p . . . I ‘ .. ... • v -•■ . .... , —- •«»«■ ■! . • , '/ir '*• / . . i V? " — : - _.-U,______ ,. * ■- I ' " ; '*• ■ 'V' ■ ....:: ....... ... gwaHm DRAGI UČEHCI III UČENKE! Ob izidu 3.številke STEZIC bi vam rad nekaj povedal} Četrt stoletja mineva od tistega dne,ko so se sredi krvave vihre druge svetovne vojne v malem bosanskem mestecu Jajcu zbra« li delegati jugoslovanskih narodov in sprejeli dalekosežne sklepe. Leto 1943«j© bilo po zmagi rdeče armade pri StalIngradu(danes Volgograd) ne le prekretnica v vojni združenih narodov proti mračnim silam nacizma, marveč tudi odločilno v razvoju narodno osvobodil"' nega gibanja jugoslovanskih narodov,leto velikih vojaških uspehov NOV in POJ/ Prve dni oktobra 1943 si je slovenski narod po ovojih odposlancih na zboru v Kočevju % pisal sodbo sam '/Dober mesec kasneje pa so delegati jugoslovanskih narodov v Jajcu postavili temelje za novo federativno in demokratično državo o AVNOJ je prerasel v vrhovno zakonodajno in predstavniško telo jugoslovanskih narodov,Jugoslovanski narodi smo tedaj kljub očitni premoči hitlerjevskega vojnega stroja sredi okupirane in izmučene Evrope dokazali svojo moralno premoč in voljo po svobodi in neodvisnosti, Ko danes,po 25«letih„obujamo spomine na te slavne dni naše zgodovin® si moramo biti svesti svojega narodnega ponosa in moči, ker le tako bomo lahko,Če bo potreba,branili svojo neodvisnost pred vsemi tistimi Iz zahoda ali vzhoda,ki v svoji blokovski politiki propagirajo danes novo teorijo "o omejeni suverenosti"* Socialistična Jugoslavija je prispevala in prispeva pomemben delež v današnjem času,ki je zgodovinsko tako pomemben v sodobnem svetu* Dragi ucenoi! Vaša naloga je,da se že sedaj v mladosti pripravljate,da boste zvesti čuvarji domovine„V čem naj bi bila vaša pripravaTPredvsem posvečajte večjo skrb učenju,ki je vaša poglavitna delovna dolžnost«Nadalje ae vključujte v razne izvenšolske dejavnosti iv taborniško,strelsko,planinsko in te.lesnovzgojne organizacije,ker s tem si boste utrjevali telo,da boste sposobni,če bo treba,braniti domovino. Obramba domovine je pa prva dolžnost nas vseht Ravnatelj Mirko Brejc Spoštoveni brelci: Tflko kot lansko leto borao tudi letos izdali nekaj Številk našega lista Stezice. Noše Želje jes da bi vsakdo izraed vas sodeloval v tem listu z dobrini spisi in 2l3nkiP kajti le na ta način nem bo uspelo posamezno številko razširiti in popestriti od lanske. Prva številka je posvečena rojstnemu dnevu naša nove Jugoslavija in obletnici smrti lašaga ne j ve ž j e ga pišete! je '.ena Cankarja. Vsako leto se 29. novembra znova spominjamo na velike dni pred petindvajsetimi leti, ko so naši poslanci v najtežjih vojnih okoliščinah prišli na II. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu ir pod. Titovim vodstvom osnovali temelj novi, svobodni državi, iprejeli so najpomembnejši sklep, ko eo odločili, de bo Jugoslavija postala federacija Šestih enakopravnih republik s socialistično ureditvijo. 11. decembra bomo slavili 50 letnico smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarje. Bil je najpomembnejši predstavnik slovenske moderne književnosti, ki se začne 1899. leta z izidom njegove pesniške zbirke Erotike. Rodil se je kot sm revnega krojačn na Klancu, v najrevnejšem pre predelu Vrhnike. Svojo mladost je preživel na Vrhniki, v Ljubljani je obiskoval realko, po maturi pa se je vpisal na dunajsko tehniko. Ves čas študija mu je trda predla za kruh ir. stanovanje. Opustil je študij in se docela posvetil pisatelje renju^ čeprav mu je bil tudi ts kruh grenek. Postal je prvj poklicni pisatelj na Slovenskem. Uspel je v pripovedništvu, vrh pa je dosegel s svojimi dramami. Tako kot Prešeren s poezijo, nag je Cankar s prozo postavil ne r-cver z drugini evropskimi narodi. Na5i učenci r.o v avej.i a to taorti^.o pis li • IJico JiTi $e to usoelo, boste lahko prdbroli v vrebini it 4tc, »er V tej Številki amo se dotaknili tuol oroblem n*-vt* lolf-, mi referendum o somoprisp. vku nnj'u nr»ča-nov vse grocnjo in obnove Sol. Prizadevamo ni, dr bi staršem ii urugitr. občan -• V: prikazali .. not t nove šolske zgradbe, ar j ti .n1’ .»11 1* nt* ta način pouk bolj izpopolnjen. 1’nori izted njih do or o veuo, do ta Šole ne ustreza več irna.lrMji.i notreb^pu Vsakokrat 3't;ko o tem ponovi, p. «pričf ..-o» ko prestopijo šol skl : ran, 5 e znajdejo na temn-:' • rocinikt;., Tee.? j pozv-vni zv or* Iz i učenci eni e stoji, j sredi te gns..e k s n. i C " stopnicah. Upamo, da bc. to u? pelo. d n bouo r.&ši ttr :■&' ;•• ’ ' - nj; hovo od; )■: in d- -.o sricJ n, i-*.t kar nrjv.- ^ ;'l. . Lomu s tem 1 hk: ponočni ur* n voj e starše 5 ki ■ odločilnem mestu,, se bo no roji spominjali njihovi,': .