C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi - 19 ottobre 1928. Posamezna Itevilka 25 stotink. lzhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leia 4 » Za inozemstvo celo leto lit 40. Na naročila brez do-, poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fflwsim&i št. so V Gorici, v petek 19. oktobra 1928. Letoxi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogos voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. St.pošt.tek.rač. 1111147. Teles, int. 'stev. 308. Zitna Namen žitne bitke je zagotoviti Italiji dovolj domačega kruha in napraviti jo iakö glede kruha ne; odvisno od inozemstva. Let na potreba ltalije na /Atu zna- ša kükih 75 do 80 milijonov kvim talov zrnja. Razliko med navedeno količino in letnim pridelkom je treba uvoziti iz inozemstva. V zad* njih letih je pošiljala 1 tali ja let no v inozemstvo dve in pol do štiri mi- Ijarde lir samo za žito. Ves ta de? nar bi večinoma ostal doma in bi se lahko vporabil v druge svrhe, če bi doma pridelali dovolj /Ata. AH pu Italija tudi lahko pridela doma dovolj /Ata? Nn to vprasanje se lahko odgo* vori z odločnim: da. Letošnja letinn (1928) pZenice — pod /Atom razumemo v Italiji pred* vsem pšenico * je znašala 62.214.800 kvintalov; za kritje celotne potrebe manjka torej kakih 15 milijonov kvintalov. Potrebno bi bilo torej pridelati eno četrtino več, kot se je pridelalo. Strokovnjaki pravijo, da bi se letos pridelala skoraj cehi četrtina več, če bi pšenica v resnici dala tako zetev, kot je kazala spo; mladi. Takrat no deževno in mrzlo vreme s sledečo sušo je pridelek za mnogo skrčilo. S psenico se poseje v Italiji letno skoraj 5 miljonov hektarjev zemlje, srednji pridelek na hektar je zna* šal letos za celo drzavo 12.5 kvim talov. Za pridelanje zadostne kolU čine žita bi bilo potrebno dvigniti srednji pridelek od 12.5 na 15.5 do 16.5 kvintnlov na ha. Potem bi do? segel celotni pridelek 75 do 80 mil. kvintalov zrnja, dovolj za kritje po- trebe. Je pa li to mogoče? Kot rečeno, znaša letošnji srednji pridelek za celo Italijo 12.5 kvinta? luv na hektar. Je pa zelo mnogo provinc, kjer je pridelek mnogo višji. Najvišji srednji pridelek je pokazala provinca Cremona s 26.8 kvintalov zrnja na ha. Slcdi Milan s 26.7, Ferrara s 24.8, Brescia s 23.2 itd. Devet provinc je pokazalo letos srednji pridelek, ki presega 20 kvim ialov zrnja na ha. So seveda druge province, ki ima- jo mnogo manjši srednji pridelek. Najnižji pridelek je bil dosezen v Reggio Calabria, kjer so dosegli ko? maj 4.5 kvintalov na ha. Sledi Sira* cusa s 6, Messina s 6.4, Palermo s 6.9 itd. Od nam najbližjih provinc ima najvišji pridelek videmska pro* vinca, najniiji pa reška, kjer znaša sredni pridelek komaj 8.5 kvintalov zrnja na ha. Najvišji pridelek sploh je bil do* sežen v provinci Brescia od nekega Zanottija, ki je pridelal na ha celih 54.97 kvintalov zrnja, o čemur pa je »Straža« ze poročala. Gotovo je, da niso povsod v Italiji razmere enako ugodne za pset nico. V nekaterih provincah so bolj ugodne, drugod manj. Najbolj ugodna so v Lombardiji, najmanj v Južni Italiji in na otokih. Dvigniti pa se da pridelek povsod. Krasen zgled v fern oziru nam daje provim ca Brescia. Leta 1909. je znašal tarn srednji pridelek 12.5 kvintalov na ha, leto pozneje ravnotoliko, leta 1911. komaj 11.4 q, leta 1915. kvin; tatov 15, leta 1918. pa 13. Lansko leto je znašal srednji pridelek 17.7 kvintalov, letos pa 23.2. Tekom bitRa. dvajsetih let se je srednji pridelek torej skoraj podvojil. Gotovo igra pri pridelku velikam sko vlogo vreme z vsemi svojimi posledicami in uplivi, a človeško delo uspe deloma tudi proti ne? ugodnemu vvemenu, recimo proti suši. V zadnjih letih se vzpostavtja po Italiji mnogo namakalnih naprav, ki imajo nalogo preskrbeti zemlji potrebne vode, če je ne bi nebo po- slalo. Ze danes je v Italiji mnogo krajev, kjer se suše prav nič ne boje. Namakalne naprave, izsuševanje močvirnatih zemljisč in podobno pa ni vse, kar je potrebno za uspeh /Atne bitke. Tudi drugače se je v zadnjh letih /Atoreja zelo visoko dvignila. Zemlja se bolje obdeluje, bolje gnoji, rabi se izbrano seme itd. Veliku propaganda v tern oziru ima namen vse to še bolj posplošiti. Z gotovostjo lahko računamo, da bo žitna bitka v Italiji v nekoliko letih, gotovo v enem desetletju vU dela kronano svoje delo in dosežen cilj, ki je: zagotovitev domačega kouha za celo Italijo. Mussolini je zadnjo nedeljo ob priliki obdarovanja tekmovalcev, zmagovalcev zitne bitke rekel /bra* nim kmetovalcem: »Še kak kvintal več pridelajte na ha in cilj bo do* sežen.