatelje, da bo
. ,	o t sreekanje nepreklicno danes ob 8.
razpisani meati s dn h prstavov v Sv. Le- u r j z v e č e r
nartu in Ormožu nisti fopoloili, da-si je bilo	___
povsem spe sobnih kompetent'<v, ki so pa imeli to pognsko. da s> bili S ovenci. Zadnja »Sudsteierische I*resse» |»otria vnov č, da ni bilo nemžfcih konpetentov, oziroma tako-zvan h »kurzistov«. t» je nemških uradnikov, ki vso svojo jezikovno kvalfikacijo morejo do-kaza:i jedino s tem, da so obiskovali tisti
Vesti iz štajerske.
zahodu zunaj Irse, posebno pa na javni ulici, ali na trgu, ker vse te prostore bo bili neobhodno potrebovali za vojaške vaje, katere so se vsled navstalih nemirov vršile po dnevu in po noei.
Vsi prebivalci kraljestva bo se trudili kakor za stavo, da Be popolnoma Jzvrši ta ukaz, in mnoge prebivalke so dajale Čast in hvalo modri zapovedi, vsled katere so imele vendar enkrat doma svojega očko.
Na ulico se ni upal nikdo, razun samih krošnjarjev. Komu so prodajali svojo robo, to ni zapisano v nobeni zgodovini.
Prešli so dnevi, ted li, meseci, stara, čez oči zavezana boginja je bila že jako nezadovoljna. Kar je naenkrat nekega dne —
Nekega dne, ali boljše : neke noči so priveli in vrgli v ječo nekega človeka, katerega so tožili, da je prestopil strogi ukaz, ki je prepovedal iii iz hiše. Zasledovali so ga že tri noči in končno so ga ujeli. Hodil je po ulicah, po trgih ; s tem činom se je pregrešil proti oblasti in imel je izgubiti glavo.
Precej potem, ko je bil ujet, so ga odveli iz jetniške celice, kamor ni bilo več povrnitve zanj. Priveli so ga pred »naglo sodbo«. Od tu je vodila ena sama pot — na ono žalostno dvorišče, ki je bilo odičeno z lesenim emb'etnem boginje »Justice«.
»Kako vam je ime?« glasile bo se mrzle besede predsedaika tribunala.
»Valentin Papagaj.«
»Vi ste obtožen, da ste prestopili zapoved, ker ste šli v neči iz hiše ter hodili ! križem-kražem po kraljestvu — gotovo ne z 'dobrimi nameni. Kako se opravičite?«
»Spoštovano slavno sodišče, jaz Bem popolnoma nedolžen, delal sem tako iz zdravstvenih ozirov . . .«
SjdiFČe se je zasmejalo sarkastično. Znani so mu bili takšni izgovori. Vsaki je nedolžen, vsaki se izgovarja tako. Ako bi se vsakemu verjelo, bilo bi sodišče zastonj tu. Sodišče pa je za to, da obsoja !
»Klo pa vam je predpisal te sprehode ?«
»Zdravnik, slavno sodišče. Jaz sem bi»-lan, mene srbi na koncu prstov; moram hoditi po štiri ure nt: dan, da mi ne zastane ' kri in da mi se ne strdijo sline.«
»Kaj pa delate po dnevi ? Ali ni tedaj 1 dosti ćisa za sprehode ?«
»Bi že bilo, tudi sam bi kaj rad storil tako, ker se po noči na vse strani opotekam od zaspanosti, ali ne morem — poskusil sem to . . .«
Sodišče je majalo z vsemi svojimi gla-! vam;.
»In zakaj ne?« je zinilo n-iglo.
Valentin Papagaj je globoko vz lihnii in je rekel :
»Ki sera sicer hodi, ni niklo pazil name ; ali ko eem prišel na promenado, sem postal predmatom občae pozornosti. Postre-Š5eki so se mi globoko klanjali že od daleč in se mi približevali s čepicami v rokah in so me vpraševali : Kaj bi blagovolili Uaro-čiti ? Zastonj sem odgovarjal, da nič — šli so za menoj, za petami. Fijakerji in brunisti sj rna klicali Že od daleč: »Prosim gospod« — snemali so s konj plahfe, odpirali vratca na kočijah, in me skoraj se silo potiskali na voz. Ljudje so se ustavljali in so odprt'mi ustmi zijali za menoj. Čuvarji javnega reda in miru so salutirali pred menoj. Natakarji po gostilnah so me nagovarjali čudovitimi, nerazumljivimi frazami. Skratka : hodil sem naglo, kakor da imam na čelu užgano kako znamenje . . . Prestajal sem to tri dni, ali potem nisem mogel v č iz hiše, n sem mogel od srama — in vendir sem hotel biti zdrav......«
(Zvršetek pride.)
Mej dršlimi spisi je nadalje iaterpelaoija posl. Scloaererja in tovarišev, s katero se protestuje proti nezakoniti uporabi § 14. z ozirom na zadnjo cesarsko naredbo, tičočo so proračunskega provizorija. Dalje interpelacija istega poslanca, tičoča se uzakonjenja nemškega državnega jezika h posebnim ozirom na spravne konference, ki Be vrše ob intervenciji vlade in udeležbi nemških poslancev in ki imajo ta namen, da bo ustreženo predlrgom Cehom glede notranjega češkega uradnega jez;ka.