-U' v in jih skušali v tem pogledu posnemati. Kakšen bu končen rezultat pa bomo poročeli v eni izrod msJednjih Številk nešege lista. Ir? ' nik j Od prvega do petega razreda slišim besedo domovina. Včasih se mi adis da ne razumem te besede. Je domovina listje, ki mi šumi pod nogamij, mogoče potok, ki se blišči v daljavi? Da, t© je domovinah Tudi majhna hišica, ki si jo otrok zgrodi, da se v njej igra, je del naše prelepe domovine. Damjana Miklič, 5,c Domovine je otrok, ki okačs preko trate, domovina je bistri potoček, ki veselo Šumije mimo breze; domovine je vsa, pra^ vse, kar imame radi In je naša, od nikogar drugega. Breda Lakner, 5.c Ko grsm skozi gozd, vidim in slišim potoček, drevesa in tudi gozdne živali. A ko me pot zapelje po livadi, lahko opazujem pisane travnike in njive, v daljavi pa segajo visoke gore v neb@. Vse te naravne lepote občudujemo in tuai ljubimo, kajti to je naša domovina, za katero so se borili naši dedje, očetje In matere. Zorka Golmej9r,5.c Moje domovine so gore, ki so ogrnjene v bel snežen plašč kakor neveste, ki se pripravljajo na poroko, in se bleščijo v jutranjem soneu, so lepa mesta, za katera so se borili partizani in mnogo jih je dalo za to nošo domovino.svoja Življenja. Pavel Los, 5*c Moja domovina je svoboda? To je nekaj, kar si ljudje no svetu najbolj želijo. Marjan Mikolič,!?, b Domovine Je l3pa} lepša kot vsak biaer Karija BeŠter» 5.0 Moje domovina je lepa in prostrana, topla in hladna. Moja dsmo" vina jo človek, ki jo spreminja in ki '.n je tudi boril zanjo. Vili Vogelnik, 5.b Moje domovina je lepa in bogata. Malokj:. najdemo toliko neravnih lepot kot pri naa. Iforje, planine, jezera in bistri potoki. To Je moja domovina. Marjeta Stefe, 5.b Moja domovina je tudi starček, ki s sklenjeno glavo hodi po cesti. Prav tako je moja domovina tudi jazigran otrok, ki se podi za Žogo. Zdanka Valjavec, 5.b Najbolj ljubim starše, ootem pa domovino. Domovine, to Je stvar, zr katero darujejo Življenja, samo da je naše domovina svobodna. Domovino je to, za kar so se nekofc borili naši predniki, ali za kar se borijo Vietnamci ali Arabci. Helena Hevnik, 5.c Vsak človek že zalo zgodaj opazuje svojo okolico. Prav kmalu ' tudi »oozne, da Je vse to njlgora domovina. Otrok se spczne z domovino« ko ahodi svoje prve korake. Takrat mu je domovine igrača, oče-p marae ter bratje in sestre. Kako lepa Je to domovina, kaka varen se počutiš v njenem zavetju! Tomaž Pirih, 5.» ERAMöiO LELO IVANA CANKARJA Canlcprjevs vel:.ka SeXjav de dobi stik s publiko» tiu J0 narekovala snov za drameö v katerir. je upodobil slovensko tiroSbono življenje, želel je» d& bi ne bil« njegove drsae same sebi le nmnenw ampak t"8 vaelej «ovoril ne revnost» kritično in pogumno. Ljubezen do gledališča am ja biia prisojena. Ko je bil peto-Šoiec» so dijaki «sanovali svoje gledališče.. Pri Reboljevih poc Golovcem 8*c) prirejali svoje predstave. Tudi Cankar jn sodeloval» vendar je zelo slabo igral in. je silno hlastno izdeklnmiral flvojo vloge. J'9 takrat je bil navdušen zb dramatika. .Stradal Je» pa je vendar ' b vsaki priložnosti skušal priti do vat ;onice za gledališke pedstove v stari ljubljanski Čitalnici in pozneje v deželnem gledališču. In že takrat, kot petošolee, Hrj j*» apro* vil na dramu» a se je teče sramoval in je pobegnil 1» pisarne. Ko je Živel ne Dunaju je vsakih 14 dni hodil v gledališče. Ob tem Čast Je zasnovrl in napisal svoje prvo vjčje dramsko delo Romantične duše (1897)• Napisal jih je na Vrhniki. Ko je Ivan delo končid, je mati Že zbolela in umrla. Kljub nejve'Ji revščini ja mat;, tista dva raeseöa preskrbi je vala Ivana s cigaretami in mu na poistrešje nosila črno kevo. Bila je prepričana, da se lx? s svojii del©tn proslavil in da bo potem vse drugače ... Delo Je poda’/» takratnih družbenih razmer in izraz pisateljevih osebnih doživetij. Prikazuje predvolilni boj med dvema meščnnskima velja-kota. Avtorju se drama ni zdela dovolj zrele za natis. Izšl*- je l<22. le a» takrat Je bile tudi uprizorjena, v življenje poda ŽA 8 kih veljakov posega dramo Jakob Rude, ki je ib sta a leta 1898 v Puli, ud- rizorjena in objavljeno J« bila leta 1900. Dramo prikazuje podeželskega posestnika in tovarnarja, ki pr;de na boben. Da bi se rešil bankrota, prodaja hčer Ano bogatinu trgovcu, a slikar Dolinar-ki Ano ljubi,, preprači to nakana Rudo spozna» kaj je mislil storiti in naredi samcmcr, Ana pa s oklene slikarja. To njegovo delo se odlikuje po lepem, bog .tim, slikovitem jeziku, ps globokih mislih, po duhovitem,, rrjii včasih predolgem dialogu. Tretje draitiaV-o delo, uprizorjeno z« r^ednlišče J- e tir lcemeđije 2a neredov blegor. Center je draaio začel snomM i Dunaju ?« Xete 1P99. TeScr^t je pieel jratu Aerius "Obrcal m * vee alovenezo neprednjaStro. liberalnost in globoco Ijubej r do slo «ensltepe narode. Vs«. ijnilo lju’?jans!co družbo, z n j* gnilim sezoni sem spre vil na oder." Comedija Jo izčle let. 1901 pri ÄchventnerJu. P^t let kasneje ao v Ljubljeni pripri.ili prvo uprizoritev. Doživela je pravo zmagoslavje. Vee gledelJ; e je Dilö na nogeh; hoteli sv avtorja, noteč mu deti zadoSčer^? in mu ffeatitet zn zmago. Ta/o je Cankarje ve draoe pc dolgih ;o~ tih doživele prnvi triumf. G.ovna oneot je žurneliet £>čuki ,, ki cd vsega saCatka posege vanjo, Četudi ne govori največ. Stoji v krog », ki ge obdejajo ljud, e, ki skrbe za narodov blagor, e misliju le nese. Drema Je lepi'.literarno delov polno um&fer15~Ih vrlin in krasot, Je viöek njeg.ivege uoeeđanjega literernag^ d*?