« Naše pokrajine ne igrajo v zitni bitki velike vloge, ker je pri nas zU toreja malo razširjena, četudi bi svetovali, kar smo že tudi storili, da bi tudi pri nas sejali več žita in manj koruze, ker zita ne uniči susa v taki meri, kot je letos koruzo. Tudi pri nas se da doseči s pšenico vse višjih pridelkov, kot jih dose/emo doses daj. Sejati moramo izbrano seme, zemljo moramo globoko preorati, pravočasno — pred koncem tega meseca — sejati, zemlji dobro po- gnojiti itd. Velikega pomena je zitna bitka za državo, velikega pomena pa mo* ra biti tudi za nas. Država se hoče rešiti glede kruha su/.nosti inozem; stva, nct.se dru/ine pa se morajo v enaki meri rešiti sužnosti nakupo- vanja. Edino zemlja lahko podpira v ie m boju našo skrbnost in steel? Ijivosf. Kaj se godi po svetu? Zadnjh case se v vseh državah opaža ojačeno delovanje moskov* ske interraaizionctle. Povsod stavke, ki nimajo vedno za cilj samo zbolj; šanja place, komunisticni nemiri in hujskanje. öloveik ima vtis, da je vodstvo trc.tje internaedonaie zapo- čelo novo, velikopotezno akcijo za svetovno prclkucijo. Splošna stavka na Poljskem. Mcd vsemi stavkami, kar so jih de'lavci začcili zadnjc tedne, je naj* ohsežnejšia splosna sta.vka. v poij* skem mestu Lodzu. Lodz je za Vur? šavo najveeje mesto po'ljske drža* ve; šteje blizu pol milijona prebi* vakev in je eno največjili središč polljisike injxuistrije, posebno. predil* nißke. V tyornicah v Lodzu je za* Poislenih na des.ettisoče dclavccv, ki so pred kratikim začeli veliko mezdno gibanje. Ker ni'so pogaja* nja Uispcla, so dölavci napovödali spflošno stavko. Spuošna stavka se je zučela v po^ nc'ddjck 15. oktobra zjutraj. Vo* jaštvo jc taikoj zasedilo telesonsko centralo in elekltrične naprave. Ko ie vodstvo stavke izjaviilo, d'a bo dovoliilo uradne telefonskc pogovo« re in eaisnikarska poroci'la, je voja* štvo izpraznilo telleifonsko centralo. Prvi dan so polled deilavstva vseh industrij-skih pamog stopi'li v sfcav* ko tudi baneni uradniki, ho'telski naistaviljenci, so'ferji, vrataTJi, čev- liairji, dimnikarji, mdzarji itd. Celo üledafliski igrailei so v znak soil!dar* nosti odpovedalii vse predstavc. Skratka, v Lodzu stavka vise, kar lez'e in gT.e. Mesc'anistvo že sedaj čuti pO'sllcdice stavke. Vsa'kdo mora biti zvečer doma, predno se hišna viraita zap re jo, kajti kljuoe imajo samo yratarji in ti stavikajo. Težfco je. tudi vprasanje prehrane taiko ve^ l;ilkega mesta. Spflošna stavka še je naöilednje dni razširiki tudi na dru^a indu* strijsika sredlišča. V Pabjaniicah, Zdumski Wali, Čenstohovi in dru* god mirujejo vsa industTijska pod* ieitja. V teh okrajih stavka jo delav^ ci samo iz solidctirnosti. Izgredi stavkujočih. Tako ohsežno' socialno gibanje, kot je splošna stavka, se redkolkje vräi in razpllete brez izgredov in ne? mirov. Ako traja stavika dallj easa, sic deilavstva polasti razburjenost radi pomiinjkanja, in v taikih s.lu* čajih si da duška z razgrajanjem in i puistošenjem. V Lodzu so se pa ne* mliri wsffili že prve dni. Deilavoi so j v meistu razbilli več tramvajslkih vo* j zov, v okoilici so se pa ponovno j spopaidilli s policijo. Vlaida se je takoj zacela baviiti s stavko, ki obeutno zadeva vse podj* sko gospedarstvo. Dala jc zo>pet za* seisti tcldronsiko centraio in ellek- , trairno v Lodzu in pritiisnik na so* j cialliisti.cnO' mestno upTavo, na:j od? pove stavkujotčemu delavstvu vsa* ko podporo. Poleg tega bo vlada menda prcdlložila zakon o oibvez* ncm uradnem razsojevanju mezd* iT-Jh sporov, kakoir ga imajo Nemci. Kolliko časa bo stavka trajaJa, odviisii od vztrajnoiSiti obeh nasiprot* nikov. Podjetniki pravijo, da jim cdmoir v proizvajanju samo koiristi, ker imajo podna sikladlišča, in da to* rej laliko čakajo. Če se pa bodo. de* j lavci trdjio držajii svojih naravnih pravic, se bodo morali podjetniki k'ljuib svoji premoči vdati. :|: :;: * Otvoritev romunskega parlamenta. V poneddjek 15. oktobra opol* dric se je otvorilo jesensko za.seda* nje ro'inunskega parilamenta. Vršiila j se je skupna seja poslanske zborni* 1 ce in scnata. Senatorji in poslanci I narodne kmetske stranke se seje i niso udc'lczili. Od opoziicijie je bil navzoč samo general Avarciscu. Princ * regent Nikolaj je prcbral pirestolni govor, v katerem je ugo* tovil, da so se notranje razmere v Komuniji že toliiko utrdile, da sc lahko začne z U'Staildtvijo romun* skega dcnairja (leja). Pos-reci'lo se ie tudi si zagotoviilti izdatno ino* zeinsko poinqic. V prestoilncm go* voru je naznanjenih mnogo novih zakonov. Kar se tiče zunamje poili* tike, je vazen dogodek podpis Kel* loggove pogodbe in pdjaiteiljske pogodbe z Greijo. V bližnji pri* hod nosti pa se bode najbrž uredi'lo ra.zme.rje z Ncmčijo. Princ Nikoilaj se je koneno dotaknil tudi vpraša* nja narodnih manjšin. Dcsctletno sožitje večine in manjšdn je raz* pršilo mnoigo ncs'porazum'ljenj. Manjšinska polii'tika sedanje vlade tcimclji na obojestranskem spotšto* vanju. Viada je nasproti manjšin* nam. zello svobodolljubna in po* zdravtlja. vsako iskreno sodelova* nje. Poipoidne sta se vrsili loeend seji Fcnata in