O neki peticiji je imel poslanec Choo dolg češki govor vzbc vsem opominom predsednika, zbog česar mu je predsednik odvzel besedo. Ker so vsi drugi predlagatelji, razun Fresla, dovolili, da se nujni predlogi zapostavijo, je prišel v razpravo Freslov nujni predlog, tičoči se jezikovnih odnešajev na Češkem.
Posl. F resi utemeljuje svoj nujni predlog v dolgem češkem govoru.
Spja traja dalje.
Smrt kardinala.
RIM 15. (B.) Kardinal Parocchi je umrl danes zjutraj ob 3. uri.
0 govoru kralja Aleksandra. BKLIGRAI) 15. (B ) Vest v nekem listu, da je kralj Aleksander v svojem, včeraj priobčenem govoru rekel, da hoče v letu dni še ne osvobojeno Srb'jo osvoboditi ter b pomočjo Avstro ogrske in Rusije prodreti do Skoplja, je gola izmišljotina.
XMXXttX*KKKMK;C«Klt
n n n
Svoji k svojim
ZALOGA
| pohištva
X X X X X X X X X X X X
dobro poznane
tovarne mizarste zairnge y Gorici (Solian)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^nton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnoat zajamčena, fcajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih 8 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
IV Album pohlitev brezplačen.
X X X X
X X
i X
X $
X
X X
X X
Pravljica o človeku z rokavicami.
(Vško opisal Ignat Herrmann.
' Iz knjiga ..Ztfestiai historkv". — Prevela A. K.l (Dalje.)
In taka je prišlo nekdaj, ko so v tem ijla- v.ti slovenski kurz, naj io se pa že kaj kraljevstvu nav-tali neitiri, ii si čuvarji rada natKvli t i ne ! Pač pa sta že predestirnirena in miru niso zoali pomagati ni r u«tmenimi, za re^ai dve mesti dva kurzista avsUultanta, ni pisanimi polnom-emi, spomnila seje go-ki j rt še le v februvsir u mislita p »ložiti sod- ' spoeka na neko orodje, ki je že dolgo časa n*ŠK: izpit. Će torej m u»pHobljen!h nemških prčivaio nekje v prahu na tlrh in mu je komitentov, pa naj me*ta s ulaih uradnikov 1» lo v sodnem aaziv«nju ime — vislice, notri med Slovenci ostanejo izpražnjena m slovenski kompetentje naj se obrišejo pod nosom i
^e en »lučaj v ilustracijo. Deželnosodni sveti:k Karol Ekl v Celju kompetira —poleg druzih — za mesto višeaodnega svetnika
Te vislice so Kile postavljene na dvorišču hrama boginje »Pravice;, stare gospe z holn mi očmi* katere je mela vedno zavezane.
Bilo je torej razglašeno, da bo na nje obešen vsakdo, kogar bi nsšli po solnčnem
Brzojavka poročila.
Državni /bor.
DUXAJ 15. (B) Ob začetku seje je predsednik priobčil zopetno »klicanje drživ-nega j?bora, zahvalo cesarjevo na častitkah zbornice povodom zadnje zaroke v cesarski hiši, odstop barona Fvrieghammerja in imenovanje novega vojnega ministra Pitreicha, nadalje cesarsko naredbo, tič Č> te prora-funskega provizorija. Mej doslimi spisi je nujni predlog posl. Steina za takojšnjo razpravo o proračunu, potem nujni predlog posl. Kh fdča. tičoči se uporabe dovoljenih investicijskih kreditov. Ker t« predlog ni bil zadostno podpisan, je vprtšal predsedn k, kdo podpira istega. Isti pa n: bil zadostno podpiran, ker so bdi zanj le češki rad kalci in nekateri opozicijoralai Malorusi.
XXKXXX XXXXXXXXX X
8 1. dnem aprila t. 1. »laje se v i najem
I gostilna in kavarna
v ljubljanskem »Narodnem domu«.
Ponudbe vsprejema podpisani odbor do 15. t, m. Natanjčnejši pogoji se zvedo pri društvenem upravništvu. A" Ljubljani, dne 1. jan, 1903.
ODBOR
„Narodnega Doma".
Gustav Bonazza
v Trstu, Piazza Barriera vecchia,
(vognl Androna deli' Olmo).
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij.
— Popolno opremljene sobe. ~
Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo raz ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu.
|Aimaiii8? Levi Minzi S
^ Prr» In ftajveSja torura* pofcUtva
® ,r,t- S> -•$ TRST S*- SI
(ft TOVARNA: |	ZALOOS:
i	Piazza RosaHs it 2 gjj I (Šolsko poslopja) ^^
|	In Via Rlbcr«« $1 21
T«l«fon it. 670. -HOM-
Via Teli, vogal
Via Uaftsaes
S0
Sf
m
^
jg	31
Veli« Isb«: tapecarij. src*l tu sdk. U-nhj« ttuočb« ti.d! po posebnih
Gen« tok ts konkursao«.
ILUSTKOTilJ £2111 USTQIJ 11 fEAIld Predmeti postavio sa na pa< oorod ali žeiozr.ino iranKo.