-loven j«. Zn narodov bit gor ime na jplemenite J5o, e tudi uraetnidko nanurro. S snovjo drame Kralj ne Betajno't, se Je Cenkar ukverjal Že leta 1900, ko je komej končal ktnedija 2e narodov.blagor, je napisati kmečko dramo in to ta Je tudi uspele. 3. junije 1X52 Je brez vsakih oznanil v dchwen.nerjevi z?*ložbl izšle njegova drame. Ko je prebral kritike svvje drame. Je öpoznell da laka Ista usoda kot dramo Zb narodov blagor. Valokatera Cenkaruev2 delo Je bilo ljudem tako zelo nerazumljivo kot prav te drame. Cankar si je zelo Želel, da bi a< Kralj na Betajnovi uprizoril v Ljubljani, e gledališče, ki ga je vodil Govekar, se je temu dolffo upiralo. Preteklo je Žc let- odkor je drama ležala v predelu. Od tega čnaa dolje, se je C. nkar vae bolj zapiral vase xn Je sam sebe imenoval - "tujec". 3i.~ičo odpora ©očinstva je zaničljivo ari na ves svet. Tako j vs« bolj izgubljal trdr;» tla pod nogami. Pod pritiskom obči.etva in igralcev pe je tl a drama vseeno uprizorjene in sicer januarja 190a. Cankar Jo je gledal z balkona. In zgodile se je tisto kot pri "n-rudove-i b) gox'U". Drema je bila neke vrste mmifestocije in Je doživele velik uspeh. Govori o porajanju kapitalizma na slovenski vasi. Glavni osebi ste bogata! Kantor in Maka Krtaee, upornik in bojevnik proti Kantorju. Moke tragično propadef kralj na Betajnovi pa ve» da navzlic neailju ne bo uresničil svcjego "kraljestve’' no vesi. V drami se odlikujejo predvsem dialogi» ki se nizajo drug ob drugem, prizori so dobro premišljeni, dejanje je živo in drama lično - to so prednosti Cankarjeve dramatike. Medtem., ko bo nastale prve štiri Cankarjeve dramo; je do naslednje drame Pohujšanje v dolini Čen:florjanski» preteklo šest let. Napisane je bila leta 1907 in je i «Slo pj?l Ächwentnerju. še istega leto Je bilo tudi uprizorjena v Ljubljani in Je prav tako kot ostale drame dosegla uspeh. Nov« dramsko delo se na zur^j razlikuje od prejšnih dram. Tu ne gre le z° satiro» empak predvsem za globoko izpoved. Smis-al in vsebina farse sta izpovedana v naslovu: doline Šentflorjanska Je slovenska domovine, "pohujšanje" pa je izrez za Conknrjev?> umetnost. Junak farse Krištof Kober, imenovan Peter, Je umetnik in razbojnik in na več neveden pustolovec. Kot Petrov pomočnik oe prikaže Zlodej, na novo pa nastopi Peter» resnična šentflorjanska sirote. življenje in delo tedanjega našega učiteljstva je Cankar osvetlil v drami Hlapci. Hlapci so nastali v tistih mesecih lete 1909» ko Je bil Cankar na obisku pri sarajevskem nadškofu Stadlerju. Že •naslednji dan po prihodu v Garejevu je Cankar pisni založniki; ^chwentnerju v Ljubljane: "Drama bo napravila večji kraval nego Za narodov blagor. Naredil sem resen portret naših sedanjih nadvse umazanih razmer. Če pride na oder, bodo tulili in priti "»are " Drama je v javnosti zbudila znatno senzacijo, vroče prerekanje in hude nnpeđe^ predvsem s katoliške strani. Cankar svoji drami dokazuje ds smo Slovenci narod brez značajev in prepričanja, nerod hlapcev» ki je na prodaj vsakomur in ae di zaauinjiti„ kakor kdo hoče. Ko ee je Cenlcer vrnil v Ljubljano, Je Äe vedno upal, da bodo drnmo uprizorili, vendar mu Je kmalu poaislo jasno, do se to ne bo zgodilo. Dramo mu je prepovedala vladne cenzure, ki Je usumila kar 62 mest. Prav tako ni priSlo do uprizoritve v Prngi. Tako js drama doživelo svojo uprizoritev Sele lete 1919, ko je bil Cankar še v grobu. S to svojo dramo in še posebej s podobo Jermena je Ivan Cankar ustvaril eno najdrerocenejšib umetnin. V Jeromnu je unodobil mladega slovenskega izobraženca, ki se z; neše na zmagovito bodočnost ljudstva. V prvem dejanju Jormnn soozna, do je njegovo ljubezen izgubljena, njegova javna borba postane brezupna Že v drugem dejanju, kjer ob koncu spozna, ca smo kot narod nepo-boljšljivp "drhal". V tretjem dejanju se Jimenovo erce stfce, obupa v odločilnih trenutkih. Misli že nf> •inmooor, a mu to preprečita mati, ki leži no smrtni oosteij in Lojske. Njegov^ delo bo nadaljeval kovač Kalander. V njem "idi Cankar bodočnost slovenskega nnroda. Z mislijo na dramo c hrepenenju se je Cankar Se dolgo ukvarjal. Ko je živel v olovenskih goricah je napisa.' dramo Lepa Vida. Izšla je pri Sshwentnerju oo koncu leta 19ti z letnico 1912. Neposredne po izidu knjige so dramo v Ljub Jani tudi uprizorili. Drema je naslonjena ne ljudski motiv o lep.. Vidi. Lep" Vida je simbol hrepenenja za siromake v cukrnrni ki umirajo v hrepenenju po boljšem Življenju. Dejanje Lepe Vide se vrši v ljubljanski utukrarni.