poislaniske zboirniice-. Iz* voiljeni sta hili predsed'stvi. * * * Dva govora grofa Bethlena. Ogrski ministrski predsednik grol Bethilen je zadnje dni imel dva važna govora. Prvič je govoTdH o pravici svoibodne volliitve krallja in o potrebi spremembc ustave. Grof Bethlen je izjavil, da pnagmatična sankcija (haibsburški nasledistveni zakon iz začetka 18. stolotja) ni vec veljavna. Pristaši Haibsburza* nov, ki jih je na Ogrskcm še mno* go, so Bcthlenove nazore oznacili kot neptraviine in nedopustne. Usta* va pa naj se spremeni v tern smiislu, da se nataneno doiločijo prcstolo* naskdstvo in kraJjcvskc pravice (prnvica napovedovati vojne, skle* pati miir, vrhovno povedjistvo nad brambnimi silami države itd.). Vse to namreč še ni čisto jasno povc- dano. ¦— Vidi se, da sc Madja.ri še niso privadili biti brez kraJja. Ved* no mis'lijo na prejšnje ease in na Pirejšnji sijaj. Take izjavc odJočil* nih poiLitikov kažejo, da bodo na Ogrskcm prej ali slej do-bUi kralja. V nedelio 14. oktobra pa je arof Bet Men govoiril v j^opronju o ta- ko zvanem Burgenlandu. Burden* land je pred vojno spada'l k Ogrski. Vceina prebivalstva je nemška. Mirovna pogodba v St. GcTmain*u je pustila to vprasanje nerešcno. Rešila ga je konferenca v Beneit* kah, ki je 1. 1921. rarzpisala ljudsko glasovanje (plebiscit). Ljudstvo se ie po večini odiločillo za Avstrijo. Burgenland je torej postal avistrij* ski. Ogri so to dejstvo tudi prizna* li, cöprav neradi. Vsi so smatrali vprasanje za rešeno. Grof Bethlem pa je v nedoljo to vprasanje yla novo načell. Rcked je, da se Öünska ni nikdair odpovedala Burgenlandu, ki so ji ga nasilno ugrabili. Izrazil je tudi u pa nje, da bo v bodoenosti zmaga'la pravica nad surovo sdlo. BetMenove besode bodo najbrž naSle odmev v avsjtrijislkem držav^ nenn zboru. Zadevno vprasanje na zveznega kanclerja Seipila je ževlos />eno. :l= * * Firanooski iniinistrtski sA'et se je radi p.dsanja levicarskega tiska po* novno bavil s 70. in 71. elenom si* nančnega zakona. Ob tcj ]->riiliki je skilonil, da vztraja pri svojem stali* šču in da nusti imenovana člena v financnem zakonu nespremenjena in da jih predloži zbornici. Ako pa bo večina zboirrace tista elena za- vrniiila, vllada ne bo izvajala posle* die, temvee se bo pokorila sk'lcpu zboTniLce. Poincaire in Briiand sta pa izjaviila, da bosta krepko branila svoije stališče, češ, da imenovana c'lena prav nič ne nasprotujeta bxezverskim zakonom iz 1. 1901. in 1905. Ob tej prilki je zanimivo brati, kar pis'ejo francoski listi o važno* Stran 2. wi .»KlSKA NTKAZA« sti in pomenu vcrskili redov. Vo* diilni »Temps« pravi, da je vlada daJa levičarjeni zaisluženi nauk s tern, da jc vztrajala pri svojem sk'lcpu. »Journal dos Debats« piše, da bi billa izlociitev 70. in 71. clcna iz finančneiga zaikona »izpoved sla* botnosti zai vilado, ki bi ne mogla vcč koralkatii po poti, kaitera je pri* znana kot zdirava, kajti tudi v naj* izrazitejših radikalnih in sociali* stionih krogih so se ugledni glasovi izraz'lii za pod.pira.nje misijonskih komgregaioij, brez tauter ih bi vpliv nase omike in razširjenje našega jezilka mnoigo izgubil.« — »Ere NouveMe«, zmerno radikai:no glas sdlo, priipoveduje, da Combes>ovi zaikonti, s kateirimd sc je uničil ver* ski pouk, dovodjujejo izjemo za fraincoisike sole v inozemstvu in v kotlonijah. — Mnogi easopiisi so pa kar nacc'lno proti vsaki ugodnosti verislkim družbam, češ. da to na* spro'tuje duhu francoske ustave. Ludendorff gre na Kitajsko? Nacionallistiena kitajska vlada je, po poopčilih nemških listov, ponu* dila ncmškemu generalu Luden* dorffu vrhovno povelljstvo nad vse* mi kitajskimi eetami. Ludendorlf j naj pireiu.redi in organizira kitajsko I airmadö. Vest šc nii potrjena. | Prva demokratična zarota v Rusiji. V JelkatcTinodarju se vrši sodna j obriavnava proti neki skupini dija* kov, ki so obdolženi proitirevolucio* narne'ga delovanja in umora neke tajne policijske plaöanke. Državni pravdnik je moral priznuti, da je to prva pro'tiisovjctska zarota, ki ni monairhistiena. temveč ima za pod« lago zelo demokratično uredbo dr* žave. Ugotovil ie tudi, da dijaška tajna oirganizücija. nii imcla nobene* ga stika z inozemstvom. Jugoslovanska narodna skupščina je sprejela zakon o odvctnikih in sodnikih. DhEVNE VESTI. Okno v svet. Macdonald v Berlinu. Ramsay Macdonalld, voditelj an* gleških dclavcev, je v ncdeljo 14. oktobra dospeil v Berlin. V pone* deJljek zveeer je imöl v dvorani dr* žavnega zbora predavamje. Sovjetska ladja v romunskih vodah. Romunske pomorske oblaisti v Konstanci so opazile v romunskih vodah ncznano inozemsko iladjo. Doimnevajo, da jc ladja sovjetska in da pazi, kdaj bodo odplulc iz priistamisea trgovske ladje, ki jih je general Wrangd prodal romunski državi. Sovjetska vlada ni te pro* daje nikdar pdznaJa. Sedaj hoče baje tiiste ladje ugrabiti, ko bodo priälc na odprto morje. Francoski proračun za armado. Proraeun francoskega voineya mi'iij.stratva za 1. 