firkaja vsak četrtek in mila s poštnino vred ali 1» Mariboru s pošiljanjem na dom za celo le-{y> 82 D, pol leta 16 D, ietrt leta 8 D. Izven Ju-gailavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-nifitvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta 5. List se do-
pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v aaprej. — Telefon inter-urban št. 113.
Uredništvo je v Maribora, Koroška eesta št I.
Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603, Telefon interurb, št, 113,
Posamezna številka stane 1-5© din.
Poštnina plačana v gotovini.
POUK IN ZABAVO
LIST LJUDSTVU V
Krščanska šola.
V nedeljo, 25. aprila, je priredila škofijska zve-aa Krščanske šole v Mariboru svoje zborovanje. Zborovanje, ki se je ob prav dobrem obisku vršilo v dvo rani Zadružne banke, je vodil dr. Veble. Raztolmačil je na podlagi pravil visoki in plemeniti cilj Krščanske šole ter priporočal, da se v Mariboru in po deželi čimprej ustanovijo podružnice tega velevažnega društva.
Glavni govornik je bil poslanec dr. H o h n j e c, ki je natanko določil ter podrobno razložil naše stališče v šolskem vprašanju. Dve sili sta, ki se borita za šolo: sila absolutistične države in moč krščanske vesti.
Po naravnem pravu imajo starši dolžnost in pravico skrbeti za svoje otroke v telesnem in duševnem oziru. Ako sami ne morejo izvršiti naloge poduka in vzgoje svojih otrok, jim pride na pomoč šola. Šola je po svojem postanku in bistvu pomožni zavod za fa-niilije in starše. Šola ni državna ustanova niti ni suveren zavod, ki je nadrejen staršem, marveč je pomožen zavod za starše ter mora mladino vzgojevati po željah in načelih staršev. Država ima tudi pravico nad šolo, v kolikor ima pravico zahtevati, da se mladini da potrebna mera znanja ter da se v njej gojijo državljanske čednosti. Ako se to ne more drugače doseči, kakor v šoli, sme prisiliti starše in njihove namestnike, da pošljejo otroke v šolo. Nikakor pa nima pravice monopolizirati šolo. Ako sili starše, da morajo pošiljati otroke v nekrščansko državno šolo, je to krivica in nasilje nad vestjo krščanskih staršev.
Šolski monopol države je ozko zvezan z idejo ab solutistične (vsemogočne) države, ki se smatra za vir vsega prava. Ker je 18. stoletje bilo ona doba, v koji ae je državni absolutizem dejansko izvajal ter znanstveno branil, je v tem času tudi iskati začetke mo-mopoliziranja šole po državi. Takrat se je šola, ki je prej po veliki večini bila zadeva cerkve, začela proglašati kot politicum — kot državna zadeva.
Država je začela otroke proglašati kot svojo last, s kojo more vsaj v duševnem oziru razpolagati po ctiili volji. Vlastodržci in njihovi idejni voditelji so se povrnili k pojmovanju stare Šparte, da so otroci, osobito moška mladež, državna lastnina, ki se mora staršem odvzeti ter v državnih zavodih duševno in telesno tako preparirati (pripraviti), da bodo mogli izvrševati svojo življenjsko nalogo, t. j. služiti državi kot dobri vojaki ter tako tudi kot dobri državljani.
Ista načela so deklamirali krvavi voditelji velike francoske revolucije: Danton, Robespierre, Marat. Odpraviti so hoteli v Franciji versko šolo ter upeljati brezbožno državno šolo, pa niso v loti mogli uspeti. Ko je bila 1. 1870 proglašena 3. francoska republika, so svobodomisleci in framasoni (prostozidarji) smatrali, da je prišel čas za uresničenje njihovih proti-katoliških in protiverskih teženj. Razvili so strastno agitacijo proti verski šoli ter niso mirovali, dokler ni bila uzakonjena ustanova državne brezverske šo-
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov, "jstgieiki spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus.
32
Pa pride čas, ko vas bo Previdnost Božja poklicala na mesto, ki vam ga je odločila! In zdi se mi«, je pravil oče Konstantin ter bistro pogledal Tnzana, »zdi se mi, če količkajo poznam svet in človeška srca, — da tisti čas ni več daleč!«
In Trzan je ostal v naselbini pri dobrih črncih in pri gostoljubnem očetu Konštantinu.
XIV.
Zadnja raztresenost profesorja P o r t e r j a.
