PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARÙDNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta up rai oiâkl »raaterts •M? S. Lawndala An. Offtos of Publication: BfltT Soutt Lawndala An. Talapkoaa, Rookwall OOS «•tur Juitrr I«. IMS. «t UM Mt-offloi lar Um A»t ol Oomgnm mt Mink I. IlTf. CHICAGO, ILL„ PETEK, 10. APRILA (APRIL 10), 1936. 8ubserlptlon |6.00 Yaarlj ÔTEV.—NUMBER 72 tar vailing at sparts! rata of pos tag« probidad HOB, Act of Oat 8, 1917, authorised oa 14, ISIS. Mir pride, ko bo zadnji abesinski vojak mrtev!"—diktira Mussolini alijanfki diktator zahteva popolno uničenje abesinske armade kot pogoj za mir v Afriki in le roga Ligi narodov»—Konflikt v Ženevi med Anglijo in Francijo. Anglija daje potuho Hitlerju, Francija pa Mussoliniju. Ženevski zborovalci lezejo v mrtvilo. Evropa v velikem kaosu Rim, 9. apr. — Benito Musso-j je'včeraj izjavil pred člani ojtga kabineta, da popolno u-fenjt abesinske armade je zad-j pogoj frfSistične Italije za ¡r v vzhodni Afriki. Prej ne „re biti miru, dokler ne bo za-iji abesinski vojak mrtev, je [e| Mussolini. To je potrebno *di varnosti bodočih italijan-kolonij v Afriki, inti sapi je Mussolini na-il, da boj Italije proti sankam Lige narodov se nadaljuje vsej črti. Italija bi rada videče ima Liga narodov korajžo, vzame v pretres poleg njenih ;tod vojskovanja (strupeni pli-tudi abesinske grozovitosti, «e izvršujejo nad italijanski-vojaki v Abesiniji. Pred odborom trinajstorice v nevi je zdaj pritožba Abesini-jlede italijanskega uničevan: prebivalstva abesinskih mest itrupenimi plini.) Ženeva, 9. apr. — Konflikt >d Anglijo in Francijo za pr-Mtvo v Evropi se je razmah-v Ženevi do skrajnosti. An-ja hoče, da Liga narodov obr-vko svojo pozornost na Italijo njeno osvojevalno vojno v odni Afriki, Francija pa hoda Liga popolnoma pozabi na H j« in na sankcije proti Ita-ter pusti Mussolini ju proste K, naj dela kar hoče v Abe-iji. vso pozornost naj pa posti Hitlerju in Nemčiji, o sta dve nasprotni točki, na terima stojita angleški zuna-minister Eden in francoski inji minister Flandin v Zevi. Anglija se dela ogorčeno, ker dijani vj)orabljajo strupene t* v Abesiniji in zahteva po- «■nje sankcij proti Italiji, »ncija pa noče o tem nič slifia-P»č pa zahteva, da vodstvo Li-obračuna s Hitlerjem in nje-ilri mirovnim načrtom. To ši-¡0 nasprotje med dvema glav-velesilama je naravno pobilo zastoj v Ženevi in grozi «v'ti vse ukrepe bodisi pro-»1'ji ali Nemčiji v mrtvilo, 'nancoska vlada je včeraj občila svoj odgovor na Hitlerjev t 25-letnega miru. Francija Nje v odgovoru ta načrt No", h katerim Hitler zakri- . nadaljnje kršitve pak-"> «fvojevaln« nakane. Fran-JijPrepričana, da Hitlerjev «hndnu korali je okupacija Av-■me. Cdamka. Memela in prej-Jlh "omnkih kolonij. Franco-proti»,a,rt je kolektivno žaganje današnjih mej z med-armado pod vodstvom m zarodov. K Bela hiša zaprta brezposelnim Pred delegacijo se je skril tudi Hopkins Washington, 9. apr. — Bela hiäa je bila včeraj skoraj dezer-tirana, ko so v pohodu prikorakali delegatje zveze brezposelnih, da predloèe predsedniku ali njegovim tajnikom svojo spomenico. V odsotnosti predsednika, ki že nad eden teden ribari na morju, je v Beli hiši navadno vedno vsaj eden njegovih tajnikov, toda včeraj ni bilo nobene odgovorne osebe predsednikovega štaba, kateri bi brezposelni lahko izročili svojo peticijo z zahtevami. Ker niso v Beli hiši ničesar o-pravili, je okrog 700 delegatov konvencije Workers Alliance of America odkorakalo do glavnega stana relifne administracije. Pred njimi pa se je umaknil tudi zvezni relifni direktor Harry Hopkins. Deputacija je končno našla njegovega pomočnika Au-breyja Williamsa, toda ni opravila ničesar. " Ko mu je David L a s s e r, predsednik zveze t) Z II 1 ti f povedal, da so bila delegâtom o-bljubljena prenočišča in prehrana za časa konvencije, mu je Williams odgovoril, da iz te moke ne bo kruha, ker to zabranjuje odredba z dne 2. februarja. Oskrbo bodo dobili le v slučaju, da kongres dovSli denar, kar je seveda le izgovor, ker relifna administracija še nima prazne blagajne. Pohoda brezposelnih ni policija nadlegovala. Domače vesti Iz Calumeta Calumet, Mich. — John Mu-kavec ml., star 25 let, ki je upo-slen pri projektih WPA, je izgubil palec desne roke pri mešanju ometa v Lauriumu. Stroj za mešanje mu ga je odtrgal in prvo pomoč je dobil v bolnišnici. — John Štukel iz Mohawka se je moral podvreči operaciji, katero Je srečno prestal. Nov »rob v Clevelandu Cleveland. — Zadnje dni je umrl Anton Krušič, star 80 let in doma iz Razdrtega pri Postojni na Notranjskem. V A-meriki je bil 33 let in tu zapušča sina, v Braziliji pa hčer. Smrtna nesreča v Penni Aron, Pa. — Frank Konec, star 66 let in doma iz Beča pri Velikem gabru, je bil zadnje dni ubit pri delu v premogovniku. Z njim vred je bil ponesrečen tudi njegov sin, kateremu je zlomilo nogo. Tu zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. Bil je član SSPZ. Hearst tepen pred zveznim sodiščem S svojo "svobodo tiska" bo sel pred vrhovno sodišče Washington, 9. apr. — Poskus čaaopisnega magnata W. R. He-arsta, da senatnemu odseku za preiskavo lobistov zveie roke, je včeraj padel v vodo, ko je načelnik vrhovnega sodišča distrikta Columbia, sodnik Wheat, odklonil izdati injunkcijo proti zasega-nju telegramov. Sodnik Wheat je odklonil izdati injunkcijo proti Blackovemu odseku z motivacijo, da nima nobeno sodišče jurisdikcije nad kongresom, ker je vprašanje, kaj sme in kaj ne sme delati, njegova zadeva. Vprašanje svobode ti- "i Flandin sta imela vče-irii»> «i jo, toda dosegla nista " T i« K.lt-n zahteval, naj " z v so silo na " " ustavi vojno v Abesi-»Ptatanje Porenja in Nem-u Pa (aka prihodnje red-J' l.ijfc. narodov, j« 7,r*jal, da najprej je Mešanje Porenja in Vk romajo lokamake *vet Lige narodov. *< >J<- nt more priti r novi kompromiai. '*v*d*lo. ho a« An-' ti končno zedini i h kompromisnih me.to da Liga po-Him čez vel ikona mirovna poga- A'**«inije, a* bodo * v Ženevi z ita-Anglija je It t Stavka avtnih mehanikov zaključena Izvojevali so priznanje in zvišanje mezde Portland, Ore. — Sedemteden-ska stavka avtnih mehanikov v tukajšnjih garažah in poprav-Ijalnicah je rezultirala v veliki zmagi tmlje strojnikov- Na podlagi dogovora, ki ga je sklenil z delodajalci J. W. Rear-don, poslovni agent unije, so stavkarji izvojevali priznanje u-nije, delovni teden 40 ur in minimalno plačo 80 centov na uro Pred stavko so prejemali 60 centov na uro. Stavka je izzvala krvave konflikte, v katerih je bilo več delavcev ranjenih. Lastniki popravljalni so Člani Industrijske zveze, notorične organizacije, ki j« napela vse sile, da zlomi stavko. Ta j« importirala večje število atavkokazov iz drugih krajev in s tem izzvala bitke. Avtne mehanike so podprle v boju vse delavske organizacije v tem mestu in tako prisilile delodajalce na kapitulacijo. r ilnr* U*¡* sa S. •traat.) Pol jedelski delavci • v v • ^ v v • ■ iščejo lascite Roosevehovm administracija je pozabila nanje t__ Washington, D. C. — Tragična stran usode poljedelskih delavcev in najemniikih farmarjev na jugu je ;tyla očrtana na konferenci mod uradniki poljedelskega departmsnta in repre-zentanti izkoriščevanih delavcev. Slednji so prišli y Washington iz sedemnajstih drftav in pledirali, naj vlada neksj