> kjer je Ivan Cankar živel in kjer sta Kette in Wurn tudi umrla. Lepo Vida je torej izraz tedanjega Cankarjevega Živijenskega nazora, obračun a smislom njegovega lastnega živi Jenskega dela. polnim velikega hrepenenja in enako težkih mik ter opravičilo in pcvall-čenje njegove umteniške generacije. Še mnogo bolj kakor pripovednik je Cankar upodobil slovensko družbeno življenje v svojih drawah. Družbene napetosti, kakšne je m Jlovenskem porajala nociftlna razlika, se v Canktrju, k3 je os*ro opazoval življenje, njegove značilnosti, napake in smošnosti, zbudila Željo po dromatskea prikazovanju, ö sedmimi dramskimi besedili je postal rnS nßJv*Äji pripovednik in hkrati naš največji dramatik. mm Y-\APSC JERNEJ Štirideset let je garal nlapec Jernej rr# oitsrjevi Jov-čiji, Štirideset let je a avojo krvjo in potom gnojil «emljo. Poeto-vil Je novo lepo belo hi&o z aelenimi okni, večni premoženje. Sedej pa moro od doma. JirneJ je nrdel culo» vzel beraSko palico in Sel iskat pravice. In Jernej je res ssbrel peglevce, da bi bili oni njegovi prav 5nl sodniki. Tudi otroci so se mu srne- jeli. Odpravil o« Je JtneJ vea izmučen in potrt v Ljubljano z nrdo» de bo tam naše., božjo previfo, ki je tako hrepenel po njej. A zmotil e« Je, .u so ge zaprli, ga gnali od sodnik» do sodnike in nazadnje a« ge pregnali. Jernej se ves bolan ii rozeapan vrne v avojo vas ter gre k župniku, poprosi ge, da tszeodl po bo?ji prrvici, ki je nt dobil ne pri sodnikih in ne cesarju, župnik ga je tolalil, a Jarnej Je rekels “Ne bo» prosil in ne Jokal, moja pravico je boljo pravica; kar je ustanovil, ne bo* razdiral, kar je govoril, n« bom tojilž Dolžnik Je mojj ne k.ičem - stojim pred njim in terjam.” In Jernej je nadaljeval "Razsodite Župnik tisto besedo, ki sem toliko dni čakal nanje: ali je pravica ali je ni, ali Je Bog aii ni Boga?“ Leon Babič, 3.a Dano Je življenje näemu lerodu - proletarcu, nihče več mu ga ne more vzeti! Saj si jo *» svojim delom,, s svojim umom in srcem zaslužil sončno ži/ljenje ta nr.rod kmetov in delavcev, ta narod auinjev, ki *e more več biti narod sužnjev* Ivan Cankar (Jlovenska kultura, vojno in delavstvo) MNENJE 0 DS,Ü MARTIN KA ČUK Iz vsebine spoznamo» da je C«,.kor v tem delu prikazal Martina Kačurja kot učitelje » idealista. Njegov idealizem se ks?.e ob prepričanju,, da so v dnu srftt vsi ljudje pošteni in blagi. Ljudje gn imenujejo liberalne, ker ne hodi v cerkev. Kačur pa je trdno prepričan» da je vzrok našega zaostalega in zatiranega ljudstva» prešibka izobrazbe V Kotlini» na njegovem prvem službenem mestu, ee je bil spri s županom in župnikom» ker j'- hotel izobraževati ljudstvo» in je bil zaradi tega premeščen ? Zapelje. Tu je ustanovil bralno in izobraževalno društvo» Čop’sv je vedel, da mu bo to škodovalo. Spet so ga preganjali i.i nastanil se je v zakotnem Blatnem dolu» kjer začne propadati. Ko se poroči z malovredno Žensko, opusti prepovedano kulturno de’o» ker ono želi živeti mirno in udobno Življenje. Zavoljo teg' sera aobs zaničuje in se zapije. Delo Kačurja ni bilo zaman; rtzmere se spreobrnejo. Kljub temu, de ga premeste ne boljša služteno mesto» je zanj prepozno. Okoristi pa se učitelj Ferjan, k. KeČurja zaničljivo neživa slabiča in klečeplazce. Ko mu umre ljubljeni sin, se Kačur ubije. Meni osebno je to delo všeč zategadelj, ker Cankar jasno izrazi, da niso zaman napredne idej« nukegs oosaoeznika in čeprav te človek propade, sloni temelj ».«predkn prav na njegovih žrtvah. Značilno Je Cank-rjevo ostro razločevanje med kmeti in delavci, gl«de ne njihovo reagiranje dr Kačurjevih dejanj. V kmetu vidi l-; reakcionarja, medtem ko mu delavci pomenijo edini napredni sloj, ki hoče pravilno doumeti Kačurjevo hotenje. Norko Slapar, 8.a Voliko ljudi je hrepenel© po sredi. Isicelt so j©,, nagli je niso. Uotnovine jim je bila premojhs’.a, dela niso dobili in. edina pot ja vodilo v tuj., Širok: svet. Ljudje so zapuščali domovino, očetje družine. Težlco je bil© slove cd domovine, a usoda je hotela evoje in to tudi dobila. Očetje ao našli zasluželc v temnih tovarnah. Tam a© se mučili letn in :.eta. Nefcsteri s© pošiljali denar donjovs drugi pa 3© go strastne za dli. Živeli so v lesenih barakah in v velikem pomanjkanju. Delo tovarni je bilo težko in poalediee bo se kmalu poznale. Ljudj? so dobili bolezni,, te so jih priklenile na posteljo in vrsta lovorne so se zaprla za njimi. Vendar je tudi v tujini prišlo do gospodarske krize. Obstala so le tovarne z modernimi stroj . Veliko tovaren je propadlo. Najprej ao tovarno zapustili 1elevci iz tujine» potem pa še domačini. Našita ljudem ni preostalo drugega, kakor da se vrnejo domov. Vrnili so se v domovino utrujeni in s spoznanjem;, da tudi tujisia. ki jih je toliko priviečila» ni nobena Indija Koromandijo. Družine ao sprejele svoje može. Veliko pa se jih ni vrnilo. (.Neke j jih je tudi pcmrloi V -ujino ao odšli še čili in zdravis nazaj pa so prišli utrujeni in bolni. Franc Oermovšek, 8.a Črna lokomotive sp je trudna odpeljala s postaje. Zö seboj je pustila žalostne obraze. 