1929. znaša 7 mi- ijaTd in 69 miildjonov frankov. Lan* ski proiračun je bil za 849 milijonov manjši. Spopadi med Macedonci v Bolgariji. V Sofiji in v drugih bolganskih mestih se vrše zelo nogosto spopa* di med pristašii ofoeh struj v mace* donski revolueionarni organizaciji. V vsaki praisiki je voe mrtvdh in ranjenih. Španski častniki zaprti v Franciji. Francoiska policija je na zahtevo španskega puisllaništva zaprla v Niz* zi trd španske eastnike, ki so obdol* ženi Z'arote proti sedanji vladavini na Spainsikcm. Zaprti so upokojeni pdlkovniik de Ma'licampo in njego* va dva sina. Duhovniške vesti. V sredo 17. t. m. sta bila investi* rana č. g. Ludvik Likar za novega župnika v Sp. ldriji in č. g. Alfonz Berbuč, za župnika v Št. Petru pri Gorici. Obema želimo božjega bla* goslova in obilo uspehov pri truda* polnem dclu. Drugorodna duhovščina in goriška nadskofijska kurija. V niiknskem »Couriere deil'la Se* ra« je nedavno izšla vrsta elankov, v katedh se bavi easnikar Orio Veirgani z vpra^anji, ki se tieejo naše man j sine. Eden teh clank ov s,e dcloma bavi tudi s slovensko du* hovseino in njenim delovanjcm. Ta del c'lanka je priobčila goiniäka »La vedetta dcW'Isonzo* pod zgornjim n&isllwom. Ker vemo, da tudi naše Ijudi zanima mnenje, ki ga v tern vpirašanju zastopajo nekateni itali* janski krogi, bcino elanek priobeili lirihodnjie po možnosti v oöloti. Naj danes samo povemo, da za* kljueuje »Vedefta« svoj dostavck, s katorim pospremlja oznacemi ela* nek z zatrdilom, da je treba to vprašanje naieeiti »v cdoti, po faši* s t o vsk o, neup o*glj i v o«. Pokrajinski tajniki na raportu. Naeclnik vlade Mussoiliini je po* zval vseh 96 fašistovskih pokrajin* skih tajnikov v Rim k velikemu rapoirtu, ki se bo vršiil 25. oktob-ra. Nad 2 milijona za »Balillo«. Po poroeilih iz Rima je doloeenih nad d-va milijona Mr za »Balillo« v naisi pokrajini, in sicer: 1. za zgradbo »C'asa del Balilla« (palace za »balillo«) na Katariniic* vcm trgu 1,500.000 lir; 2. za zgradbo telovadnice v pax* leu gknnazije 280.000 lir; 3. za posilopjc »Bali'llc« v Tolmi* nu 250.000 li-r; 4. za urcditev parka ob pailaci na Katairiinijevcm trgu 30.000 lir; 5. poiferaiinsikemu odboru za raz* ne potre-be 100.000 lir. Nova poštna palača v Gorici. Sedanje poslopje, v kaitcirem so uradni prostoni glavne poste, nika* koir ne odigovarja vee dianašnjem potrebam. Razmi uradi so razmeta* ni sem pa tja od pritlieja do dru* gega nadstroipja. Kor ima jo razlie* ne vhiode, je potrebna že precejšnja briihtnost, če hoee stranlka priti do zaždjenega uradnega oikenca. Tudi so mnogi pro'Stori temni in nepri* kladni za uiradništvo. Zaito moramo samo pozdrarviiti sklep prometnega miiniistrstva, ki je odloeilo, da se zgradi v Golne francos* ke vojne mormairioe. Pctopil se je, ker ga je neka grška ladja močno poÄkodovala. Proti grškemu kajpi* tanu se je zaeeila preiskava. Doilži* jo ga, da je vozil brez luei ponoei. Čudno je tudi dejistvo. da ni javil nesrečc, eeprav je vedel, da je za-- del ob podmorniik. Pogreznjeni podmornik iščejo, a dozdaj brez uspeha. Trgovska vecerna sola. Vpisovanje v večcrno trgovsko nadaljevalno solo se vrši od srede 17. oktobra do srede 31. oktobra v šoilskem poslopju (Piazza Rota, 5) razen nedelj vsak dan od pete do šcste ure po'Poldne. Vpisnina znasa dye iiri. Xo je edina šolska pristoj* bina. — Trgovci in obrtniki mora» jo pošiljati v to solo vajenee, ki še niso dovršili te alii kake 'višjc irgov.^ ske sole. Dovoliti mo»rajo vajencem potreben prosti eas, da bodo priha* ialli točno v šoilo, naidzorovati mo* rajo reden šolskli obi)sk s tern, da priogledujejo knjižico obiskovanja, in naznaniti ravnateljstvu vsako spremembo, ki se tice njihovih va* ieneey. Pouk se bo zaeel v ponede* l.iek 5. novembra ob pol sedmih. »Grof Zeppelin« je preletcl 9000 kilometrov v 111 urah. Pot je zato tako ddlga, ker je radi vihairjev moral dolati hude ovinke. Potres v Bolgariji. V okolici Plovdiva in Ciirpona je billo zopcit eutiti potreisne sunke. Mnoge hiše so se posule, druge so bile poškodovane. Pnebivalstvo je zeilo Pirepllašono, ketr se boji podob* ne ncvsreče, kot je billa zadnjie. Rudarska stavka v Kladnem na Češikem se širi. Kla* denskim rudarjem se bodo baje pri* dru/ili tudi premogarji v MoTavski Oistravi. Gorki v Itali ji. Znameniti ruski pisatelj Maksim Gorki je zopet prišel v Itali jo, kjer se bo zdravil v Sorrentu. Pomladi se bo vrnil ^' Rusijo. Zastrupljenje z alkoholom. V Združenih državah so slueaji zastrupljcnja z alkoholom zelo po* gosti. Pred kratkim je v New Yor* ku umrlo 14 Ijudi radi uživanja sla* bo pripntvljenih alkoholnih pijac. Angleški finančni minister — zidar. Oni dan je bil angleški finančni minister Winston Chuirchilll sprejut v strukovno zvezo zidarskih delav* ecv. Zidarji so namree zvedoli, da jc Churchill o poeitnicah pomagal graditi neko hišo na svojem posest* vu v Kentu. Delal je po vee ut iia dan. V sprejemnem pksmu je tajnik zidarske zveze, župan v Battarsea, izjavill, da ve, da Churchill še ni ei* sto izvežban zidar, da pa je preipri* can, da bo svoje zidarske zmožno^ sti v teku let stopnjeval. Naideno. Najdeno jc bilo avtomoibilno ko* lo, ki je shram j en o na mestnem y.w- panstvu. Lastnik gre lahko tja ponj. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Drugi dan zjutraj smo bili zbu* jeni že prav zgodaj in pred jutrom smo zapuščali Kosovsko Mitrovieo. Tudi francoski oddelki so bili že na poti in mnrširali proti Črnigori in Novemu Pazarju. Hotcli so od* rezati avstrijski armadi Pflanzer * Baltina vsako pot za umik iz Alba* nije, od kjer so jih potiskali Italija* ni, ki so imeli zaseden najzapadnej* ši del solunske fronte od Valone in Jadranskega morja pa skoraj do Bitolja. Še dolgo so prihajali do nas od* mevi francoske himne: Alons enfants de la Patrie, le jour de gloire est arrive .... katero so enako navdušeno peli beli in erni Francozi. Zapustili smo Kosovsko Mitrovi? co in krenili v dolino reke Ibar. Ob vodi pelje cesta, levo in desno se dvigajo brda. Zopet smo na eelu, tod še ni šla naša vojska. Smejal sem se v duši, če scm se spomnil na »Gelenksübunge«, ki jih je delal prejšnji dan moj bivši po* veljnjik. Žal mi j© bido le, zakaj ga ni* sem spomnill tudi, kako me jc vrgel pri izpitu v častniški šoli, kljub te* mu, da sem znal mnogo vee kot vsi Ncmci s plavo krvjo skupaj. Njim jc dal enkrat tri vprašanja, meni pa štirikrat štiri. In vendar so Nemci s plavo krvjo napravili izpit in bili doloecni kot eastniki k težkim to* povom, ki so se nahajali 10 km za fronto; mene ni smatral sposobne* ga za častnika in me vrhu vsega po* slal za kazen kot frajtarja s prvim bataljonom na ironto. Ah, vsc to in še kaj drugega bi povedal majorju G. in nemškim častnikom. Na cesti sreeamo seljaka in ga vprašamo, kdaj so izginili Švabi. Pravi, da so šli pred tremi dnevi in da so tekli, ker so se pojavili naši komiti. Svaba pa se ne boji nieesar tako, kot komita.« »Ajte, ajte komite, ljuta bitka da bune .. .« in »Vidi majko onaj breg, tamo raste kukureg, tamo raste žuta trava, gde komita spava, šalaj« je odmevalo iz naših grl ob brego* vih rekc Ibar. Prišli smo v Raško, večji kraj, šli smo naprej. Moj oddelek vedno za kilometer pred ostalimi eetami. Tudi osel se je rnoško držal. Za nami prijezdi ordonane, ki pravi, naj se ustavimo ter zasedemo brda desno in levo od ceste. Napravili smo tako. Blizu, kjer smo se usta* vili, je bila kmeeka hiša. Grem v njo, spremljal me je Bogdan z Alek* sinca. Na vratih me sprejme gospo* dair s soiljo in kruhom. Poklonim se mu, vzamem soli in kruha. In Bogdan iz Aleksinca vpraša gospodarja: »Cuj seljaee, kakšen dan je da* ncs?« »Pa danes je Arandželov dan.« »AH res? Danes imam svojo sla* vo. Podnarcdniee, nesrečen sem. Kako naj proslavim današnji dan tu v teh krajih?« In seljak mu odgovori: »Ne boj se, brate, proslaviti hocemo tvojo slavo, kot si jo slavil doma. Prišli ste nas osvobodit in da ne bi tega dneva proslavili? Imam sira, kate* rcga scm zakopal, ko je Švabo za* Kedel zcmljo in zaklcl sem se, da ga ne odkopljem dokler ne bo Sr* bija zopet prosta. Imam krmaka (prešiea), katerega sem skrival v gozdu, da ga ni Svabo rekviriral, imam dobrc stare slivovke iz 15. leta in tudi eebele so dale medu. Vojniee, lepo bomo proslavili Tvo* jo slavo.« Odsel sem k poveljniku eete in ga prosil, naj oprosti moj oddelek to noč vsake službe in da hoeemo na* domestiti današnjo noe magari z dvemi prihodnjimi, ker da ima Bog* dan iz Aleksinca slavo, katero ho* ecmo proslaviti. Poveljnik je ukre* nil, kar sem ga prosil. Oddelek se zbere okoli kmeeke hiše. Na ražnju se je že pekel prc* sic, Bogdan je kuhal pri ognjišču kavo in eaj, oboje je hranil in si pritrgaval, da bo imel nekaj na dan siliave. Söljak je pnincsel vdliiko pie* tenico rakije, odkopal je sodeek s sirom, iz desk smo zbili pred hišo dolgo mizr>, okoli katere smo se poscdli. Na mizo je prišel ccl prešie, pie* tenica sJivovke, s-kleda sira, kruh, kotel goriške polcnte in lonec me* du. Jedli in pili smo dolgo v noč, pili na zdravje Bogdana, njegovega oeeta in deda vse do najstarejših korenik in na slavo njegovih po* tomcev, ki se bodo rodili za 100 let. Končno jc Bogdan vsakemu na* HI kavc, bele ali erne, kot je kdo hotel. Manjkal je le pop Andrija, da bi dal svoj blagoslov. Bog ve, kod je pasel svojo kozo! Tudi moj osel je bil pogoščen, dobil je jee* men a. (Dalje.) »GORISKA STRA2A« StTftn 3 Kaj je novega na deželi? Ravne nad Grgarjem. Kakor po vsej deželi je tudi pri nas suša skoro vse unicila. Sena smo pridelali za polovico, otave