stori za poljedelske delavce in nsjemniške farmarje. Poudarili so, da je Roose-veltova administracija popolnoma ignorirala njih' položaj, da so iziH»stavljeni brssobzirnemu iz koriščanju, žftve terorja bogatih plantažnikov in zapostavljanja s strani relifnih uradnikov. Poljedelski tajnik Henry A. Wallace in uradniki v njegovem departmentu so bili opozorjeni, da novi farmski sakon nudi še manj zaščite poljedelskim delavcem kakor ustanova AAA, ki jo je federalno vrhovno sodišče razglasilo za neustavjio Re preže n tan tj« Southern Tenant Farmers unije, organizacije, katero je podprla Ameriška delavska federacija na svoji konvenciji v Atlantic Cityju, so govorili v imenu bombažnih delavcev. Orlaali so strahovlado la-stnikpv plantaž, katerih oboroženi najeteži vdirajn'v stanovanja Članov unije, jih izganjajo ter ubijajo organitatorje. Krajevne oblasti so breg moči proti teroristom in v mnogih slučajih celo sodelujejo z njlqmi. Thomas F. Mahpney, ki se že leta trudi za ifbolišanjs položaja delavcev na'pmju sladkorne pese v Coloradu, je podal evidenco, da so relifni uradniki vrgli veliko število delavskih družin z relifne liste, ker niso hoteli iti delat na polja sladkorne pese, ko so delavci zastavkali za zvišanje plače. Apeliral je na poljedelskega tajnika, naj skuša preprečiti diskriminacije, ta pa je apel ignoriral. Celo posvaril je repre-zentante izkoriščanih delavcev in najmniških farmarjev, naj bodo previdni, da ne bo njihova kampanja za organiziranje delavcev in najemniških farmarjev izzva- la, za kateri grm se je Hearst £ '""itsntnega odpora pri sladkornih baronih in lastnikih bom- skušal skriti, ni prizadeto. Tudi noben izdajatelj ne more lastiti si imunitete pred vladno preiskavo. Na drugi strani pa je Bla-ckov senatni odsek rekel, da nima nobenega Hearstovega telegrama. Hearstov odvetnik Elisha Han-son j« takoj naznanil, da bo vzel priziv pred zvezno vrhovno sodišče, da se "ustavi ptHilo delovanje preiskovalcev." bažnih plantaž. Nova Zelandija dobila centralno banko Wellington, Nova Zelandija, 9. apr. — Na priporočilo aocialiati-čne vlade v Novi Zelandiji Je novozelandska zbornica danes sprejela načrt centralne državne ban ke. ki bo kontrolirala in regtili rala kredit in denarni sistem te ga angleškega dominijona. Sovjeti odklonili kitajški protest Moskva. 9. apr. — Sovjetska vlada je danes zavrgla protest kitajske vlade proti sovjetsko-mongolskemu obrambnemu pak-tu kot neumesten. Kitajska vlada v Nankingu očita Rusiji, da je s tem paktom prelomila pogodbo iz leta 1924. v kateri Je priznala suverenstvo Kitajske nad zunanjo Mongolijo. Sovjetska unija odgovarja, da vprašanj« suverenstva prepušča M on golom, toda kitajski protest je priiel na pritisk japonskih mili-tariatov in kitajski politiki, ki so protest podpisali, naj premišljujejo, kaj japonski militaristi mislijo o suverenstvu kitajske republike ... "Serkraperji" žele izobrazbe Mena. Ark. — Spomladanski tečaj tukajšnje delavske Me Commonwealth College bo obiskovalo tudi šest najemninskih farmarjev t juga. Ta šol* je po-stala vežbalitfe za organizatorje delavskega In farmskega gibanja v južnih državah. Na svetuje 16240,000 Judov Varšava, 9. apr. — Tukajšnji židovski statistični urad Je dognal. da židovsko prebivalstvo vsega sveta šteje okrog 16,240,-000. Od teh jih živi 10 milijonov v K v ropi, 4,450,000 v Združenih državah, pol milijona v Aziji in 30,000 v Avstraliji. Kvropakf Ju-dje so |>o deželah razdeljeni takole: Poljska 3,150,000, Rusija 3,OHO,000, Kumunlja ' 1,o*ebnih zaprek. Toda Hearstovo časopisje udriha po Rooseveltu In njegovih "novih dealer jih" kakor za stavo. Predsednik mu Je najvoč Ji boljftevik v deželi In za^nik — Moskve. In člane zvezne radiokomlsije Je nastavtt RooaeveK, «»siroma je v rokah demokratov. Za enkrat Hearst torej nima upanja, da se mu bo ta želja izpolnila tor bi mu ta komisija dovolila ustvaritev radijskega propagandističnega omrežja. Za enkrat še ne. Pozne je mogoče, na primer po volit vah. Hearst namreč ve, kje ga če velj žuli in pri katerih vratih je treba pritisniti na kljuko. Ko je zadnjič kupil pet teksaških radiopostaj, je namreč dal sluibo tudi predsednikovemu sinu Elllotu Roosevelt u. In kadar ima človek v službi predsednikovega sina, l< ma tudi dostop do Hele hiše In o< lam do zvezne radiokomlsije. Pri tem se lahko pot tudi toliko ugladi, da bo Roosevelt presta biti — boljševlk. To namreč, ako republikanci ne bodo dobili He arstovega predjedniškega kan didata. kanraškega governerja Landona, ki je Coolidgeve aorte, In če se mu ta skema ne posreči, tedaj upa na pridružitev k Mul nul Broadcasting sistemu, v katerem so tri najmočnejše radio|>ostaje v deželi — WOK v Newarku, N. J., WYW v Clncin-natiju In WON v Chicagu. Seveda se bo moral prej spoprijaz-niti s Chicago Tribune, ki lastu-je WON. Ampak to Je zadnja alternativa. Clav rta ambicija Je zgraditev lastnega omrežja. V ta namen je skušal dobiti tudi postajo WKKI v Bostonu, toda je ponudil $200,000 prema lo. iUt Ih> Imel ve/1 sreče s pol tu-«atom radiotrostaj v državi New York, s katerimi lastniki Je zadnjič konferiral, je še vprašanje. Vsekakor pa računa na spojitev teh postaj s svojo WINS v N« w Vladno razsodišče MESTO MILWAU- kotirali "volitve", smatranl im "nearijske" Nemce, ki IhmIo brez, Yorku. državljanskih pravic kakor so žl- ^^ fêAMim\. __ , . I sijo za svojo skemo, kar nI Iz zbira važne podatke Vrhovni tribunal bo kmalu odločil o ustavnosti Wagner jeve-ga zakona Wanhiniton. I>. C. — (FP) — Federalno delavsko razsodišče vodi v tem Času zaslišanja v več krajih in zbira podatke ter dokaze, da so vse velike industrijske korporacije udeležene v meddržavni trgovini. S temi dokazi bo prišlo pred zvezno vrhovno sodišče, ki bo v kratkem odločilo o ustavnosti Wagnerjevega delavskega zakona, na čigar ixalla-gi je bilo ustanovljeno federalno delavsko razsodišče. Vrhovni tribunal je preteklo leto razveljavil sakon gospodarske obnove (NIRA) in izjavil, da federalna vlada ne more regulirati odntiša-jev v manufakturnih industrijah, ker ti ne spadajo v področje meddržavne trgovine. Na zaslišanjih, ki se nanašajo na od noša je med delavci In tremi velikimi jeklarskimi korpo-racijsmi — Crucible Steel Co., Jones A Laughlin Steel Co. In Wheeling Steel Co. — nastopajo kot priče znani ekonomi. Evidenco o antldelavskl taktiki teh kompanij so že prej odkrili pokrajinski delavski odbori. Zašli-šanj, katera so vodili ti odbori, se reprezentance teh kompanij niso udeležili. Njih argument Je bil, da je Wagnerjev delavski zakon neustaven. A. Bufglund, profesor na dr žavni univerzi v Virginiji in av toriteta o jeklarski in železarski Industriji, je pri zaslišanju izja vil. da argument jeklarskih kom panij, da niso udeležene v meddržavni trgovini, ne drži. Pouda ril Je, da je fedcrulim vlsds že večkrat ustavila stavke z oborb ženo silo, toda magnatje niso takrat kričali o vladni Interven ci ji. Sedaj, ko skuša vlada zaAči-titi delavcem pravico organizira nja, pa prav ti Interesi pobija jo vladno vmešavanje. C. V. Carr, bivši delavski In industrijski komisar v Pennayl vanlji, In John A. Fltch, ki Ji študiral |>olo*uj delavcev v Je klarski industriji, sta predložila dokaze o teroriziranju, evikcl jah. pretepanju In umorih de lavcev v krajih, kjer Ima Jeklar ski trust