3 seboj pa je peljala ljudi» ki so se poslovili od svojega rednega kraje, od svojih žena, runter, prijateljev. Odšli so v Ameriko» Ameriko Koromandijo. Bili so žalostni,, e v srcih jim je tlelo upanje, upanje v boljše Življenje. Zlata Herak, 8.a Dolga, temne gruöa l^ući se pomika no tolodvor. lom Je Jaka velika, črne lokomotiva, da Jih popel^a v tujino se eaalužkom. DnleS, deleS od domače zemlje, daleč od zelenih gozdov, od hiäeB kjer ao se rodili. Zdaj bo Amerika tli Avstralija njihova nova, a lažna domovina. Tu bodo morali de?ati, t;do delati za vsakdanji kruh. Hrepenijo za člmvečjla. zaslužkom. Gnnjajo, kako se bode* lagati, v lepi praznični obleki v nlli domov. Že sli-5iJo« kako Jim v žepih cingljajo zlati nc/ci. Stopijo na vlak, a culo v naročju. Otroci mahajo sosedom, s katerimi eo se skupaj igrali. Vlak 1% dolgo vozi preko dolin. Šele teds/ se Jim razprostre pred očmi obljubljene dežela: Amerike. Z eljnimi očmi gledajo na tovarne, na dimnike, Iz katerih se kad:. Tu bo sedaj njihovo delovno mesto* Z nasmejanimi obrazi, z tUskom v očeh, kot otroci pred novoletno jelko, se napotijo v dom izseljencev. Petnajst, morda dvajset let je od tega. Vlak kot utrujen starček prihaja v domovino. I* njeg* stopajo ljudje, rozetrgani, umazani, z resnimi obrezi. Tujina jim Je izbrisal^ iz obraza veselost,; smeh jim je zamrl na ustnicah. Ne poznajo smeha, ne aolza. Izsušene so njihove oči. Pod njimi ee Sirijo temni kolobarji, ki pričajo njihovo trpljenje. Odrasli, ki so s ponosno držo odšli v svet, se sedaj opirajo na palico. Njihov hrbet, hrbet hlapcev, je upognjen. Za materine krila se skrivajo prestrašeni otroci, kot bi hoteli ubežati revščini. Odhajajo na domove. Zapuščeni ao, prazni, mrzli. Toda, saj jim ne bodo dolgo služili, saj so prišli domjv samo umret. Marjete Slabe, 8.a Prišli eo umazani in lačni. Trudili so se,- da bi zaslužili za Življenje. Delali eo v rednikih, ki so jih izženiRli in tovarnah, ki eo pile njihovo kri. Toda vse to je utihnilo in izbruhnilo iz sebe strgane delavce. Ti so hodili po cestah, zahtevali kruha. Za vse te»nezaposlene delavce so etrojl utihnili, vrsta tevsrn so ostala zaprta. Vse to se je zgodilo v raesecuj v eneaa oameta mesecu in ne tisoče ljudi je teval© po uliceh, pv hejali pa so vedno novi. Vsi so bili izžetia suhi* obraze * imeli raz.crena od skrbi. Spominjali so se domačih,, zelen■-travnikov in gozdov^ rodne zemlje. Vse bi dali,- da bi bjtl in z©pet videli vse to3 kar so zapustili. Vkrcavali so se ladjöj da zapustijo Ameriko» ki jih je zavrgla. Boža Ja;iežič9 8.a Jazp bratjee pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar se nam šiloma vzelip za kar so nas ogoljufali in opeharilia bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoteri?obrestmi2 Nača domovina ja boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Ivan Can&ar (bepn naša domovina) MIMO TOVARN V 301<Ü Slcozi ülenö opazuje© gnečo ljudiv ki oa po pločniku pomika naprej. To eo večinoma delavci, ki so zaposleni v veliki tovarni. Moj pogled se zapiči v enega izmed njih,, ki teča po pločniku* se preriva med ljudmi in prev pod mojim oknom se zaleti v starejše Seneko, ki stopa počasi in Je uprta ob palica. Ženske se je kar prestrašila# toda ta človek hiti naprej, ne da bi se Ji opravičil* ženska pa žalostno gleda za njim. Urin kazalec s« jt premaknil, bliža se osmi. Tedaj tudi jaz stopim na ulico. Že pc nekaj korakih zaslišim bučanje strojev is tovarne. Ob teh strojih s© delavna mesta mnogih tistih ljudi, ki so šli, pred nekaj časa tod mimo. Njihovo delo ni lahka,zahteva dosti truda predvsem pa volje co dela. In kako je bilo včasihi Tudi tsk’at; ko še ni bilo toliko tovarn in so šele nastajale* je bilo delo nekega delavca težko{ verjetne težje ket danes^ sedaj pcsnsoo toliko strojev, ki nadomeste Čbveško delo, ki jih včasih niso. Sleherno delo so morali opravljati ročno, to je potrebovalo anogr? več ljudi in delo je šlo kljub temu počasneje od rok. Delavci sp se ite ti nekdaj borili za svoj položaj* za zviöanje mesečnih dohodkov In prav gotovo so danes delrvcl bolje plačani kot nekdaj* ie ps res tudi to, do so cena živil in obleke neprimerno dražji kot včasih. Ko stopam tako milo tovarne, premišljujem* de so v njej zaposleni tudi mnogi, ie leto ali dve starejši od mena. Tudi ti morajo pridne delati, da ai prislužijo denar. In prav zaradi tega, ker mnogi izmed r *s Še nismo bili v tovarni In še nismo poskusili delati v njej, pi»pogostokrat premalo cenimo delo nekega delavca, čeprav je njegov') delo težko* dostikrat zelo nevarno, če samo pomislimo n. pr.c na rudarja* ki mu vsak trenutek pretijo nevarnosti pri opnvijanju svojega dela. Norka Slapar, 8.a Zbudim ae9 pogledam na uro, ici mi Že neicaj časa brnž na uho. Pol 3estih je. Oči mi lezejo skupi j, a vstati moram. V kuhinji je luč. Meti se napravlja. Oliti mora v službo. Spremljata jo, k«sr Ima v pisarni neke prepis zame, ki jih v Šoli nujno rabim. Ko stopava skozi vežo* je še mrfčno in zmrazi me. Pomislimi mati mora vsak dan tako zgodaj -• službo. Ko stopiva ne ulico 5e gorijo ulične svetilke in me'ejo senco na gruče delavcev, ki hitijo k vsakdanjemu delu. Pjtid glavnim vhodom v tovarno sto~ ji vratar,, ki se pogovarja z nezaposlenim sinom, ki Že nekaj čase zaman išče službo. Danes j€ pač težko priti do zaslužke in tudi mene skrbi9 kaj bo z mojo zaposlitvijo po končanem šolanju. Ko pridem z mamo v pisarn)j sem dobila prepise. Odpravim se domov, srečujeta zakasnele delivce, pozdravim žensko, ki vsak dan pometa po trgu in prideta do ;i5nvh vrat, še enkrat ponovim snov in odideta v šolo. Po pouku doma pospravi'ata. Začelo je deževati. Mati je brez dežnika. Stečnm ponj, :a se ne bi zgrešili. Zavežem ?i ruto in zdrvim po stopnicah. Dre je Že dve. l.