Samotna jadrnica je plula ob obali zapadne rav-nikove Afrike proti jugu. Tesno se je držala obrežja, poraščenega z neprodirnim pragozdom. Včasi se mu je približala za par metrov, pa je spet odjadrala ven na morje. Zdelo se je kakor da nekaj išče.
Vetra je bilo le malo, počasi so vozili. Štirinajst dni je že minilo, kar so zapustili Frretovvn, pa še ni kazalo, da bi bilo kmalu konec iskanja.
Jadrnica ni bila velika, pa lična je bila in udobna. Kapitana in šest mornarjev je štela posadka, pa kuhar-,fa, dva strežnika in Sesl potnikov. Porterjevi ljudje so
le, katero imenujejo z varljivim imenom »lajične šo- j le« (posvetne šole brez cerkve in duhovščine). — j Francoski naučni minister J. Ferry, član framason- j ske lože, je predložil zakon, po kojem se naj v uč- ! nem načrtu državnih ljudskih šol črta veronauk ter j se mesto njega upelje nekak moralni in državljanski ' poduk. Ta zakon je bil 23. marca 1882 v francoskem senatu sprejet. Zato so hvaležni framasoni in svobodomisleci Ferryju v Tuilerijah v Parizu postavili sijajen spomenik iz marmorja, ki je bil 1. 1910 z velikimi svečanostmi otvorjen.
S Ferryjevo šolsko reformo je sicer državna šola bila razkristjanjena, toda poleg državnih šol so i obstojale zasebne šole verskega značaja. Te šole so bile v veliki večini: od celotnega broja 17.000 ljudskih šol je 14.000 bilo v zasebnih rokah, večinoma v rokah verskih redov. Te šole so bile framasonom trn v peti. Niso mogli mirno spati, dokler so te šole še delovale. Ideja 3. republike, tako so govorili, pisali in agitirali, zahteva ukinjenje in zatrtje vseh verskih šol ter celotno upeljavo lajične šole v celi Franciji. Njihova fanatična agitacija je dosegla popolen uspeh. Volitve v francoski parlament 1. 1902 so prinesle radikalno večino. Sestavilo se je ministrstvo Combe-sovo, v kojem je bilo izmed 12 ministrov 8 notoričnih framasonov, 2 tiha framasona in samo 2 neframaso-na. Velika loža Francije je čutila, da je prišel čas, ko se bodo njeni protikatoliški šolski cilji izpolnili. Na svojem občnem zboru 1. 1902 je sprejela ta-le sklep: »Velika loža Francije čestita ministrskemu predsedniku Combesu in njegovi vladi k odločni republikanski politiki ter ga poziva, naj vstraja z največjo energijo v svoji borbi proti klerikalizmu v vseh oblikah.«
In Combes je vztrajal, dokler niso bile vse za- , sebne verske šole zaprte, katoliški redovniki izgnani i ter zastoptsvo Francije pri Sveti Stolici ukinjeno.
Francosko framasonstvo in vesoljno svobodomi-selstvo je triumfiralo. Vsepovsodi so še pojavili poizkusi upeljati v šolstvu francoske razmere. Lajična šola je postala geslo in zahteva svobodomiselnih ele- j mentov po raznih državah.
Tudi v naši državi je dovolj takih elementov. Svojih nakan ne krijejo s plaščem republikanizma, kakor njihovi somišljeniki na Francoskem, ker jim zato nedostaje poguma, marveč s plaščem narodnega edinstva. Na Francoskem zahteva ideja 3. republike upeljavo brezverske lajične šole, pri nas pa to zahteva ideja narodnega edinstva. Tim krogom se je posrečilo, tej svoji zahtevi dati zakonsko obliko v 16. členu ustave, ki med drugim določa: »Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strplji-vosti.«
Naši ustavotvorci in ustavoverci so pozabili opre deliti tisto »moralno« vzgojo, ki jo naj dajejo šole v naši državi. Morala vsebuje zakone za krepostno življenje. Vsak zakon predpostavlja zakonodajalca, ki je kompetenten za ustvaritev zakonov. Kdo je najvišji moralni zakonodajalec za šole v naši državi? Je-li
bili, Ine, gospod profesor in njegov tajnik Filander, Barba in mornariški poročnik Arnot s soprogo.
Iskali so Clayton>ovo kočo.
Spredaj pri krmarjevi utici je stal Arnot z zemljevidom in daljnogledom v roki. Neprestano je opazoval obrežje. Profesor Porter in gospod Filander sta stopicala po krovu in razmotrivala važno vprašanje o ko-stenjakih afriškega pračloveka. Ine in gospa Arnotova pa sta sedeli v nizkih naslonjačih, obrnjeni proti obali. Včasi sta malo pokramJjali, nato pa se se je Ine spet zatopila v svoje otožne misli.