popolno kontrolo. Kom panlje se poslužujejo sile, da pre prečijo organiziranje delavcev Fltch Je dejal, da Je organizira nje jeklarskih delavcev nemogoče brez federalne protekclje. Vsa evidenca, ki kaže, tin so jeklarske kompanije udeležene v meddržavni trgovini, bo pred loJtena federalnemu, vrhovnemu sodišču pred no bo podalo svo. odlok glede ustaiioviiosti Wag nerjevega zakona. Stanovanjski program kanadske vlade Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada je naznanila, da bo v krat kern pričela izvajati stanovanj ski program, katerega Je odobri parlament. Ta določa gradnjo ce nenlh delavskih stanovanj, pr katerih bo dobilo tlelo najmanj 75,000 delavcev. Oradnjo btslo financirale provfnčne in federalna vlada. Ur. Sam Atkinson, načelnik vladne stanovanjske ko-misije, je izjavil, tla je bila vlada prisiljena nekaj storiti v tem i»*lru. ker so bile v preteklem letu 2'NHI delavcem i»amo v pri* vinri Ontario prodane hiše na javni «I rož bi. dje , KEE F OD KONTROLO REAKCIJE Socialisti dobili le župana, pet aldermanov in pet članov okrajnega odbora ZMAGAL JE TRUST ELEKTRIKE Japonsko poročilo | ¡ ' ' ' " 'ima °Prvo irtev O "zmagi Z Mongolu çrftAk g|imo rm fH>|ju J„rnali. sv* York, Harry V.š Law- ftanghai. 9. apr. — Mandžu- ¡ zma. marveč tudi v zraku. Ävt* renče, JVMetnl Inženir v televizij Milvvnukec, Wla., 9. apr. —■ Pri občinskih volitvah zadnji torek je združena reakcija Mil-vvaukeeja izšla Iz volilnega boju z večjo zmago. Zmagala sicer ni na vsej črti, todu dobila i< ;i ImoI u t no kontrolo ii.nI mestnim'vetom, okrajnim odborom in rasen župana tudi mestnega blagajnika, kontrolorja In prnvdnlka. II t »s n je lili ponovn«) izvoljen 14,048 glasovi večine. Dobil je 111,167 glasov» kar je rekordno število tudi sanj, njegov nasprotnik, šerif Shimiers, pa 97,124. Htmn je dobil večino v 18 izmed 27 vard. Reakcija jo dobila 22 aldermanov in socialisti pet. "Ne-slranksrji" (demokratje In republikanci) bodo toroj lahko porazili vsak Hoanov veto, čssar «o Že vesele. S pomočjo dveh ali truh levičarskih nsstran-karjev, ki so nsvsdno glasovali z njimi, so socialisti imeli večino v stari mestni vladi. Reakcija Je napredovala tudi v okrajnem odboru, kjer je pomnožila svoje sedeže od 11 dO 15. Socialisti so dobili le pet članpv v primeri z devetimi v starem _ odboru. Za delavstvo je vslik udsrsc tudi izguba mestnegu pravcfnl-KE SoelaliMi«m mostni odvetnik Raskin je napravil brilijan-ten delavski rekord, toda porazil ga Je republikanec — "ne-slrsnkur" seveda — W. J. Mst-tlson. /a blagajnika Jc bU ponovno isvoljen J. W. Mudroch, ki je bil pred nekako dvema letoma izključen Iz aocialistlčn« stranke, ker se ni hotel pokoriti njenim zaključkom. Za kon-krolerja je izvoljen "nostran-kar" W. II. W«ndt Reakcija je znuigals tudi s porazom referenduma za poob-činjenje privatne elektrarne. Referemlni predlog za konsolidacijo purkov Je sicer zmsgsl, toda zavržena Je bils klavzula, po kale.ri bi župan imenoval člane komisije. Za milwaušku delavsko politično in strokovno gibanje je iziti leh volitev velik udarec, Itala ne pora/.. Tega udarca Je bilo pričakovati, u|M»ŠtnvaJoč jKičetje reakcije v tej kampanji, ki je bila ena najumsssnej-mv krmttr^e ^ mesto vldslo v vsej sv o |i Zgodovini. "Ne. strauksrji" s«> |mj IIosihivI izjs- vi pttlrosili nad $300,(K)0 za poraz »JciallatoV In refarendu-rritt za mestnt» prsvzetje elak-trarne, ki Je |wisest Northsrn American kornpanlje, atreelske družiš», Klektrarskl magnatje mi porabili težke tisočake za |Mtrur. tega predloga. Vse volilec stt teden zs tednom bombardirali s telegrami, vsebujoči gor ost* sne laži In strs-šila. ; (»lavni vzrok za srditi In u-rnszani volilni '«»J, v katerem ni bila nobena "nestrankarska" laž premim/aitn, j« seveda dej. «t v o, da Je v zstlnjih lotih Mil-vvaukee post slo eno najbolje organiziranih linijskih mest v deželi. Pri organifirsnju delsvcsv [n v stavkah je šla socialistična administracija unijam stoodstotno rut roko Sa v»č: v vl- •lavkah zadnjih let so • li vedno v sprednjih kujski viri poričajo, da m zad-lhoda govora bo postala le bolj Mkem t^delku National Brosdca-1 hsrnMi nje dni nvtngolski Irtakrl invarli pro»taíka in zavsjalna ksk#»r je ating Co., Je bil K. t m. prva žr-1 bili ats-ial rali Mandžurijo, tods mandžu-1 danes in reakcija še močnejfca. tev v Ameriki za napredek lek- Unijah. Zadnjo jesen si» t ud. kuiske vojaške straže m sestre-1 Ampak tudi Mea rs tov a h|As,1 vlr.ljons I'bil ga Je električni j sprejeli farooziui Boacalovo polile na tla šeat mt»ng<»lsklh letal zgrajena na («esku. se b'i prej ali tok na televliijskl eksj»ehmen . stavo, ki daje ftupariu pravico, in oatsls so pobegnila. ' slej fiorulila. talni |M»ataJi. |l>aiia aa S. suaaU 4.1 I .. MlL iuleu .Jt, to NJt iM PROSVETA THE KNLKiHTKNMKNT_____ «UMU» M LASTNINA IlOVIMU KAaOONB pOOrOBNB J SDN Of* _ . _ * mmi I to »to Sto»«* MM««* aim, m IMm «rte» (IM Otliipil to Imü m IM. MM M toa. HAS m torn tote j m 91M m mU tote. M » M Mai M - ratoii tor Um O»«* Stoto_ NN pr, r—r Ckicm— mmd (tan H.M H» Uto NN »w K« hm.i h4.i m "mj. ftlltout» to MITA« S* m fM. Im Im« • PROSVETA l+wmUU AH» or rwB raosBAi Glasovi iz naselbin l»l.. » ■■■■ H**to M> MtolM. r«~ito to a«~to««.. to * r— St- w*-L Legalno ropanje Cikaški listi ho pred nekaj dnevi poročali, da je bilo meseca marca na tihem prenešenih Čez 800 milijonov dolarjev v vlogah iz čikaških bank v newyonike banke. Obenem Je bilo v liatih namigujete, da ta prenoa vlog ni nič novega. Bogatel jšl vložniki delajo to vsako leto takole pred I. aprilom—predno pride naokoli davčni cenilec, ki »tika za premičninami, da Jih oceni zaradi obdavčenja. Vloge v bankah, zlasti takozvane "demand deposits," so podvržene davku od premičnin (personal property tax). Kasneje, ko cenilec odide, se vloge spet prenesejo nazaj v domače banke. Razume se, da mestna uprava, ki pobira davek od premičnin poleg davka na nepremičnine (stavbllča in hiše), izgubi na ta način lepe milijone dolarjev v davčnih dohodkih. To izgubo je naravno treba nadomestiti nekje drugje; navadno jo nadomestijo pri—revežih, ki nimajo vlog v bankah, imajo pa nekaj kosov več pohištva ali kakšno drugo reč, ki presega meje oprostnine. Dalje nadomestijo izgube davka na premičninah pri davku na nepremičnine— malih lastnikov, ki ne morejo ničesar skriti, niti nimsjo denarja ne |>oguma, da bi najeli advokate za pobijanje visokega davka. Siromak je navadno tiho in plača ... Davki so sitna reč. Vsakdo jih «o wažl. Bogatin jih sovraži, kur je deležen višjih plačil, dasi lahko plača; delavec jih sovraži, ker težko plača, dasi je davek na njegove premičnine, nepremičnine In dohodke lahko le nekaj dolarjev na let«, ampak za delavca je dolar toliko kolikor je za bogatina tisočak ali še več. Davkov je dandanes toliko, da je grdo, zato ni nič čudnega, ako vsakdo (srnkuša, če le more, ogoljufati oličino, okraj, državo ln federalno vlado. Davčni zakoni sami silijo ljudi k sleparijam. Davčni sistemi so pa tako prikrojeni, da imajo l>ogatini, ki bi morali plačevati največ davka, največ priložnosti za davčne goljufije. Revež, kakor smo že rekli, nima priložnosti ln ne more goljufati, čeprav bi hotel. Bogatin lahko zamolči svoje prave dohodke in dobičke—in to tudi delajo sistematično leto za letom ter na ta način prikrajšajo