Javna zahvala.
Ptdjinca ee zabv»i|uje	dna <lu-e
ram, ki bo y\ <>b =rmti r j » soproge c.i-rovia matere
Frančiške Škerjanc
kateri koli m<V » izkaz-'i h\ oje eoiiitje. i-kr»n» »bralo ire h onim, ki 90 d^agi p»»lif«}o;«*i iskani*' ^'mIo o	jir»«-l>no pa
Tebe ritemu er<mj* d : župn'vu \Varto ter »1. prvukemu dm^vn »Lja«
V 15a«'»vic;. 14. jaauvarja 1903.
Pri svetem Antonu Padovanskem.
Žalujoča roflbina Skerjančeva.

V manifakturi vešč drug z glavnico 6 do 8OOO kron se takoj vsprejme za neko dobro upeljano trgovino v Dalmaciji, katera nosi povprek gotovih 25 y„.
Ponudbe pod „S. D. 4000"
poste restante Spljet cDalmacija). ____
Spoštovane slovenske gospodinje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-Jtfetodijevo
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobiše bogata izbira ]> anet, (talmatik, } luvial. hunieral, r« kc-tovT kvadratov, kol: ru-v !>»-«, jihiiIKo\, inir-al< v, l>re\itjev, rima ov, d ur nv in it>š<evlno nabožnih laz ien<> fino \ezandi knjig, HVfčrikov, križe^ . sveii nic. kel hov. cihor ev se srebrno kupo.
Jedira zalega za celo Primorje k p- v v v>ak« vr-tm velik« sri »n kvaliteti, umetnuo delo v r ii>s<npkfin kartonu, priporočljivih j»oee*»r-o za vlažne cerkve.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k;«U< r tud m«sme sveče I.
in II. vit-te. po<to'». vencev, kričav in hv» ti i»j vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cv.tl c in vsakovr tnib dragih f'el spadaj« čih k b< goda*t;u, izvini'«* w vezanja (ricami) najfinejša za za-tave, p »grinjala idr.
popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročit ve se izvršijo točno in hitro.
Ob prdeljah in praznikih je prodajal niča zaprta.
Z odličnim spoštovanjem	AntOJl J. Vo<>riČ.
je na prodaj pri tvrdki
HUBEl Bl C«,o
v Trstu. Via 3Ia<loniiiiia
(blizo bivšega parnega mlina)
kakor tudi v Boljuncu v ,,Vili Huber".
Rudolf Aleks Varbinek
lasovirjev
Službo krčmarja
razpiruje > Kongu nno društvo« na Opoiaah proti p >godbi in kavcij«.
Ponudbe ne sprejemajo do 1 f) januarja 1903 Nastop slu/, .e 1. marca 1903.
ODBOR.
Prodaj aluica ur
j% JCaslinger
B^prisežen izvedenec in urar c. kr. priv. južne železnice
K.iziiosoj«'vanjo, menja,a, prodaj« proU takojšna,,, plačil,,, kakor yja de||e poste (pa|ača g^^
________nasproti štev. 12.
Konkurenčne cene
najboljših tu- in inozemskih tovarn
Borzni trg št. 2 21. nadstropje
(nasproti sladčičarne Urbanis).

cikorijo.
Hiša na prodaj. * Paglianova pijača
I ri meriiii Iiisa na lepem kr^ju v	ci	—-	^ j
Primerna hi>a na lepem ktvju bližini S*. J usta je takoj na prodaj. Pobliže se izve t naši tiskarni, uliea Carin t i a Ste v. 12.
„Edinost"
se prodaja
raz ven v ze znanih tobakarnali v mestu in okolici tudi pri
Josipu Dane v
na Opčinah 204 na kolodvoru sv. Andreja
XXXXKXKK3*3tXXXKXXKXKKXXXKX$CKX!$3SH3€ X
VeLk izbor ur vseli vrst. Poprave ne izvrše v katerimikoli mai žini in kateresibodi vate, <akor krononoetri itd. z vho natancuo-ij > in
točo«f j > na jamstvo. fi&T Brezkonkurenčne cene.
• • • prof. Ernesta Pagliano ® e f
nećak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iS tj 4 in na liigije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko.
Knrotbe je naslovJjati na tvrdbo
prof. €mcst pagliano, jVapolj, 6alata San jffarco štev. 4.
^xxxxxxxxxxxxxx*\
CD
oc
- s:

XXXX*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK»XXK
-5

w
in
Benjaminu Podboj na Verfleli št. 170 (Joškct).
m
v ulici Rossetti štv.
naznanja cenjenemu občinstvu, da bode cd F<daj naprej vsako soboto od 7. ure zvečer do '2. ure popolunoei
družinski ples.
Za mnogobrojni obisk se na jul ji ld-neje priporoča udana
M;irij a Iiiitkovir.
ki/njar-c i.
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
»e dobi pri sledečih trgovcih: Emil Cumar Trst in Općine, Vekoslav Plei»n,Var ul. štadion, Ivan Tomažic Barr. Vecchia, Jvan Prelog Ka r. Vechia. Jot<ip Urdich ul. Stadion, Matej Miilonig uL Ghega. v okolici: Fran Šaman, Anton Sancin v >kednju: Skapin in Pir ch, Anton Hak, Stanko (Jo lina. Svetko Hanibal Skerlj pri bv. Ivanu ; Ivan Oergol, Oolognati Ben., Jonip Pertot. Anton lirumat v Barkovljah : .laka Sioka na Koalovelju, Jonip Gustinfi^-, Ivan S^leis pri bv. Križu. Ivan Fr. Mahnić v Bazovici.
Glavna zaloga :
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
Najboljša čokolata
sedajnosti
Reform

• iL
±



Pripravlja kri in kosti ter sestoja iz vseti snovij, ki so potrebne pri razvijanju slabotnega telesnega razvijanja. GUde okusa in izdatnosti neprekašljiva. se lahko raztaplja ter ne prevzrača žeje.
čokolada
GLAVNA - ZALOGA - V - TRSTU:
F. Skrčila in. sin, ul. Raffilieria 1. i Preloar. ulica Molio a vento.---
o
•Z3 O
i/3
a? ■o rt rj
CM
3
i I
= -S
C
Z) «
X r;	o
h ^	c
•= O —	?	O
2	^	o
-	§
o 3 r	>	%
T srn	-š
•=» S.	2	^


0 °
^ a-
1 ^ 5 >
>x
Cti
c«
CJ
N O
U &
~ ** 5 © x	53
E s = o - š 5 o
"i ? s
s e. ? "E* £ ^
»c —
C r"

— C ^ » 33 Z3	J n s
©
lJ
3 >
X X X X
X
X X X X X X X X X X X
GO
oz
• ~ CJ ~
JJSgT" Pozor! ^mf	
Srečkanje danes zvečer ob 8. uri	i Glavni dobitek |k >„40.000k i
MU društva za umetno obr (Kunstgewerbe-Verein) po 1 krono	+ priporočajo: ' Josip BolafUo, Mamil & C.o, Mereurio Triestlno, Ig. Neniuann, Henrik Sehiff mani), S. Tavella, Fl^li di 0. Zueulin v Trstu.
Narodne obleke v najem
tluj«4 pevsko društvo . Kolo*4.
Pi d pisan i ima v zalogi 11'» nantlnih oUlek (žensk h i -i moških), katere bo ods opal pr.ti mali odškodumi onim, ki se zirlasijo pri n^šem l.»lag-»jniku v Hruitvenih p!• »storili ul. Moli in pieo.»lo štev. 1. Te ol>leke so primerne za ko?t-mirane plese.
ODP»<
pevskega društva ..Kolo-
t _
Friderik Steindler
nlica Aquedotto št. 2. (zraven cveilji-
eaija G. Gher<lol). Specijaliteta v predmetih iz gumiju, priprave za zravnavanje, stroj za metati vodo, zdravniški pasovi, steklenice za dojenje otrok, galosi tovarne ,.I>o-ston Kuher".
S&T Sprejemajo se poprave.
i^o^ŠooapitalI Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Kupuje in prodaja

♦ne	rent. zantavnih pinem. prijontet, kom malaih
obligacij, srečk, »leluic, valut, novcev in deviz
Promeise izdaja k vsakemu žrebanja.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eakomptnje
izžrebana vrednostne }»ap:rje in novćuje zapale kupone
Daje predujme na vred.
Zavaruje srečke proti izgubi
papirje.
kurzni
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženžtninske kavcije.
Eskompt In lnkuao menic. IH	W Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vlo/.ne knjižice j>roti ngodnim obre.stiaj. Vloženi denar obrestuje od fine uloge do dne v/.diga.
Promet b čeki in nakaznicami.