Saj je potovala, da zadnjikrat obišče kraj, kjer je r spoznala svojega junaka. Ni imela upanja, da bi njega samega še kedaj videla. Izginil je, ponesrečil se je, utonil —.
Slaba je bila, bleda. Bolezen jo je zdelala in Trza-nova nesreča jo je potrla. Ni ji bilo mnogo več za življenje, edinega očeta je še imela, zanj je še hotela živeti. Na Claytona še mislila na.
Počasi so potovali. Po noči so pristali ob obrežju, da ne bi kje koče zgrešili, po dnevi pa so skrbno pregledovali obrežje. Da koča še stoji, na to se nuso mnogo zanašali. Utegnili so jo podreti črnci, ali pa jo je polomil vihar. Edino na to 90 9e zanašali, da bodo spet spoznali obal s planoto ob morju in z džunglo v ozadju ter naravni zaliv s potokom, ki se je vanj zlival.
Končno, opoldne šestnajstega dne po odhodu iz Firetowna, ko so pravkar bili vsi pni ob®du, je zadonel
kak jugoslovanski Kristus? Ni ga drugega Kristusa, kakor eden, in ta je Kristus, Sin živega Boga. On je najvišji zakonodajalec za življenje vsakega kristjana brez razlike narodnosti ali države. Zato tudi šole v naši državi ne morejo in ne smejo dajati druge mo-i ralne vzgoje, kakor krščanske. Za katoličane je pozvana, in to edino pozvana učiteljica in tolmačinja te morale od Kristusa ustanovljena katoliška cerkev.
Za katoliško deco šola ne more biti druga nego katoliška. V njej mora biti odločen prostor, in to važen prostor cerkvi. Ta prostor ji pripada po božjem pravu. Od Kristusa ji podeljena učiteljska naloga se razteza na vse, na odrasle in zlasti na mladino. Ker se v kulturnih državah vzgoja mladine vrši po šolah, je cerkev vsled naloge, prejete od Kristusa, dolžna delovati v vseh šolah, kjer so katoliški otroci. Delo cerkve v šoli je pred vsem namenjeno verskemu poduku in versko-moralni vzgoji. Oblast za to prihaja od Kristusa preko cerkve, in kdor te oblasti nima, ne more vršiti verskega poduka v šoli, pa ma-gari ima za to legitimacijo od kakršnekoli ustave hi kateregakoli ministra. Cerkev mora imeti pravo, da ureja krščansko življenje v šolah. Da more cerkev izvršiti svojo nalogo v šoli, ji mora biti osigurana soudeležba pri nadzorstvu nad šolstvom, nad tistimi, ki v šoli delujejo, in nad tem, kar se v šoli godi. Cerkvi mora biti tudi, kakor poedincu, zajamčeno popolno pravo za ustanovitev lastnih šol, katerim se ne smejo staviti ovire, marveč se jim mora dajati podpora. Ako ti pogoji niso izpolnjeni, postane šolstvo za krščansko vest tem večji in hujši kamen spodtike, čim več je državna in šolska uprava v rokah strank, ki katoliški cerkvi nasprotujejo.
Kar se tiče državnih činiteljev, ki dtfločujejo pri nas zakonske in upravne pravce na polju šolstva, se spominjam besed velikega voditelja katoličanov v Nemčiji Windthorsta, ki jih je rekel 6. decembra 1. 1890: »Katoličani so v šolskem vprašanju v nevarnem položaju, ker se vse naše šolstvo gor do vrha upravlja od protestantov in samoumevno ti gospodje pri najboljši volji se ne morejo osvoboditi svojih pro testantovskih čustev in misli.« Te besede, ako protestante zamenjamo za pravoslavne, veljajo tudi za našo državo. Uprava naše države, kakor tudi šolska uprava, je v vseh višjih in odločilnih inštancah po veliki večini v rokah pravoslavnih, ki se pri najboljši volji ne morejo osvoboditi svojih čuvstev in naziranj, vrhtega pa naših katoliških razmer ne poznajo. Izjeme so bile redke. Srbijanski šolski zakon, ki je raztegnjen na precejšen del prečanskih krajev, je v kulturno- in cerkvenopolitičnem oziru produkt pravoslavnega duha. Izenačenje šolstva v naši državi se je zgodilo ne po zapadnem, našem vzorcu, marveč po balkanskem. Mnogoteri ukrepi prosvetnih ministrov, osobito Svetozarja Pribičeviča, so dihali proti-katoliškega duha. Načrt ljudskošolsKega zakona, ki je že bil predložen ter se razpravljal v narodni skup ščini, pa je potem s padcem vlade narodnega bloka (Pašič-Pribičevič-Žerjavove vlade) bil umaknjen, je v mnogoterih bistvenih točkah direktno nasproten
spredaj pri krmarju klic: »Halo, lord Greysfcokejeva koča na vidiku!«
Vsi so planili po koncu, celo profesor Porter je po-> zabil na svoje važne študije in naglih nog odslopical za drugimi črez krov.