federalno vlado za lepe milijone. Prav tako prikrajšajo oličino na davku «nI premičnin. So pa Še druge postavne luknje, skozi kater«* bogatini lahko uidejo davčnim kolektorjem. Na |>rimer z investiranjem denarja v razne državne in federalne tmnde nil dolžnice, od katerih dohodki (obresti) so prosti davka. Na ta način Je ua milijardi* premoženj neolMluvčunih. Davkov od zemljišč in poslopij, ki so v velemestih visoko ocenj»*na, {»a iMigutini enostavno nočejo plačati; najamejo advokate, tožarijo se in litiifucije si* vlečejo leta. Običajno pa dolgih pravd ni treba, ker vsak bogatin Ima prijatelja med sodniki. V šeg« tega n) med reveži. Dulavec in mali businessman navadno plača vsak davčni račun, ker se mu ne izplača tožarjenje— in ta plačuje, da je ves črn. Ker Je teh davkoplačevalcev naj teč, pokrijejo izgul»e. ki jih |*»vzročajo "pošteni" Isigatinl. Tu k o deluje privatna inlciati-tu iMwatih Ind i v id us I is tov! Ce revež kaj ukra-de njemu, jezločinec in v ječo z nJim, kadar pit on ns te pari—fioata vito aH neustavno—davčno oblast, je to njegova sposobnost (efficiency)! Kupčijski davek (sales tax), ki je zadnje «ste ved ne bolj v navadi in pri iNigatlnlh najbolj priljubljen, Je mini vsemi davki najgr-ša forma l<«KalneKa ropanja siromakov, Bogatin se nič ne pritošuje, če plača nekaj nikljev ali nekaj dolarjev pri nakupu blaga, kajti pri nJem se to nič nr jsrzna. Pri delavcu se Imgrne pozna v.Nak eentek. Ker |m» masa revežev tvori ogromno večino ku|>ovalccv, izmeni to, da se nakupni davek steka v državne blagajne v ogromni vefrlnl iz žepov revnega delavca. Je vse zaman- kamor se obrneš, naletiš na davek, čeprav nimaš hiše, kosa zemlje, nobenih dohodkov in ne vloge v banki. Jesti moraš, dokler živiš! Nag ne moreš hoditi po mestu! Peš ne moreš iti deleči Včaat se moraš vaaj malo zj*i»avati! In za vse to moraš odšteti nekaj eentkov ali nekaj nikljev davka . . . Rea je, da v »istemu, kakršen j>. davki morajo biti. Toda davčni* aistem M lahko bil 90 odstotkov pravičnejši, da ne bi letal «amo na revežih. . "Kaplja aa veji" Sharon, Pa^-V petih mesecih dvskrst v Clevelandu na pogrebu umrlih prijateljev. Prošlega 7. novembra smo bili obveščeni o smrti Franka Drobntta, ki Je bil doma iz Panove vasi, fsra SentJurlj pri Grosupljem. Dne 9. novembra smo se udeležili njegovega pogreba in se od njega zadnjič poslovili. Na 3. aprila t. L pa smo prejeli vest Iz Clevelsnda, da je po kratki bolezni umrl naš prijatelj John Susteršič, star 61 let in doma iz Podpeči, fara Preserje, pri Borovnici. Zspušča soprogo, tri sinove in ornoženo hčer. Pokojni John je s svojo družino živel mnogo let v Sharonu, kjer 1ma svoje posestvo in dve hiši. Bil je skrben oče svoji družini, u-dejstvoval pa se je tudi ns društvenem polju. Bil je član društev 8NPJ, J6KJ, samostojnega v Girardu, delničar SDD v Sharonu in član unije. V Cleveland se Jc preeelil leta 1929 z vso družino. Tam se je ustanovil In uredil lepo domačijo na naslovu 3017 Brookview v Parmi, O., ki je okrog 18 milj iz sredine Cle-velanda. Uposlen Je bil v tovarni Auto Bender Co. Bil je veaele narave in rad je prepeval. Cesto je prišel na obisk v Sharon k svojim prijateljem. Sedaj ga ne bo več k nam. Na 3. aprila se Je poslovil od nss. Umrl Je v bolnišnici. Ob njegovi mrtvsški postelji sta bila dva sinova in zet. Da je bil pokojnik priljubljen, se je pokasalo pri njegovem mrtvaškem odru, ki je bil obdan s cvetlicami. Na 4. a-prila se nas je pripeljalo kar o-sem avtov, da se poslovimo od nsšegs prijsteljs. Mnogi so ostali in se udeležili pogreba dne 6. aprila** Na prošlega 9. novembra sem čul pri pokojnem Franku Drob-nlču. Naalednje jutro smo obiskali Sustaršiča. Po zajtrku smo se v njegovi družbi odpeljali po okolici in se ustavili v bližnji gostilni pri Zeleznlku. Potem smo se vrnili k Suštaršičevim h kosilu. Takrat sva se z Johnom zsdajič videla ln skupaj zabavala. Sedaj ga krije črna zemlja. Smo pač ko kaplja na veji. Družini Suštaršič izrekam iskreno sožalje, Johnu pa ohranimo trajen spomin! Anton Valentinčič. kopi t ne ž!" 2ivio! In zastor je padel. Po končanem sporedu smo odšli v prizidek, kjer je kuhinja in bara. Tam je rutmreč igrala gla v no vlogo s. Ju rman s serviran-jem okusnega golaža in kislega zelja, povrh pa mussolinijanske makarone. Dekleta so pridno stregle gostom. Vmes smo sliša U "Tickets!" Udeležba ni bila velika, kajti tudi tukaj v Collinwoodu so "napredni" priredili opereto. Povabljen sem bil tudi jaz, pa sem vprašal, če bo nastopila muzikal-na filmska zvezdnica Jeanette McDonald, sopranlstka; če bo, se bom udeležil. Toda oni, ki me je povabil, ne ve kdo je Jeannet-te, kakor ni nekdo drugi vedel kaj je Družinski koledar, ne kdo ga urejuje. Da, ml smo progresivni, torej nspredni, včasl pa le ne vemo kaj je progres all napredek. Well, v prihodnjih sto letih sc bomo že naučili, in čez petdeset let bom postal tudi jaz operni pevec, sposoben za oder. Kakor že rečeno, smo šli po končanem sporedu v prizidek, kjer smo se dobro okrepčali, potem smo pa plesali, da se je kar kadilo. Ker baš omenjam ples, četudi se ne bi smelo o te vrste zabavi govoriti v postu, kakor vam je seveda znano, vendar moram narediti izjemo. Naš narod v metropoli se namreč še ni naučil plesati jazza. Vselej, kadar godba zaigra tak šlager, nastane Jeza, posebno pri nas v Colljn-woodu. "Zakaj ne igrajo po kranjsko za stare! Kako bodo stan plesali?" Nekoč je neki rojak tam v Penni dejal: "Kako bom pa plesal, ker nisem pijani" T«-| ko bo menda tudi pri nas: kako bodo naši rojaki plesali jazz, ker niso pijsni. V starem kraju h, plesali na citre, gosje pero, tge-stenke, orgljice in na "dva-tons" harmonike. Sedaj naj bi pa vse to zavrgli in plesali po jazz-god-bi kakšnega Lombardota, Valee-ja ali Whitcmana! Nikakor ne! Mislil sem, da bi za plesnej?. učitelja priporočil kakšnega rojaka iz Chicaga, na primer Filipa Godino, da bi naše narodne klevelandčane naučil kako fce "Ti nI šuštar, jaz sem ftuštsr" C leveland, O. — Dasi sem bil dan pomladanskega koncerta hoc. pevskega zbora Zarja v nedeljo ß. aprila zaposlen do 2.40 popoldne, vseeno sem se ga udeležil. Začel se je ob treh pojnildne ln se je vršil v 8ND na St. Clair ave. Zsmudil sem prvi del sporeda. to je pevske točke, videl in slišal pa sem spevoigro "Čevljar baron." Soc, zl»or Zarja je precej časa |H>grešal Toneta Eppichs. To pot je spet nastopil in sicer v vlogi Podplata, čevljarakega mojstra. Njegovo sodelovanje na tem koncertu je iiomenilo veliko večjo žl vahnost na odru. Za prireditve komične vsebine v metropoli ni boljšega komika kot je Tone. Druga s|M>sobna moč je Jože Trebeč, ki Je naatopil v vlogi Načeta, čevljarakega Vajenca, katerega Je Tone "povišal" v pomoč-nika. Nace pa Je kaj hitro spoznal, da sedaj mu gre tudi pipa. palica in ljubica. Zadnjo je Nace našel v Podplatov! kuharici, ki Jo Je predstavljala Josephine Turk. To so bile tri glavne vlo-ge, kl so bile tudi dobro rešene. KPoleg omenjenih so nsstopill sledeči: Viktorija Poljšak v vlogi baronice, dalje Viktor Kral. vlogi hišnega sdravnika Avgust Komar, Vslerls Wess Je l-grala Rodiškovo hčer. Rose Su-mrada hčer mojatra Podplata, mojstrovo seatro Milka Rahnik, Rpfaela. ki je bil zamenjan i Nacetom, Andy Turkman, policaja A*. Vehar, streh» j a Anton Podobnik, čevljarska pomočnika