-pet : rečujem delavce, nekateri so sključeni in hodijo trudno, počasi, drugi hite domov3 da bi preživeli prijet o popoldne v prijetnem domu. Jas pa spet premišljuje® o nezaposlenosti in ne gre mi iz glave, saj je to zelo pereče vprašanje edanjosti. Pri vratarju počakam ormo in «kupaj odideva domov. Marija Ahačič, 3.a N O JA d O L A ŽELJA VSEJ \ . ovojih rojstvu se S)cvek Že jsačenJ* učiti. :rv» Leseöe: öt«^ mam« rezvesele st-rše« Vsak dan sna povedati k: j nave^ ■ Ko foalü doreste mi Je .;.elje če bi zn \1 besede kec ro Me r, mama tul? neplaoti. 2 roko v roki fp» starti peljejo, pred Hta/fco, ki ji prrvimo .ola. Prične s« učenje oi pisanja, branja, rijon. i ročnem iel». telovadba in iploh ruči, ki jih člr,\c' za Ji vi j» nje potr«? ouje . Del svojega • iega Uvijen,.a puet i c o v 3oli. Tode, k'■j je be eda Sala? Prej cato bi -ek-i d' je stavbe, / katari uSenc* aede in 3e učTudi Jas ie oemc leto obiskuje» Solo. KekSne je naše šola? »Ugovor vaškega uc^nce j ’ stara”. Že z.uninji videz ne še šole t . več lep. K o prideš i stavbo, :rorč 3 đ bro p *zitix da si ne slizanih stopnji iar nt zlomiš vratu. ?idx'jič je neka maraioe ^apuščala Šo_o in r.o f o • kih stoonican ji ja spodrsnilo kot r ledu. Padla je. Ut sr c ji ni bilo hu ege. Siam nodnik je terc* 'en in zelo jzek, Man.'kt »v"j svet u be. / 5cj l imamo tudi ure t r.ike. Prou tori r v ? kjer ri manjia samo zraka ni dnevna vetloou čo b' Laik. ixonnfino iz*.'ševali n&loge. Fctolaoci torij je v b; »t prt ' -kjer so dela ni pogoji zelo težiti. "'uči te vnet ca n? zadošča vsem potratam mladega človeka. 'ato program zvršujemo ob lepem vrerenu za aclo ne dvurišč-, mad kupi drv. ake in Še slabše so rj r.mere n« riali šoli. •*0 vesen in na? m mestu se sednj raz, ~avljo o srmoprispevku ?.a gradnjo Sol » adaptacijo starih šol. Vsi učenci si Selii nove, lepše Šolt. Zleta 'ierak, 8. a Ledimo v dolski opeh, dežne kaplje potrkavajo po 31'^ h, o. motijo pouke. 1'zred zatemnjen, gledamo poizkr.s. Ta :ep. uspe, vidimo 3 svetlobe skozd planovzporedno ploščo, uoiz co*-' ■’o kauče, i, obc^aten:. smo s .lavlwi 9:>cN. Čase, .u- Q a pvizicasi lej več pomtnili, ke;.tl vani: je avane^', ' ‘ ■J*u * jv trebe vse pripomočke znosita. ’ dru^o nedstr.upje9 ^ fisikali .•;ebine,i. Trije učenci, odnea-jo priprave. Med pot jr. dt;tro Qzitx da jih nn tesnem vodniku kdo po. evedoaso n» porine, ^ 3C dragocena učila .ahkc razbile z oken aoraonc sneti zavese ^' na jat pridnih rok h-i., da bo rinsledrijo uro razred svetel kov -»rej. Zr&k je slab odpremo okno. U&di bi se sprehodili po hodni ^ £iBQ dežuiki učitelj zavrne. Sami uvidimo, de je res velik* gnečov saj s seli v risalnico 7. h reared. nsbiticrl torbami in b öö prerivajo do stopnic, revir,. --daj pridrvijo iz agornu Tp nedst op ja učenci 5. razrada, ki hite k telovadbi. Ta je gneči §e -očja, odhajnjo dcmav Sa učen-» ci 6. razredag ker imafo kone1 p.uka. Marsikdo pohodi sošolca, de :a skoči stren^ udari, s tem-naslednjega f ta spusti torbo toda naval mu ne dovolici bi jo poiskal, oeie, ko plaji otrok zdrvi naprej, lehko začne is.r-.j torbo, ki jo najde na kon^u stopnic,, vso amazano oa copat. Mas-ednjo ur' je zemljepis, täfienec^ ki je zadolžen, do prii ja zemljevide, prinese le-te z zamuda in se izgovori, do jit. je moral previdne nesti ker Je ni le na hodniku velika skupi a učencev skoz/ ketero se je moral preriniti. Minila je zemlv,(pisno uro in cdhajamo domov. Ka se obujemo in hočemo oditi hi'ro iz 5olec se ".ol^tavamo v u.Čence nižjih razredov in marsik-gs v naglici podremo. v’ torek je bil lep sončen dan. V; 3 odmore smo morali biti v razredih. Sredi glavnega odmora je prišla tovarišica in povedala, dn bomo Sli v Kranj. Prve pot je vodila v novo Šolo Fre cetn Prešerna. Kakšne soremetr. a Damjan Petek, 3. h ’»ov Sola . . . cve besedi, ki jv pvgosto slišimo iz ust učen-f-ev. In kaj pričakujejo učenci od nove šole. Mi sl in., da vsi, : ir." «e Želimo, da bomo dobil: z novo šolo veliko in rottorno stavbo, e širokimi in svetlimi hodniki, kjer a j U: se v odmorih rrzi^roli. Priča'sujemo udobne re;rede, lepe icloDi, stole in sodobne učne pripomočke. Učenci vijjih razredov si belimo oredvs^m ustrezne k&bii^etti in 1« bora tori je, kjer Ui Ivhko nemoteno de. sli poizkuse in nf.m ne bi več slutili le zb sprevljsnje učil, :ot se to dog«ja sedaj. deved« ps bi bilo zp ustrezen pouk tt- mične vzroje potrebno zgrr.diti tehnično delavnico z novo premo, prav tako bi bilo isto potrebno zo 'gospodinjski pouk. Učenci, ki reli berejo, bi tili zelo veseli, če bi dobili rovo knjižnico z bogato knjižno zbirko. In do ne poaabimo telovadnice. Ses, lepo bi bilo imeti telovadnico s potrebnim telrvadnim orodje«, do bi se učenci lahko dodobra razigrali. Take pr sedaj hodimo v Partizan* ki je precej oddaljen od nuSe 5cl.e. Upajmo, do se bodo odločili neni v korist? N e venka Markič. 