Koče seve še ni bilo videti razen v daljnogledu gospoda Arnota. Iz roke v roko je potoval, vsak se je hotel prepričati, da je res konec dolgočasne vožnje.
Pa ure in ure so minile in solnce se je nagibalo k zatonu, ko so se usidrali v zalivu in stopili na suiho.
Po Arnotovem nasvetu so soglasno sklenili, da še tisti večer obiščejo kočo in grob obeh Claytonov. Pol ure pozneje je stala vsa družba pri koči.
Amot je odprl vrata in vstopil.
»Nič se ni izpremenilo!« je pravil in se oairal po stenah, po mizi in po predalih. »Žive duše ari bilo ya koči, odkar sva jo s Trzanom zapustila.«
Ine je žalostno povesila glavo. Globoko v srcu je vkljub vsemu še vedno gojila obupno nado, da se je morebiti Trzan le vrnil h koči.
Ni ga bilo —.
Posedli so, kjer se je dalo, vzbujali spomine, ogledovali preperele Claytonove knj/ige, kuhinjsko orodje, različne reči, ki jih je Trzan nanosil v kočo, in ugibali, kako je bilo mogoče živeti leta in leta v takib skrajna skromnih razmerah.
»Vzela bom vse te r««i seboj v Ameriko«, j« dejala Ine. V spomin »a Traana, pa tudi na njegov» stariše.«



načelom in zakonom katoliške cerkve in zato za katoličane nesprejemljiv. Ako je narodno euinstvo ono veliko načelo, koje po mišljenju našin centraustov in unitaristov zahteva v državi popolno zenačenie na polju šolstva, zakaj pa se to zenačenje ne izvrši v kaiuuskem, marveč v pravoslavnem pravcu?
Ta vprašanja je treba postaviti liberalcem in svob-domisiecem, ki izrabljajo državo in .njeno upra vo v doseeo svojm nroticerkvenih in protiverskih ciljev. S tistimi Srbi pa, ki kaj držijo do vere ter jo smatrajo kot najvišji kulturni in vzgojni faktor, s takimi se bomo kmalu sporazumeli. Tu velja beseda nemškega kancelarja grofa Caprivija dne 29. januarja 1892: »V šolskem vprašanju gre v zadnji inštan-ci ne za protestantsko ali katoliško, marveč gre za krščanstvo ali ateizem. Mi stojimo pred nevarnostjo: ateistično (brezbožno) ali ne.«
Za vprašanje torej gre, ali bodo naše šole krščanske ali brezbožne. Mi hočemo, da so krščanske, pri pravoslavnih pravoslavne, pri katoličanih katoliške.
Naša zahteva, tako je sklepno izjavil dr. Josip H o h n j e c, je konfesionalna (verska) šola. Mi to zahtevo stavimo po navodilu vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, rimskega papeža. Mi jo stavimo soglasno z vesoljnim katoliškim svetom. To je zahteva, od katere katoličani v naši državi, zlasti katoliški Slovenci, ne bomo odstopili. Slovenska šola mora biti taka, kakor jo zahteva naš slovenski katoliški narod.
Državna politika.
»
Korupcija.
Da« za dnevom pada beseda: korupcija. Radi-eevoi jo mečejo radikalom v obraz, radikali pa nazaj radičevcem. Časopisi v naši državi in časopisi drugih držav pa pišejo dan za dnevom o korupciji. Res — smrdi, smrdi . . . •
Namesto korupcija bi lahko mi po slovenski rekli nepoštenost, goljufija, tatvina, in ker se zgodi po dnevi in pred pričami: rop, katerega zagrešijo s tem, da izrabljajo državno oblast tisti, ki jo imajo. Da, gotovo je ^epošteno in tatinsko, če tisti, ki jih narod postavi, da skrbijo zanj in vodijo državno politiko, uporabijo to priložnost, da se okoristijo in z raznimi goljufijami obogatijo.