pa sta bila Walter Uzar in Fr-luga. Goatje so bili Zarja»!. Stoje vloge ao val rešili pnvoljuo In občinstvo Je bilo zadovoljno. Mojster Podplst J» zaključil prizor s pesmijo "TI si šuštar, jas sem šultar. vsi smo šuštar-jir Nekdo med avdljenco je dostavil: "Debevc Je šuštar. Plrr je AuMsr. oba skupaj sts Šuštarja pri A. D , Jager je šuštar. Slaje Je šultar, Trunk pa itaro- plcše Jazz po jazz-godbi. Ce ¿a t znajo v Chicagu, zakaj ga ne bi poskusili naši rojaki v metropoli? Saj pravijo, da na svetu je vse mogoče. Toda pri nas v metropoli plešemo po svoje in tako bomo še plesali! Frank Batbič, 53 Novice Iz ttrldgeporta Brldgeport, O. — V mojem zadnjem poročilu o konferenci soc. klubov in društuv Prosvetne matice, ki se bo vršila dne 30. maja. se bi moralo glasiti, da se bo konferenca vršila v Bridge-portu, ne v Barbertonu. „Konferenca bo dopoldne, |»otem bo zabava ln zvečer igra. Ker bo ta konferenca zelo važnega pomena radi raznih poročil o državni in narodni konvenciji soc. stranke in ker se bo volil delegat za smo obiskali vse okoliške naselbina, kjer je bilo naša članstvo prizadeto po povodnjl. Na 4. in 5. aprila se je v A-kronu vršila državna konvencija soc. stranke. Prvi dan sborovan-ja je potekel gladko, naslednji dsn ps je postal bolj vroč, namreč v rszprsvsh, ko je šlo za newyorško afero in tednik Socialist Call kot glasilo stranke sa državo Ohio. Glede prve zadeve so zmagali militantje, glede drugega vprašanja so pa črtali precej besedila z ozirom na Socialist Call kot obvezno glasilo za no» vopristople člane.. Najmočnejši klubi ali lokali ga nočejo, četudi so imeli militantne delegate. Kako se to vjema? Na konvenciji militant — saj glasovali so z njimi — za glasilo pa nočejo dotič-nega lista priznati obveznim. To Je toledski klub. kjer je najbolj ukoreninjeno delavsko gibanje. Ne mara ga tudi daytonski klub, ki je zelo močan in vpliven v svojem mestu. Zadevna resolucija se je tako preuredila, da se glasi, da se ne more nikogar siliti glede tega ter da naša konvencija deluje na tem, da postane Socialist Call last soc. stranke cele A-merike, to je, da delegacija za to deluje na narodni konvenciji v Clevelandu, ki se bo vršila t maju. Sprejetih je bilo tudi več dru gih resolucij. Navzoči smo bili trije Slovenci in ena Slovenka, ses. Sofija Tancek iz Girarda, ter Prestovrhov sin iz Kenmora, ki spada k angleškemu klubu. V soboto večer ae je vršil velik banket v YWCA, ki se ga je udeležilo veliko število občinstva, tako da je bik) vse zasedeno. Mladi sodrugi ln sodruglnje so uprizorili skico vojnega pohabljenca in jo dobro pogodili. Muzikalne točke so bile izredno dobre. Državna konvencija je dala nalogo delegaciji narodne konvencije, da deluje na tem, da bo nominiran za predsedniškega kandidata Norman Thomas in za podpredsedniškega kandidata Lco Krzycki. Ker je situacija zelo napeta radi newyorške afere bo narodna konvencija precej burna. Ker pa je soc. stranka šla že skozi več kriz, upamo, da bo tudi to prebolela ter zavzela po sprave in začrtala smernice za pravo marksistično delo v bodoče. Klub št. 11 JSZ bo imel zelo sov v dnevniku. Pa kaj bi tarnali, saj to nam niš ne pomaga' časi sa pa itak vedno spreminjajo. Toda le malo ja dobrih, največ pa slabih za naa delavce. Članice gospodinjskega kluba ■Cliff Mine smo sklenile, da priredimo piknik dne 80. maja, da obenem praznujemo klubovo frrvo obletnico. Piknik se bo vršil ns Useničnikovi farmi in i-grai bo Ludvikov orkester. To bo menda letošnji naš prvi piknik v naselbini. V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v Slovenski dvorani. Vabljeni ste vsi iz bližnjih ita oddaljenih naselbin, mladi in stari, da se zopet malo razveselimo. Vsi ste dobrodošli. Pripravljalni odbor bo pre-skrbel dobra okrepčila. Jetmie Trusnovic, 106. važno sejo v nedeljo 19. aprila Slišali boste poročilo delegata volili bomo delegata za bodoč zbor JSZ in delegata za kleve landsko konvencijo stranke; za ta mandat je nominiran za ta o-kraj podpisani. Dolžnost sieher nega člana je, kakor še nikdar prej, da se klubove seje gotovo udoleži. Povejte tudi drugim, ki morda ne čitajo Prosvete. • Klub št. 11 JSZ bo imel dobre govornike na proslavi delavskega praznika Prvega majnika v soboto večer dne 2. maja v dvorani Domovina. Govori 1 bodo kratki, do bo dovolj Časa za zabavo in ples ob dobri slovenski godbi ter za splošni pogovor. Vstopnina bo samo lOc za kritje ntroškov, če pa bo kaj prebitka, bo šel v prid Proletarca in JSZ. zbor JSZ, če ga bomo poslali, za- jPrldimo skupaj vsi simpati-to poskrbite, da boste vsi od bU- ^ delavskega gibanja! Praz su in daleč zastopani. Na 2. in 3. aprila je obiskal naše kraje br. Vincent Cainkar, gl. predNcdnik SNPJ, z namenom, da pronajde, koliko škode je utrpelo članstvo SNPJ v zadnji veliki povodnjl. Obiskal nas je tudi br. John Terčelj, član gl. odbora SNPJ iz Canonsburga. Pa. Skupaj nujmo delavski praznik v krogu delavcev in sodrugov! Jofteph Snoy. 13. Imperial, Pa.—Z delom v tukajšnjih premogorovih ne gre posebno dobro, kakor menda ne nikjer, kakor se razvidi iz dopi. W. Howard ^ f "¡Pesem vojaka tanfcovca", ki bi ee prostem prevodu po naše sledeče: Napravite prostor! Napravite prostori Tank prihaja, r Prihaja črna smrt!« Samo še skok pa smo ns mestu. Gorja mu, ki nam preti , Smrtni žarek ga koj sadene • in mu uplhne življenje Trdi svinec In jskk> je naše geslo. Vihar dhrj« P*"1 iwini Napravite prostor! Napravite prostor! APRIMA. Primorskega (KOI. A NI» BOJ NA» lil a* I* M vrdiM» puatlovlls od nda II. aprila ISS4 SrMkl Ml I« « m MHn V III»««» «ral»« «Saj »a«lvaè. k« m vmIm »I MH»«I*. N«l «M«»»« M T« llvl, •I» kali« «at« »al à«UII, kikar r»«ll» m «««ill. Sa M 4« i»rl aa« «•«■!•. ' k« ««««»•«< Ilk »r«k»Sl. S»al m rm to kakar l'ialaa kar «I TI M«a«lll« aa«. Nana la to aravallk«. kl to aa Maall áaa. fcalujufl oaUllt brat In dva aaatrl Amir.»)*«, val V lllalna, Okla. Fhlladelphla, Pa. — Tristo delavcev Je po tridnevni stavki proti Atlas ClothJng Co. Isvo-jevalo priznanje unije In sapr« to delavnico, ekrajianje delovnega tedna na 36 ur in svitanje mesde deset do petnajst odstotkov. Liberalna pastorja izgubila službo I Newark, N. J. — Dva liberalna pastorja sta izgubila službo, ker sta propagirala socialne reforme. To sta rev. Archey E. Bali, pastor bpgate episkopalnel cerkve v Englewoodu, in rev. HI-! chard A. Marford, pastor presbl-terijanske cerkve v Morristow-nu. Bali je v svojih pridigah po-bijal sla kapitalističnega sistema in s tem se je zameril svojim go-gatim faranom. Po isjavi cerkvenega odbornika je bil Marford pognan iz službe, "ker Je širil socialistično propagando med mladino." REJEC ANTON IZ IX>MOV OB-SOJEN PRED GORIŠKIM SODIÔCEM Konferenca izdelovalcev pohištva Dobil je dve leti zapora in 20,- Rockford. 