8.b Tržič ima vedno več šoloobveznih otrok, žeto bi bilo por.rebno zgraditi novo Šolo. Xer p'1 občina nima dosti demrja ze graditev te šole, oo no ne zborih volivcev sklenili, da bi občani sami prispevni! nekaj denarje zb zgraditev šole. Tudi mi, učenci, si Selimo novo Šolo, ker je oouk na naši šoli precej težaven. Hszreoi so temni, in še posebej v odmorih, ko ne smerne na hodnike znradi prevelike gneče. Jtrnniščn so nehigienska, vendsr pa so zato velikokrat krivi učenci sami. Z dograditvijo nove Šole bi se vse te težave precej obložili, t?»ko bi tuci uspehe precej izboljšali. •jtojsn Lukane, 3.a j»t t j ) pr j bi v« t Triiča * volitvah odločili zn gradnjo nove Sole, bomo d.bJili v Bistrici pri Tržiču novo S?!«. V tej £oll bo velilco prostora. Učilnice bodo lepSe, v'>;j6 in lepo opremljene. Hodniki bodo večji in več prostore bo za naše obleka in čevlje. Kuhinja bo večja8 do bodo v njej lehko kuhali tudi coslle. Večja in lepSe bo tudi telovadnica in ostali proato-ri. Txdi ckolice Sole bo lepo urejena. Do Sole ru bom imel več tako deleč kot imam sedaj, v to Solo borne hod.11 vsi, ki stanujemo v Bistrici in Hočevnici. Upai, da ne bo vsak Tržičan odločil tako, da bomo res dobili novo Sol: v Bistrici pri Tržiču. I^or Hopret, 3.a Kontu bj napočil dan, ko bodo naSi starši ir drugi Trtičani odločili, ali bomo zgradili novo Solo. Zelo bi bilo lepo, če bi dobi.i novo šolo in z njo lepše učilnice in telovadnico. Tam bom? imeli igriSča, no katerem bomo igrali razne igre. No priorTj kočarko, rokomet in nogomet. Posi»ai ae oomo na 5por*-.diih dr.avih sankali in smučali, pomladi pa igrali rezne igre na proste«. «J^urij Frankoma Jv& heditr v osnovno šolo nerojo Mirka Bračiča Tržič, flaša šola isz bi red« novo Solo. Ta Sole bi bilo velika. Hodnik bi bil dolg in okrašen s slikami. Tudi na stopnicah, bi Želela slike in v oknih pokole. Ra redi bi bili veliki in v razredih lepe klopi in stolčki. Vsckti klop in stolček bi bila enako velike. Tablo čista in suho. Ra?;’ea pobeljen in čist. N« stenah risbe in nad tablo slika tovair'.č}* rit«, v straniščih in umivalnikih čisto. Telovadnica velik* m prostorno. Okna oobnrvena in ne razpokana. Majde Radon, 2.b Obči' ržič ^ ^ .lu zrčelr 2 rr^črnjo nove 5ol^ '» 'üi-tvici. Vsak r>'. vat oi to pr5 •:-pevp*i. z. enim procentom ?••• mese^ae.--? dohodki . an i>i cs & *. orn v kmflu f roditi in, de bi bil n kmelu zgrejenat dt bi tuči je* hodil v to Selo- vso. Se kajcSne leto- ortle ne j b ir- veliko in prostorna. V njej noj M bili veliki učni proste• . iole noj bi imele tudi prost ore zn pr jk tehnike, petja, ris1ja> ->0 noizkus» fizike in ke-n'je* Posebno pe, da bi v novi Sol. ime*! veliko r*odobno telovadnico, ča la mogoče z zimski« j&zeten ;a pltvr -je. Tudi kuhinja in jsdilni-v bi v Soli or»? v oriši a, d 1 t ! otrorJ, katerih starši so zonoalafl, lahko čobili kosi-o v šoli. Okoli šole pe naj bi bile dovolj prostora seveda ucii ne nr;e ttanjkei:! športno igrišče, la se tičenci lahko ob 1' ,em vremenu razgiba ,3. Izt A :’ ' v 1 ^ r. Masa Sola .je le staro in p‘e-ü jhno sa tuko veli-cc : .e vi le učencev. iCer ob*Iv nlva sredstev zn gradnjo r» . teg' mo.rec? amo. :. !;» za s-g-» veV - k tno-./, Novo Solo si z^ai-SijaM toko.lr: Želim si, da. t' 01 . . r- zrr.d veliki, svetli i.i topli, n,a.r ric-- ?o čevlje, umiva, i ca zimski brze n. do bi bf 1 e la no ure j ;e:< svodni r« ir. orad. e, ki ssrüs» v o j*' ihiujo 1 ' i i ’ ■ • :r 'ok, lep:* určjeno risfrlnico, kabinet; z' kr id-k - in /e . ; pr osto.r’ za razvedrilo. Kislim, da Pl tako sodobne urejen* šol® pripomogla k boljši" . Marko < ra vua’-, Ssasa si Selim sončne Sole,, đa bi bili prostori sa učenje velikis lepa telovadnica in sreven Sole igrišče. Novo šolo si zamišljam čisto drugačno* k'kör je šolo na Zalem rovtu. Predstavljam si., da bo ata Is n? lepe® prostoru* da bo vsaj tronadstropna, široka in velika. Imeti more centralno kurjavo in prostor za kuhinjo» da bi tisti otroci lahke imeli v šol:i kosilo* ko so njihovi starši v slu2b4. Tako kakor jaz, si tudi drugi učenci želijo nove šole v Bistrici. Tatjana Resman^ 3»a Tisti večer je z nasilno roko poseglo v nebeško luč nekaj neznanega iz tujih krojev udarilo je neusmiljeno med praznike, povesti in pravljice ... Nekaj neznanegs, novega, tujega, čisto nerazumljivega je stopilo prednje, je stalo tam visoko in širok©* pa ni imelo na obrazine c Ivan Cankar •> Podobe iz sanji KG DOSF^VE SC Vozili smo s* z vozom po jzczdni stezi. rrn,i je otepe*, počes-i. l»Phe‘< •a-’Đk j* legal na zemlj?. Sila je pse c in vos ge?.ci ja hil v prelepih barveh. Bilo je v sc no b-lj tsci»'. Skoisj nlsmc. niSesar v?