pa nič, krompirja niti seme. Upali smo, da bomo imeli vsaj nekaj jesenskih pridelkov, a prišla je slana in še te pobrala. Kar je ljudi zmožnih za delo, si pomagajqo domalega vsi s trebuhom za kruhom, da ne vemo ostadi, kaiko se bomo preživili. Naj* brže da ne bomo obupali, so nam skrbni ljudje priredili zadnjo nede* ljo pies. Tako smo zapravili še tisto lirco, ki smo jo s tcžavo zaslužili. Ali bi ne bilo bolje, da bi se razni gospodje, ki se radi yozijo, pobri* gali na mcrodajnem mestu, da bi sc cesta od Grgarja do Bat vsaj za en meter razširila, ker ne odgovarja današnjim potrebam, ker je pre* ozka? Ravno tako bi bilo umestno, da bi se kaj ukrenilo radi ceste od Bat do Banjšic, ki je bila že toliko* krat trasirana in je neobhodno po? trebna. Tudi vodovodi in napaja« lišča kličcjo po popravilu. Saj smo posebno lctos vidoli, kako potreb* na je voda. Koliko smo letos pre* trpeli, ko smo hodili z vozovi po dve uri dalee po vodo in smo zamu? dili cele dneve in noči. Pri teh delih bi dobilo vsaj nekoliko zaslužka ljudstvo, ki se z obupanjcm vpra* šuje, kako se bo preživilo. Trdno upamo, da nam bi po primernih prošnjah in korakih priskočila via? da na pomoe. Anhovo. Kaikor drugod, tako je tudi pri nais letos sktba letina. A še hujše so kmetje prizadeti zanadi tatvin. Mcd delavstvom tukajšnje cemeritne to* varne jih je nrnogo. kri pobercjo. vse, ka.r najdejo: krompir, sadje, kostanj in drva. Kmetje morajonoc1 in dam stražiti svoja polja, a vse nlič ne ponrnaga, ker prihajajo.brez* vestni delavci na svoje pohodc v večjih skupinah. Zato je potrebno, da nas to pi io protii tatvini vodstvo toviairne, obeinsiki naeeilniik in orož* niikii. Sela pri Volčah. Naj kratko povcm, da se je tudi pri nas letina slabo obnesla. Po? trebna bo skrajna varčnost in paz* ljivost, da se bomo pretolkli do novih pridelkov. Zlasti se bojimo za živino. ki ima sedaj tako nizko ce* no. — Pred kratkim nas je zapustil učitelj g. Jože Munih. Bival jc de? set let med nami in smo se prav do? bro razumeli. Prav žal nam je, da nas je zapustil. Ohranili ga bomo v prijaznem spominu in upamo, da se bo tudi on večkrat zmislil na nas in na.se otroke. Želimo mu mnogo sreče na novem mestu. Srpenica. Pri naši ccrkvi in pri farovžu so v teku popravila, ki so bila nujno potrebna. Streha na cerkvi je na več krajih puščala in je radi tega občutno trpela lepota hiše božje. S scdanjimi deli, ki gredo že h kon* cu, bodo razni nedostatki odprav? ljeni in bodo izpolnjene želje, ki smo jih vsi vaščani že dolgo gojili. Premoženje, ki smo ga prinesli k skupni obeini, opravieuje naše pričakovanjc, da mi Srpenieani ne bomo pozabljeni. Bovec. V letošnjih poletnih meseeih sta bili izvršeni v našem trgu dve prav potrobni javni deli: izvršlili smo kanalizacijo in izvedii rcgulacijs* ka dela na trgu. Oboje je za trg lepa pridobitev, ki mu je v kras in bo, tako upamo, dvignila tudi tuj* ski promet. — Izseljeniška bolezen nas je oropala mnogih najboljših delovnih moči. Vesti, ki prihajajo iz Argentinije od onih, ki so že tarn, pa niso nie kaj tolažljive. Nekateri se že bridko kesajo, da so tako Iah; i komiselno vzeli potno palieo v roke in šli s trebuhom za kruhom I v dalnji, neznani svet. — Pri nas so v teku razna dela in se obetajo še nova. Upanje imamo, da bo zginila brezposelnost. Opozarjamo pa vse delodajalce, da je poglavitna in sve* ta socialna dolžnost skrbeti za to, da imajo delavci primeren, č!k>veka vreden zaslužek. Kdor izkorišča delavske žulje, ta greši proti naj? prvotnejši zahtevi današnjih dni in bi bilo koristno, da si ga pristojni krogi malo ogledajo. Sužid. Naša majhna a ljubka vasica stoji skoro tik pod vznožjem zelenega Matajurja. K nam prihaja 7 »Gor. Straž«, 2 »Mala lista« in še par dru? gih listov. Ali to zadostujc za da? našnje razmere? Nikakor ne! Vse premalo eitamo, premalo se briga? mo zagospodarsko naobrazbo, za lepa in vzgojna dela naših pesnikov in pisateljev. Zganimo se in prebi? rajmo zlasti sedaj v zimskih veee? rih bolj pridno dobre easopise in pouene knjige. — Glcde naše mle^ kame bi si dovolil samo kratko opazko. Skrbimo, da za nas nc bodo veljale besede znanega reka: »Kdor ne napreduje, nazaduje.