111. — Zastopniki 000 lir denarne kazni organiziranih izdelovalcev pohiš- --tva so na dvadnevni konferenci Gorica, marca 1936. — V zna- razpravljali o organiziranju ne- ni in obširni črnovrški aferi, ki unijskih tovarn. Zastopane so bi- se je 20. januarja t. 1. zaključi- |e federalne unije Iz Rockforda, la v Rimu pred posebnim sodiš- Chicaga, Minneapolisa, St. Loui- čem, kot je naš list v svoji zad- aa, Milwaukeeja In Kenoshe. Prl- nji številki ie poročal, je bil ta- hodnja konferenca bo v Mllwau- koj ob začetku preiskave areti- keeju dne 2. maja. Neodvisns u- ran tudi Anton Rejc, 25 let stsr, nija pohištvenih delavcev v Bloo- doma iz Lomov pri Črnem vrhu mingtom*, Ind„ jo sporočila, da in nečak težko obsojenega Piv- je za organiziranje industrijske ka. Vendar pa, ker mu oblasti ni- unije v tej industriji. Konferen- so mogle prav ničesar dokazati, ce se je udeležil tudi organizator je bil spuščen takoj po zasliša- tapetniške unije. Mesto Milwaukee padlo pod kontrolo reakcije (Nadaljevan)« a 1. itrs.iU da lahko zapre vsako tovarno, kjer je stavka, če pride do izgredov ali pa groze nemiri pred njo. Ta poetavs bo zdaj v nevarnosti. In tega reakcija ni mogla pozabiti. Poleg tega so se pred nekaj meseci združile tudi vse delavske in progreelvme al le v Farmarsko - delavski politični federaciji za skupno politično akcijo. 1>Ne reskeljl dalo novega strahu in i>osledlea Je bila, ds se je v zadnji kampanji rszvil najsrditejši razredni boj, kar ga je meeto še videlo. Kazan Milwaukee l*aderja. ki | ima razmeroma majhno cirkulacijo, je bilo vse mihvaušfco i časopisje na strani reakcije, ki j je dan za dnem bruhalo laži in strup. In daai ao bile tudi unije v tej kampanji Izredno aktivne na strani socialistov,-vseeno ni sdružena delavska fronta mo- # Ducat« modelov Izbranega Isdel-ka je v naših velikih izložbah. Pri-merjajte ceno, udobnosti In vrhunec. Potem se odločite kateri model Želite. To je najlažji, ugodni načia, ds si kupite vaš nov električni, hladilnik. Kupite sedaj! 3 LETA ČASA ZA PLA-ClTEV 1'lafuJU a vatla, ruiunom ta «laktrik« Vsa dežela je bila aeleiU in posejana » cvetlicami. in sleherna dolinica, ko sta prišla med hribe, je bile podobna vrtu. "Ho*" je zaničljivo rekel Billy, kakor da bi ae obrečel k vsej pokrajini. "Pravijo, da na kamnu. k. se kotali, še mah ne raste. A zdaj poglej vse to, kar se nama je nabralo. Nikoli v svojem življenju že nisem imel toliko svojega namah. Pa so vendar bili čas», ko se nisem kotalil. Vraga - že pohištvo ni bilo najino. Komaj obleka, ki sva hodila v njej; pa nekaj starih nogavic in drugih takih reči. Saxon je segla proti njemu in se dotaknila njegove roke, in on je vedel, da je to roka, ki ljubi njegovo roko. -Samo nekaj mi je žal/' je dejala. "Vse si sam sa služil. Jas nisem imela s tem nič opravka." "0 pa že koliko si ga imela. TI si zame to, kar je v borbi sekundant. Ti skrbiš, da sem srečen in v dobrem stanju. Lahko se je boriti z dobrim sekundantom, ki pazi na človeka. --Vraga, aH meniS, da bi zdajle sedel tu, če bi ne bilo tebe? Ti si me pripravila, da sem podrl šotor in krenil na pot. O, če bi ne bilo tebe, bi se bil do mrtvega zapil In že segnil do tega dne, ali bi mi bili pa v San Quentinu nategnili vrat, ker bi bil prehudo česnil kakega stavkokaza ali zaradi česa takega. In poglej me danes. Poglej ta sveženj bankovcev" --tako govoreč se je udaril po prsih — "ki naj kupim zanje konj za starega. Tako je, kakor da imava počitnice brez konca in kraja in obenem še dobro življenje. Pa nov poklic sem našel —kupovanje konj za Oakland. Ce pokažem, da razumem svojo reči in to bom, mi bodo kmalu vse tvrdke v Frlsku za petami, če*, naj kupujem tudi zanjs. In vse to je tvoja krivda. Ti si moje zdravilce, prav res da si, in če naju ne bi Posaum gledal, bi te — a kaj se menivs za to, da naju vidi?" In Billy se je nagnil k njej in jo poljubil. Ko so se začeli vzpenjati navkreber, Je postala centa naporna in kamenita, a razvodje je bilo položno, In kmalu so se peljsll po kanjonu Višnjevih jezef med bujnimi, zlatimi makovnimi polji. Po dnu kanjona Je tekel širok trak globokovišnjeve vode. Spredaj so se v daljavi gubančlle vrste hribov in čisto zadaj je sredi slike štrlela višnjeva gora. Povprašala sta zalega črnookega moža s kodrastimi aivimi lasmi ; odgovarjal jima je z nemškim naglasom, med tem ko se jima je žena veselege obraza smehljals z visokegs, rešetčastega okna švicarske hišice, ki je ždela v bregu. Billy je napojil konja pri čedni gostilni. ki je stala nekoliko naprej, in gostilničar je stopil na prag, pokramljal z njima in Jima povedal, da je zgradil svojo gostilno sam, po načrtih tistega črnookega moža, ki je bil arhitekt iz San Francises. . "Napredujeva, napredujeva," se je Billy smejal sam pri sebi, ko sta se |>eljala dalje med vijočimi se griči, mimo drugega globo-kovišnjevega jezera. "Ali opažaš, kako se drugače vedejo proti nama. odkar ae voziva, kakor pa prej, ko sva hodila i>eš in tovorila vsak svoj sveženj na hrbtu? S llazel in Hat-tie in Kaxono in Possumom |»a mojo malenkostjo na tem goapodskem vozu naju imajo najbrže za milijonarja in mislijo, da potujeva za zabavo." Cesta je postala širja. Veliki travniki, po katerih ae je med Mkupinami hrastov pasla živina. so se raztezali obakraj nje. Nato se je razproHtrlo pred njima Jaano jezero kakor majhno morje, lisante in penasto od sunkov vetra z visokih gora. ki so a«« ns njihovih se- vernih pobočjih še vedno iskrile bele snežne lise. "Gospa Hazardova ni mogla prehvaliti Ženevskega jezera," se je spomnila 8axon ; "a rada bi vedela, ali je lepše od tega." 'Tisti arhitekt je imenoval ta kraj Kalifornijske Alp«, ali se spominjaš?" je potrdil Billy. "In če se ne motim, se taml« spredaj po-kazuje Ukeport. Tod je vse še v divjem stanju in nič železnic še ni." "In tudi ne doline na mesecu," je kritično dejala Saxon. "A krasno je, oh, tako krasno." "Le poleti je najbrže bolj vroče ko v peklu," je menil Billy. "Ne, kraj, ki ga midva iščeva, je bliže obale. A krasno je vendarle ... kakor slika na steni. Kaj meniš, če bi se ustavila in se šla popoldne kopat?" Deset dni po tem sta se pripeljala v Williams, v Coluški pokrajini; tu sta prvič spet naletela na železnico. Billy se je že oziral po njej, kajti za vozom sta mu peketala dva krasna delovna konja, ki ju je bil spotoma kupil, da bi ju poslal v Oakland. "Prevroče," je bila Saxonina sodba, ko je pogledala po lesketajoči se ploskvi širne Sa-cramentske doline. "Nič sekvoj. Nič hribov. Nič gozdov. Nič manzanitovcev, nič man-dronjevcev. Samotno je in žalostno —" "In tako je, kakor tisti otoki v reki," je pripomnil Billy. "Vražje bogato je videt, a preveč diši po težkem delu. To utegne biti za tiste, ki ne morejo živeti, ne da hi se ubijali — a Bog ve, da ne opažam ničesar, kar bi vabilo k zabavi. Ne ribolova ne lova, samo delo. Ce bi moral živeti tu, bi še jaz začel delati." Mnogo vročih in prašnih dni sta se vozila po kalifornijskih ravninah proti severu in povsod sta srečevala znamenja "novega" poljedelstva — velike napajalne jarke, že izkopane in take, ki so jih šele kopali, električne vode z gora, ki so preprezali deželo na vse strani, in mnogo novih farmarskih hišic na majhnih, nedavno ograjenih zemljiščih. Stare velike farme so razkosa vali. A nekatera velika imetja po pet in deset tisoč oralov so bila še ostala ; posejana z mogočnimi dolinskimi hrasti so se raztezala od bregov Sacramenta vse tja do obzorja, ki Je drhtelo v vročinskih valovih. "Bogatih tal Je treba, da zrasto taka drevesa," jima je rekel neki farmar, kl je imel deset oralov. Zavila sta bila s ceste in zapeljala kakih sto čevljev proti njegovemu malemu skednju, da bi napojila Hazel in Hattie. Up mlad sadovnjak je pokrival večino desetorice oralov, čeprav je hilo dokaj prostora odmerjenega za belo popleskane