č videli. Sence so se plazi p: gozda. Naenkrat pa se je prifazal pred nami o ivnlk v večerni zarji. Soneti ni bilo nikjer, le žarki ec obvr jtl je‘roli aeb: d>- je bilo čisto rdeče- .r--.t ;a& j« vodi.: dalje, ve ret'.’, /czda. Tu je bila bris cesia. Gozdi,e sence so pozabe na caotn . in dre vere no s avojirai ssrcceiI dajale podoba k: si ee i t e ;'0 v p 1 e /& ^dosegljivi». f’o «ebu ni bile reč rdeče barv«. Bil , je tenu.. v bližitii j« zalajal pes ii pred sebi j sem znfledal na us bu obrise samotne hiša. Stopiti «mo z voze in Sil v h ito. Na pragu a-n re obrni'i in posedal po dolini. Vse je til o tiho, v daljavi se j« vil dim tovarniškega dimnike, zapihal je veter listje je zttšuštelo in nn obrazu sam začutil svežino vetra. ..•"'•ko Kokalj č a MOi'A IGR ' ČKA Voj e najljubša igračka je punčk''. Kc sem jo đonila sam bila ;'1> v e? «la. la? đ'Sge, črne Ir a a in »njt;.r.e tuwe ;či. Sečila tem ji oblekice in jo oblekla. Dala sem ji ime po meji pr j. je teljici Karmen. čreden »ea začelo hediti v Šolo sem o* z nj^ ohko ves dan igr ©ir. Poten» sere dobila r.ove igračke. To e o bile knjige, .zve/ki it* svinčniki. Tode le vedno sem našlo Čr*s% da i se poigz-a n z njo. uvečer sem ji pripovedovala pravljice as v- r.jo p^gu- v n r j ** j r dokler iis«ic.zs8p;‘lu. Sedej se ne igrani ved. Tudi pravljic ji ne pripovedujens ved in je ne nosim s.seboj v posteljo. Včasih pa jo vidim sedeti nn polički med ostalimi igračkami. Darja Markič, 2.b TAK JE SVET, KI V NJEM ŽIVIMO Svet, ki v njem živimo, je poln sanj, žalosti, veselja in radosti, človek ni več nakdanji človek. Danes se vozimo v službo in iz nje v mesto in na izlet? z avtomobili, vlakam, avtobusom, motornim kolesom in z letalom. K e koč pr. j c moral peSsč Iti t pešačiti, če .j” bor. «el oriti. Danes nima ČloveK več mirnega življenja. Na cesti ge z vsakim nepravilnim korakom čaka smrt. Hodi v službo, se vrne utrujen, ka pa pride čas, ko dobi plačo, se mnogi zapijejo. Ti v tistem času ne mislijo ne. družino. Zapijejo denar. Kaj bo z otroki, ^eno? Lični bedo, strgani, kot so otroci v Vietnamu, ki bi bili radi taki8 kot so otroci njihovih okupatorjev in ostalih svobodnih dežel. O, ko bi ne bilo alkoholnih pijač na svetu. Večini pe poteka življenje mirno. Očetje služijo denar, matere gospodinjijo, otroci hodijo v Solo» Poslušajo zanimivosti po radiu, televiziji; berejo časopise, se zanimajo za šport, kozmonavtiko in politiko. To je svet v katerem živimo, svet, v katerem smo rojeni, svet svobodnih in nesvobodnih narodov. :/si smo si edini i “Lepo je živeti?" Marijan Šmejlc» 8.a V zadnjem Sasu se tole Življsnjn pcmiko z uliskovito naglico. Pöin je napetosti „ pi-'ičakoverijri. Sovražim tok svet» sovražim enoličen svet., ki se ponovijo iz dneva v dan. Iz letn v leto. Vsak den se godi isto- šolo učenje in le krotki izleti. Včasih premišljujem o svojem življenju in odtrgam se od učenja in se prepustim toku misli. Ljudje hitijo v današnjem svetu po svojih opravkih m se ne zmenijo se ljudi okoli sebe. Hitijo brez ciljar kod d& bi bili sami, pa čeprav jih povsod spremlja velika množica. V zadnjem Času pa so svet pretresli dogodki na Češkoslovaškem. Ali je tega treba? Ali ja trebs vojne? Mar ne bi mogli Živeti w slogi? Savedo bi lahko. Meni se včasih zdi svet poln sovraštva. Takrat bi najraje u$rie. Počutim se same ne svetu. Toda včasih v moje mračne misli le posije svetel žarek. Takrat se življenja rneveselim kot etajhen otrok. To povzroči mogoče dobra ocena v šoli. Ves9c lim se je. Rada bi bila dobra učenkapa ne samo sedejo v osnovni šoli. Sedaj mi res ni treba imeti skrbi. Toda kej bo potem.;, ko se bodo šolska brata osemletke zaprla? čam potem? Vsak dan lahko slišim®,, koliko je nezaposlenih. Zelo me skrbi, da bo nekoč tudi raijja ime med njimi. Kaj, če je moj cilj, ki sem si ga zastavilo, pretežak zame? Kaj če mi ne bo uspelo dokončati gimnazije v. ds boa potem lahko šla študirat germanistika? Mar bom pote» moralo v tovarno in tam trdo delati za majhen denar, za denar, ki bo težko prialužen? Da, to so moje največje skrbi v tam brezupnem življenju, v življenju polnem naglieeo Tako si jez predstavljam svet, mogoče si ga ne prav» tega ne vem. Marjeta Slabe 8.a V -vij»* polje se -»piše po eno »rebakn 2 cevilico. Decimnlner •ve iice in ui,: rakove črte ne vpisujete. Vodcrevnc^ 1, Kvadrat Števila 11 2*. Vredmrt izvmB 3Qc*4a-‘j> as a - 0,1 'A. Število deljivo z 9 9. Ploččine kvndrato, kete- re^H obse£ 116 11. Stranice rcr.ta a pl c j čin o 3,1068 ia višino 14 4. Tri enake številke 16. Žkx -- r'2, če je x koren enačba 3x -(--5x+6) »ICx-oO 18. Skupni imenoval ac ulomkov •- ± ^ 20. 10 ^ 22. + ?4. 2.\/l 0401 ?p. Kvadre-1 kntete trikotnika, če je hipotenuan 3 in drure kr teta 1.8 26. S:-‘d, prilc-fe Zca.j a Zioler: PročeZ js ^ Maor v... - Majda otnejic; Pročelje linorez Ivo Dacar Pročelje .linorez' Boris Šinigoj: Pročelje (linorez/ Zdenko Borič; Pročelje (linorez, Panja / -' •...'' r (tj ^rc bu ■ '.1 < >f« •: 3 ve. o Dl e r: Ko Ion e (r i n be 0 delu Ivana Cankarja je pisala 21 sta ivab, 3*e