« Naj za dancs to zadostuje. Kal nad Kanalom. Kakor drugod je tudi pri nas suša vse vzela. Gospodarji gledajo z obupom v bodočnost. kajti edini up in tolažba pri nas sta jim seno in krompir. Ali oboje je letos pobrala uima. Sena je po boljših krajih ko? maj -/;,, otave pa nie. Krompir smo sadili z veseilim prioakovanjem. Ko se je pa bližal čas kopanja, smo z grozo opazili, da krompirja ne bo. Poskušali in pobrskali smo na cnem koncu njive, pa na drugem, a pov? s:od smo našli po par ko lešnik de? belih krompirekov. In naša srea je napolnila žalost. Kako tudi ne? Pridelkov ni, živina mora iz hleva. Sedaj pa kupi seno, kje in po kak? šni ceni ali pa živež za družino? Res, hudo breme nam je naložil Bog z letošnjo letino! Če bi elovek ne imcl trdne vere, bi skoro moral obupati. Idrijske novice. Poroka. Dne 4. t. m. se je poročil v Črnem vrhu Henrik Rejic s Karolino Kav? eičevo. Poroene obrede je izvršil črnovrški župni upravitelj g. Fillip Kaveie, ki je daroval tudi sv. mašo, mcd katero so prav prisreno pele ccrkvene pevke, za kar jim bodi izreeen lep: Bog plaeaj! Oba poro? čenca sta iz zglecinih naših družin in sta bila vedno zvesta člana naših organizacij. V novem stanu jima želimo obilo sreee in blagoslova la. Gospodarstvch Kako misli vlada omiliti krizo živinoreje. Strokovni Jisti iz notranjosti dr? zaye pravijo, da proučuje vlada tcžko stailušče, katorega imajo da- ncs živinorcjci, in da pri'pravlja potrcbnc ukrepe, ki bi bMi v glav? ntm siledeči: " 1. Prepove se irvoz krme, izvoz o'ljnatih pogae se otežkočS. 2. Dovoli sc izvoz živdnc, ki je prepove dan še iz vojnih časov. 3. Prouöuie se možnost, da bi ar? mada užiivala sveže metso in ne zmrznjenega. Trgatev v Sloveniji. Veliki župani so izdali odredbo, da se trgatcv ni smela zaieeti pred 15. aktöbroTn, svetuje se pa, da se zaene komaj koncem mos€€a. Prcpovedano je tudi mcšati mcd most za prodajo most od siatmoro? deeih vrst, kot je Šmarnica, Noak, Klinton itd. Tonej trzejo v Sloveniii komaj Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN Aparat Zecchi zabranjuje "^F "Js jr fj^ napredovanje JK^L. M. MiA MIA To izpričujejo stalni poskusi zdravnikov in bolnikov! Mnenje zdravnikov. Podpisani zdravniki izjavljajo, da so pri mnogih prilikah nasvetovali vporabo Zecchi-jevega aparata, ki se je izkazal vedno kot praktičen in uspešen. Dr. cav. uff. E. Cesaro. med. chirg., Turin — Dr. S. De Santis, Canto dei Nelli 10, Firence — Dr. E. Tentoni, nadzdravnik, semeniška bolnišnica, Bolonja — Dr. cav. uff. G. Chiarlone, Cuneo — Dr. L. Focacci. Lavagna (pokr. Genova) — Dr. L. Fenoglio, Benevagenna (pokr. Cuneo) — Dr. G. Daldacci, Ardenza (Livorno) — Dr. Sannazzaro Silvio, Nizza Monferrato, itd. Potrdilo ozdravljencev iz pokrajine Bocen. Hafner Franc, Wieser 31, VERANO, pokr. Bocen — Giovanetti Edvard, CORTACCIA (Trident) Bertoldo Massimo, Via Loretto 5, BOCEN. Razen teh ozdravljencev, ki so nas pooblastili, da javno povemo, kako se je njihovo fižično stanje ugodno zboljšalo, je še nebroj nesrečnežev, bivajočih v Pijemontu in v številnih krajih Lombardije in Italije, ki lahko izpričajo, da se jim je povrnilo zdravje in moč po vporabi aparata proti kili, katerega je s toliko skrbjo iznašel ortoped ZECCHI, naš zaslu- ženi sorojak. — Ta aparat, lahek, in prožen, se nosi noč in dan skozi priblizno 30 dni, da se doseže popolna nepremičnost KILE. Vsi na kili bolni možje, žene, otroci — ki so bili razočarani in trpinčeni od navadnih in neimiestnih pasov, katere so dosedaj nosili, in kateri so njihovo bolezen le poslabšali, naj se s polnim zaupanjem in brez odlaganja podajo k priznanemu ortopedu, ki bo glede aparatov ZECCHI dajal pojasnila in navodila v sledečih krajih: GORICA: v torek 13. in sredo ?4. novembra, hotel „Angelo d'oro". TRST: v četrtek 15. in petek 16. novembra, hotel „Moncenisio". — PULJ: v soboto 17. novembra, hotel „Mirumare". — ZADER: v nedeljo 18. in ponedeljek 19. novembra, hotel „Bristol" — REKA: v torek 20. in sredo 21. novembra, hotel „Riviera". sedaj, ko jc pni nas most že skoraj povrel. Zakaj imajo pri nas, poseb? no v nokateriiih krajih, taiko silo za trga.tev. pos&bno v Z^ornji Vipav* ski doiiini. Časa sc boiijo? Goriški trg kmečkih pridelkov. Hru.sk prihaja na tr^ hrezpo* mcmbnii količina. Jabolk je dnevno 10 do 15 q, in sicer iz Cenkljanskega. Cena iim je 0.80 do 1.20 L. za kg. Grozdje or no (izabela) jc po 1 do 1.30, belo pa po 1.70 do 2 L. za ki*. Tud!i grozdje gre h koncu. Kapusa domačega jc obilo na tr? ,Uu. Cena mu ie 0.50 du 0.60 L. za kg. Ropa je po 0.30 do 0.40 L. za kg. Krompir "& po 0.60 do 0.65 L. za kg. N.a naš trg prihaja obilo krom? pitrja in kapusnih glav iz Nemškc Avstriije, predvsem iz Koroškeiga. Prepovedan uvoz živine. V »Piccolu« z dne 18. t. m. čita- mo, da je prepovedan uvo« živinc v Italliio črez Sušaik in Reiko, bajc radi slinavke in parkljevke, ki riaz- saj a po Hrvašlkem. Jugosiovans'ki goispodarski kro.gi so zelo vznemir- ieni radi tc odredbc. Zdravljenje slinavke. Slinavko in pa-rkljevko poznajo, žalibog, tudi naši živinoT-ejci, še bolj pa jo poznajo v notranjosti d'rzave. Ocet in sol je bilo zdravilo, katcre^a so naši ljudje veciinoma uporabljali. Tudi živinozdravniki niso poznaii boljših sredstev. ' To hudo bolezen so začeli zdra* viti. s ccpivoni (scirumom), katcrcs ga pridobivajo od živali, ki od bo* lezni olkrevajo. V Italiji bodo v kratkem uistanovili poseben zavod, ki bo pridobival in oddajal odgo= varjajoče cepivo. Trta Klinton je predvsem