kurnike in z tico ograjena te-kališča, po katerih je brskalo na stotine kokoši. Pravkar Je gradil predalčasto ogrodje za majhno hišo. "Počitnice sem si vzel, ko sem kupil," Je pripovedoval, "pa sem nasadil drevesa. Nato sem ae vrnil k svojemu delu in ostal pri njem, dokler ni bila zemlja otrebljena. Zdaj sem stalno tu. In kakor hitro bo hiša zgrajena, pošljem l>o ženo. NIČ kaj zdrava ni pa ji bo dobro delo. Leta in leta sva delala in snovala načrte, da bi se rešila iz mesta." Premolknil je in blaženo vzdihnil. "In zdaj sva prosta." Voda v koritu js bila segreta od solnca. "Stojte," je rekel mož, "te ne smeta piti. Dal jima bom hladne." To rekši Je stopil v majhno lopo in obrnil električno stiskalo; motor, ne večji od škatle za sadje, je zabrnel. «Pet palcev širok curek iskreče se vode je pljusnil v plitki glavni jarek napajalne naprave ln se po mnogih stranskih odcepkih milil v sadovnjsk. «D.ija prihodnjič ) Herman Drobearh(New Waterford, Kanada): Moji spomini iz svetovne morije riant b*tertj*k| II- čutili smo »e. kskor ds bi bili v trs vins, palači, ker smo imeli vsega do- proator v Sli amo spet na stari gozdu za kočo, kjer sti. Mir božji je vladal med na- jamo imeli nekaj litrov vina. ka< mi in Rusi. Caatnlkom a«» je godilo še ls>-Ije. Imeli so dovolj mena in drugih živil, nima In vina. .V nI bil aod prazen, pa so še dobili drugega Kuhar, ki jr skrbel za častnike, pa tudi ns naa ni pozabil. Dsjal nam Je živils in pijač«*. Ns 24. decembra nam je na* poveljnik napravil pridigo. l*o- terega amo ie prej ukradli Iz oficirake kuhinje. Oh dvsnaj-atih je tišino prekinilo topovsko grmenje. Naše baterije na gori a» oddale tri salve kot božični pozdrav In na ruski strsni so vrnili |M»zdrav. Na levi od nas v goailo so ruske granate eksplodirale ln prekinite tišino v božični noči. Naša zabava as je vm*«*no nadaljevala, kajti ko Drugi dan je tovariš, ki se je udeležil zabave na božični večer, pravil, da ni mogel zaspati. Vrnil se je nazaj k ognju in mislil na svojo družino, od katere se je moral ločiti, kako so prejšnja leta skupno praznovali božični večer. Hčerka je Igrala na klavir, žena in ostali otroci pa so prepevali Indične pesmi. Razjokal se je, ko je obujal spomine in mialil ns svojo druži-no, od katere so ga odtrgali. Dejsl je, da čuti, ds je ne bo nikoli več videl. Mi *mo gs tolažili, toda nismo mu mogii pregnati žalostnih misli. Njegova slutnjs a«« je dvs tedna p gs na bojiAču, toda v njegov grob Je priletela ruska granata in ga vrgla ven. da smo ga morali tmnovno zagrebsti v ae mlj". vedal nam je. da ae skoro ie pol nam je zmanjkalo vins. Je «»fi- ai tu bori proti Avstriji in nj« n* m taicimcam Senu i j ». gun ji m Turčiji Kar amo do glej doživeli ni bilo nič v pri ¡ciraki kuhar prineael še eno Bol- j ateklenleo ruma. katerega amo hitro a pili in potem amo šil spal. Moldsvaka dolina je bila od dveh strani zasedena, ko je prišlo povelje, da moramo iti z oddelkom |h»hote na patruljo. Pred odhodom so dali vsakemu ko* Speha, nekaj kruha in pol litra ruma. Proti večeru *mo dospeli do neke velike kmetije, kjer smo se ustavili. Na dvorišču smo zakurili ognjt*. pri katerih eno ae greli vao noč. Zju-traj smo odpotovali dalje v de- yrtOiVITA ^ lino, po kateri je tekla reka Moldava. Na drugi strani je bila Galicija in vas Perle, v kateri so bile ruske rezervne čete, bolnišnica in iotorlšča,- Glavna sovražna fronta je bila par kilometrov nižje v dolini. Vas, v kateri so bile ruske čete, smo nameravali bombardirati, ko smo na vzhodu opazili dolgo kolono vojakov. Bila je ruska artiljerija in bližala se je hribu, na katerem sta stala dva naša topova. Začeli smo streljati, kar je napravilo veliko zmešnjavo med RtiSi. Obrnili so se nazaj, nakar smo pričeli bombardirati hiše v vasi in most, ki je držal preko reke. To je trajalo le nekaj minut — dokler siso počili streli iz ruskih pušk v bližnjem gozdičku. Takoj smo namerili naša topova v tisto smer in streljanje na nasprotni strani je kmalu utihnilo. Pozneje smo izvedeli, da je bila tam zakopana ruska pehota, ki bi nam bila lahke prišla za hrbet in nam napravila veliko komedijo, toda v veliki zmešnjavi, ki jo je povzročilo streljanje iz naših topov, na to možnost ni računala. Streljali smo še do večera, potem pa smo se vrnili v svoje stare pozicije. Naslednji dan smo se vrnili na tisti hribček. V dolini se je vlekla gosta megla, da se ni nikamor videlo, ko smo dospeli na cilj. Opoldne smo dobili kosilo, in ker se megla ni hotela razpršiti, je prišlo povelje, naj se u-maknemo. Bili smo že kake pol u-re na poti, ko smo zagledali ve čje število žensk in moških, ki so šli proti nam. Ti so nam potem povedali, da je ruska armada pred nami in da nas pričakuje. To poročilo nas je vznemirilo. Poveljnik je nato odredil, da moramo mi in pehota naprej, konj in nekaj n ož pa naj osUno zadaj, da jih bodo stražHi. Men Le je zde'o bolj varno, če grem z večjo skupino naprej, kakor da bi ostal z nekaj možmi v ozadju ker ni nihče natančno vedel, kje se sovražnik skriva. Razvrstil smo se ob desni in levi strani ceste in pozorno opazovali vsak grm v vedni bojazni, da nas sovražnik napade iz zasede. Previdnost je bila na mestu kajti naenkrat je počilo kakih sto strelov in krogle so pričele frčat nad našimi glavami. Hitro smo se skrili za drevje ter kričali, da bi prestrašili sovražnika. Iz silnega kričanja so Rusi menda sklepali, da je naše število veli ko večje kakor njihovo, pa so se umaknili. Ko so se Rusi umaknili, so pri šli za nami topovi naše baterije toda kozaki so nas pričakovali v nekem drugem kraju. Pustili so nas prav blizu, da nas zvabijo v past. Ko so nas imeli na cilju so začeli streljati. Kot pri prej šnjih spopadih, so tudi sedaj ra bili "dum-dum" krogle. Kakor hi tro je zaropotalo, sem se skril za neki plot, v istem hipu pa je že prifrčala krogla v kol par palcev nad mojo glavo. Zaril sem se še Isilj v sneg in Čakal, da bo stre utihnifc^^^^^H Po kratki bitki so se kozaki u-maknili v gozdiček na nasprotni strani In tam obnovili streljanje. Vnela se je nova bitka, ki pa je trajala le nekaj minut. Na naši strani ni bilo dosti škode, kajti le dva vojaka sta bila lahko ranjena;-—-*- Do kmetije, kjer smo prenočevali, ni bilo daleč in tja smo se vrnili brez nadaljnjih neprilik, kajti Rusi naa niso več nadlegovali. Naalednjo noč smo prebili pri ognjih, ker smo morali biti pripravljeni na bitko, če bi nas Rusi napadli. Začelo je snežiti in naš poveljnik je bil v skrbeh in je že ob štirih zjutraj ukazal odhod. Bila je tema. toda poveljnik je dobil nekega kmeta, ki je poznal okolico, da nam je kazal pot. Ako ne bi imeli topov, bi bilo po^ tev.nje laij*. Konji, ki so vle-kil topove, no silno trpeli, ker je bilo »nega čedalje več. X Na novega lets dsn je prišlo poročilo, da «o Rusi dobili pomoč In da bodo *ačeli z ofenzivo. V moldsvaki dolini so se ie takrst vršile manjše praake med našimi in ruskimi četami, od hribov na nasprotni strani ps smo slišali topovsko grmenje. Ruski rta-črt Je bil, da ae začne nfensivs najprej na enl. stranl. potem pa naj bi se raktegnila rta vso črto. i Dol te Agitirajte sa Pros vet o! Janko J. SrimAek: Srečka št 10.451 (NadaljevasJo ia konec.) Tiati večer je prokurist gospod Samuel Scheibenstein napadal s topovi najtežjega kalibra. Vsiljiv je bil do plota in še nekaj čez. Kaj res nimate srca zame, gospodična? Vsaj drobtinico srca in usmiljenja? Ste za vsakega tako trdi?" je vzdihnil in položil roko podjetno Faniki čez pas. Kakor se vzame!" je rekla Fanika dvoumno in nadaljevala: "Sploh pa me pustite že pri miru s takimi predlogi. Pomeniva se nekaj drugega! Kupčijo skleniva, gospod prokurist!" "Kupčijo? Kakšno?" Gospod prokurist je bil edini gost v posebni sobici. V veliki ipivnici je razgrajalo par delavcev in pijanih šoferjev in čevljarski pomočnik Srobota jim je tolmačil zadnja uradna poročila abesinske fronte. "V zadregi sem, gospod prokurist — V veliki stiski — Srečko sem si kupila — Mislila sem da gostilniški posli slabo nesejo -" "Pa, Fanika?" — zaslužim na napitnini -— To-Prodam vam jo — Srečko — Na žrebanje ne morem čakati .Gospodar zahteva tedenski obračun —" "In?" je kratko vrezal gospod Samuel Scheibenstein, prokurist, in v očeh se mu je vne žarek upanja. "Rekla sem, gospod proku rist — Tole je srečka — Dva stotaka potrebujem — Nujno —- Se nocoj —" Gospod Samuel Scheibenstein je pokrmal z glavo in a koprnečim pogledom obliznil dekle od majhnih čeveljčkov do oblih bokov, od tod do jedrih prsi pa do belega vratu in rdečih ust. In pokimal Se enkrat. "Vzamem srečko, gospodična — Ampak —" "Kaj?" "Obresti zahtevam —" "Velike?" "Ne preveč — No, se pravi — Cim večje —r gospodična —" "Morda bi jih plačala —" "Kdaj zaprete, «gospodična? Ob enajstih? Počakal vas bom in se dogovoriva —" 5. "Gospod prokurist Scheibenstein, gospa —" je javila hišna. "Prosim, naj vstopi!" Hišna je odfrfolela in trenutek (pozneje je v privatni salon gospe Elze Maričeve — pred leti še nekrščene Gtelke Mayer — vstopil z mapo npiaov gospod prokurist veletrgovca, verižnika in liferanta Dušana Mariča. "Gospod šef je davi, predno je odpotoval, naročil, gospa, da nujno pošto, ki bi morda dospela opoldne, predložim vam na vpogled in podpis —" "Ne bodi neslan, Sami-leben! Semkaj k meni se vsedi pa mi ipovej, kod si se potepal te dni — Niti tvoje sence nisem pošteno videla —" Gospa Elka se je odmaknila na mehki otomani in na dnu ži-vobarvne domače obleke se jI je odpel gumb iz biserne matice. Gosfpod Samuel Scheibenstein, prokurist, se je najprej prepričal, da je predsoba prazna, pa duri zaprl in previdno obrnil ključ v ključavnici. Potem je mapo s papirji, ki jih je bil prinesel, zagnal na mizo, zdrsnil na otomano in si gospo Elko posadil na kolena. "Etel-leben. že štiri dni--" Goapa Klza-Ktelka je sladko utrujena z drhtečo roko podpisovala prokuristove spise. "Tako, gospod prokurist — Hvala vam — Naj se požurijo v pisarni z odpravkom — Deček mora na vsak način še pred Šestimi na pošto — Predolgo sva se zamudila —" "Zapovedal bom —" je rekel gospod prokurist. se naglo pri-l»ognil in s tistimi svojimi komaj za spoananje predebelimi in vlažnimi ustnicami poljubil gospo F.telko-RIko pod kodrčke na tilnik. "Etel-leben! Dušica moja!" jI Je zašepetal v cvetoče ušesce "Jutri in pojutrišnjem Je žrvba-nje v razredni loteriji. Gotovo si nisi kupils srečke? Poglej,j jaz niaem pozabil nate. srce mo-je' Ne zameri, če ti prinašam takole mslenkost! Bolj ** šalo sem jo \ zel kakor ur resnico—" 'M i Gospa Etelka-Elza je začudeno vzdignila glavo. "Srečko razredne loterije? — Ah! —" je vzkliknila tako, da se ni vedelo, ali v tistem "ah" leži veselo presenečenje ali užaljeno razočaranje. "Da," je zatrepetal gospod Samuel Scheibenstein. "Srečko — Srečkico —" "Hvala, mali moj — Hvala! se je zvonko zasmejala in mu ponudila usta v poljub. Srečka je nosila številko 10.451— 6. < "Kako si spančkala, Etel-leben? Dobro jutro, otročiček moj! Kaj si sanjala, cedra moja libanonska?" Gospa Etelka-Elza se je nalik beloruni mačkici pretegnila v globokih pernicah, s toplimi lehtmi objela gospoda Dušana in ga vroče cmoknila naravnost na usta. "Krasno sem spančkala, o PETEK, 10. APRlUt —KwWrâUd P*, Anthony Eden, angleški nanji minister. si rekel? Kaj je dejal? Sreči št. 10.451 je zadela miljon pol?" je zavriskala gospa Eti ka-Elza — "O, David-leben' i David-leben, ki si kakor jablan -nje — Moje sanje — Blato med drevjem v gozdu. In Se v krasnejše sem sanjala. Nekaj novega visi v zraku. Čutim. Slutim. Sreča se obeta —" "Sreča, o Etel-leben, o roža saronska? Kakšna sreča, o najlepša med ženami, o lilija v dolinah, ki je ime tvoje kakor izli-to mazilo? Govoril" "Sanjala sem, o David-leben, o blatu — Vsa sem bila blatna od peta do temena — Blato pa pomeni Zrečo, o David-leben, ki si podoben gazeli ali mlademu jelenu —" Boječe trkanje na duri spalnice. "Kdo je?" "Jaz sem,« Sara — prosim — Gospod šef — Oprostite — Gospod Jevnik — trgovec — želi — prosi — samo za pet minut — Zelo važno — Neodložljivo — Trgovska — denarna stvar —" 'Takoj! Takoj!" Gospod DuSan Marič — še ipravkar David Mayer — je bliskoma švignil iz postelje v jutranji plaSč in copate. "Jevnik? — Denarna zadevat — Bog pravični! — Dolžan mi je •— Skrahiral je — Polom — O Bog mojih očetov, stoj mi ob strani —" mu je zavrelo v možganih. , Vrgel se je iz spalnfce V predsobo. V naglici niti vrat svojega zakonskega najsvetejšega ni potegnil za seboj. Gospa Etelka-Elza je v pižami planila za njim, se po prstih pritihotapila do raze v vratih in prisluhnila. "Miljon in pol, gospod Marič —Miljon in pet sto tisočakov — Čestitam — Srečka št. 10.461 — Vaša srečka — No, pomirite se, gospod Mari$ — Kaj vam je? — Ne verjamete? — Častna beseda, gospod Marič — Nobena pomota — Smatral sem za prijetno dolžnost — Moje najsrečnejše čestitke — Miljon in pol — To ni mačji kašelj — Hehehe! — Klanjam se — Oprostite — Na Svidenje — — Poljubljam roko milostljivi--" Gospod Mayer-Marič se je žolt kakor vosek in zelen kakor griža zlomljenih kolen prizibal iz predsobe v spalnico. "Miljon in pol — Srečka št. 10.451 —" je šklepetal kakor bi ga tlačila mora. "Kaj praviš. David-leben? Kaj Sreča —" "Sreča? Kakšna sreča? 0 Srečka številka 10.451 - ^ ser je gospod David-Du«ia| pestjo udaril po čelu — "— — je moja srečka! jo imam! Jaz! Na! Preprič se! — Oh, srečka — Blato Moje sanje — Poldrugi Ijon —" Kakor spuščena vrtavka gospa Elza-Etelka odplesali svoji nočni omarici, odprla pt dalček in histerično se hihita gospodu Dušanu-Davidu pomol la pod nos srečko št. 10.451. NIKAR BITI SIŽU DEPRESIVNOSTI Triserjeva fireiki Via vat raii tip "Zahvaliti aa Vam moram u ncrjevo grenko vino. Skozi leto < cem trpel radi neprcbavnoiti — I koli aem povili je uatvarilo pita mojem želodcu. Pred tremi I sem opazil val oglu, kupil «tek co in od prve čajne žličke, ki mb povžil ja moja želodčna aitnoat i!a. Bilo je kot oprostite, cu. Moja čreva aedaj delujejo r kot ura in aedaj jem s ilaitjo. zvcati. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebav slabega apetita, zAprtnice, pli glavobola, nervoznosti, nemin r.panja, prevelike utrujenosti, al Jrincrjevo grenko vino; jeml gafredno po eno ¿ajno žličko | obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'8 ELIXIR £ OF BITTER WINE ^ Joseph Triner Company. Ckio#i VeČ iivljenjs zs nervozne, oslabele moške in NUGA-TONE J« bo«at » cink« I" »I pracvnljivt »mm, ki daj« pri»«"«® foaforovih rlrmrntov. ki ao nujno K"«*" mo« In Jalanj« »l»«*v. Zdr»»''»1 {mim predpisan po «lr»vnlklk »» joilh bolnih pretorov ln bolnih l'*»J vr.dno.trn m ljudi, ki trp« »»M «UUl truj*n