priporočljiva za naše Gore. Skoraj v vsaki vasi Tolmin- ske naj demo okoli his nekaj starih, pa tudi mlajših trt vrstc Katanija (Izabela aJi Francoska ali Meksi* kanka), katerih grozdje pa ne do* zori vsako leto. Trt ne škrope in tudi ne žvepla;jo. Dosedanje izkušnje so dokaza* le, da ic Klinton za vsaj kakih 10 dni bolj zgodnja kot Katanija in bi zato v naših Gorah gotovo dozore? la, vsled Cesar nai bi polagorna Tplm.in.ci in Cerkljani zamenjali svojo Katanijo s Klin ton om. Klin- ton zahteva toliko nege kot Kata- nija, katero v Gorah ita'k samo nc- koliko obrežejo in prevežejo. Kurjaki so nadlezen mrčes na kokoših. Najlažje jih unieimo, če pripravi« mo koikošim takoimenovano suho kopel, obstojcčo iz mcšanicc peska, pepcla in apna, med katero prime* šamo nekoiliko žvepla in v kateri se koko&i valjajo do mile volje. S ZDRAVNIK t Dp. Emilia Gresic M se je preselil s svojim ambu- A latorijem na Piazza Vittoria 5 2 nasproti lekarni Cristofoletti. ^ ttX*U:tXtX*X»3K>^X>jtvX»X*X^X^1 Mesna in ribja moka kokošim. V zimskcm času so jajca zelo draga, ker jih je zelo mallo. Pisali smo že, da moramo v zitniskem ča? su dodati krmi ncikoliko ribje ali meisne krme, kii ima naloigo nado* mestiti mesno krmo, ki so jo ko* koši tekom polctja same naberejo s tern, da brskajo in love poize in gliste. Posikus je dokazal, da se je dobilo v mesecih decembra in fe^ bruarja od sto kokoši brez mesiie knme dnevno komai 6 do 12 jajec, od 100 kokoši z mesno krmo pa 28 do 37 jajec. V zimskem času po* meni pri nas vsako jajee skoraj eno liro. Kalifornijsko grozdje razpošiljajo dancs po celi Ameriki. Za prevoz se poslužujejo najrazličs nejših pripompclkov in tudi slede? čega: Ob trgatvi 1. 1927. so napolnili 3000 sodov z grozdjem, prazen pro* stor med jagodami pa napolnili s svežim, to je nepovrelim moštom. Vse sikupaj so potem puistili zmrz* niti v posebnih ledenicah, tako da je bil sod, kot da bi poln ledu. So* de so hranili v hladilnicah, pazljivo jih prinesli v hladilne vagone ali ladje in odpo'slalli na cülj, kjer so i ill zopet hranili v hladilnicah do uporabc. Grozdje je tako ostalo popolnoma sveže do danes. Valutai. Dne 18. oktobra 1928 si dobil: za 1U0 franc, frankov 74.42 do 74.72 Lir za 100 belg. frankov 263 5Ü do 267.50 „ za I(X; švic. frankov 36fi.5O do 368.50 „ za 100 češ.-slov. kron 50.45 do 56.75 „ za 100 dinarjev H3.45 do 33.75 „ za 100 nemških mark 451.50 do 457 50 „ za 1 sterling 92.48 do s.»2.68 „ za 1 üolar . 19.02 do 19.08 , Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 , za 100 avst. Silingov 26(i.75 do 272.75 , Benečijske obveznice dne 18. oktobra 1928: 75.25. Listnica uredništva. /. ß., Vrhuvč: Zadcva, o kateri nam piscte, nam je premalo razum? ljiva, da bi jo lahko priobčili. Če hočcte, da bomo početje raznih ne* zrelih fantičev okrtačili, moramo biti bolj točno poučeni. Gorjup Štefanijn, Kal št. 115. V j zadcvi, ki ste jo omenili v svojem pismu, Vam ne moremo pomagati, kcr je rok za vlaganjc tozadcvnih i prošenj že davno pretekel. Stran 4 »GORISKA STRAZA« Koledarček. 22. akt. ponedoljeik, Kordula. 23. okt. toreik, Klotillda, m. 24. cxkt. sreda, Rafaei, arhamg. 25. okt. čcitrtek, Krišpin. 26. okt. pctek, Bogoljub. 27. O'kt. sobota. Antonija, dev. 28. oikt. nedelja, Simon in Juda. Ko svoj god smo praznovali, smo sorodnike pozvali: striic, strine, ujci, tete, hvalili so „Pekatete". VABILO k rednemu obenemu zboru Kmečke posojilnice v Šmairtnem pri Koj? sikcm, ki sc bo vršil dnc 28. ok tobr a 1928 ob 3. uri poipoldne v prostoirih g. LeopoHdfe Marikiiča, Smart no št. 94 s slcdeeim dnevndim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje^a obč* nega zbona, 2. Poiročitlo načclstva in rmdzorstva. 3. Poitrdiillo letnega račuiia za leto 1927. 4. Voilitev niačelstva in nadzoiristva. 5. Slučajnosti. K obilni udcležbi vaibi načcllstvo. Aiko ob dolloccni uri nc bo pri; čujočiih zadostno število čianov, sc bo vtšiLI občni zboir po'l urc pozneje ob v&aikcm »teviiu glasov. Socieiä Cattolica di Assicurazioni (Ratolišho zavaroi/alno društuo) proti toči požarju — za življenje Zadruga z delnicaml — Ustanovliena 1. 1896 Sedež in generalno vodstvo v VERONI Via S. Eufemia 43. Lastna palača. Društveni kapliital L 2.334.185.— Razne reserve » 17.720.110.31 Zav. prispevki za 1927 » 32.721.051.35 Vpilačani priispevki (18964927) » 259.627.305.93 Izplačana zavaro* vain ima (1896 do 1927) » 144.370.600.47 »Cattolica« zavairuje: a) proti toči: žito, murvino listje, oves, koruzo, tobak, konoplje, riž, girozdje i. t. d. b) proti požarju: mestnc in kmetskc Sitavbe, industrijska poslopja, trgovine, hišno opr'e* mo, bla^o v skladiščih, žiitnc ko-pe, krmo vilode, konojt* Ije, tobak i. t. d. c) za živlljenje: za s'lucaje doži? veitja in snirti, v obliki pokoj^ min, dosmrtniih rcnit i. t. d. Niizke tairife, zelo ugodni zava.ro? vailni poi