Znano nam je že dosti takih početij. Spominjamo se le na Thurn-Taxisa, ko je država trpela milijone in milijone škode in jih še bo, ker zdaj je tožena še za 100 milijonov dinarjev odškodnine. V Bel-gradu so taki dogodki v manjšem obsegu kar na — dnevnem redu. Dr. Žerjava so tudi zelo prijemali belgrajski listi, kakor da je tudi v tem mojster. Pri-bičevič bi gotovo tudi o tem vedel kaj povedati, so mu marsikaj očitali, kar smrdi po korupciji.
Zdaj pretekle tedne pa sta se spoprijela Pašič in Radič. Radič je videl, da s svojo zavoženo politiko izgublja tla na Hrvaškem, zdaj, ko ni več za republiko, ampak za monarhijo, ne za hrvaško samostojnost, ampak za srbsko nadvlado nad Hrvati in nad Slovenci. Zato si je izmislil nekaj novega. Začel je odkrivati pokrov, ki je zakrival razne radikalne nepoštenosti. Ko je Ljuba Jovanovič nastopil zoper Pa-šičevega sina Radeta in zoper Pašiča samega, je mislil Radič to izrabiti za sebe in za svojo stranko. Naenkrat se je postavil pred vso javnost, da je zoper nepoštenost, zoper goljufijo. In to je storil Radič, ki je bil tolikrat nepošten v svoji besedi in je z raznimi lepimi besedami dolga leta goljufal hrvaški narod. To je storil tisti Radič, ki je opustil življenjski boj Hrvatov, sprejel srbsko nadvlado, glasoval za grozo-
Namakaj z „Žensko hvalo" — peri z Jelen jim milom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti
SCHICHTOV NAČIN PRANJA
viti proračun 13 milijard dinarjev. Ta proračun je najhujša nepoštenost, je rop našega premoženja. Izglasoval ga je Radič s svojimi poslanci, med katerimi ! sta tudi Pucelj in Kelemina, poslana od Slovencev v Belgrad. Zato je Radič šel na solnce, pa je imel sam j maslo na glavi in zato ni ničesar dosegel razen svojo J blamažo!
Pašičev sin Rade je obtožen raznih početij, s katerimi je baje oškodoval državo. Gotovo je, da je grdo, če sin ministrskega predsednika izrablja položaj svojega očeta. Gotovo je še grše, če se ministrski predsednik skrije za hrbet svojega sina in izrablja j svojo državno mesto za svojo gmotno korist. V koliko se je to pri Pašiču zgodilo, bomo še natančno poročali. Pašič je izjavil, da naj bo Rade kaznovan, če je kaj naredil, pa je morda tako rekel le zavoljo lepšega.
Nad Radičem pa se je Pašič kruto maščeval. Razdvojil mu je stranko, izril ga od vlade, da katere se bo prav težko nazaj priril, če se sploh bo. A najhujši pa je bil udarec, ko so tudi Radiču začeli očitati nepoštenost, goljufijo, korupcijo. Od Radiča odpadli poslanec dr. Nikič je objavil papirje, ki dokazujejo veliko goljufijo, ki jo je izvršila Radičeva družba. Velika petrolejska družba, ki ima svoj sedež v Ameriki, je zapletena v to zadevo. Očita se, da gre za večje milijonske svote neplačanih davkov in da je Radičeva družba hotela izsiliti 5 milijonov dinarjev od petrolejske družbe.
Tako ste se oba, Pašič in Radič, znašla v blatu nepoštenja, ki je zasmrdelo do Amerike. Zdaj pa je menda že obema žal. Kajti že sta se začeli obe stranki zopet približevati, da bi skupaj »vladali« — še za naprej!
Kaj, ali ni več poštenjakov, ki bi lahko vodili državo in sicer pošteno in pravično? Še so. In zbirajo se. A močni bodo dovolj le tedaj, če bo narod z njimi. Narod sam pa mora obračunati z izkoriščevalci in jih ne sme pripustiti do oblasti, narod jih ; mora zavrniti, ko pridejo volitve.
SLS in njeni delavni poslanci se ne strašijo težkega dela, da se enkrat odpravi ta pokvarjenost pri j vladi sami. Jugoslovanski klub je središče, okrog katerega se zbirajo poštenjaki, Srbi in Hrvati, in pride j čas, ko bodo ti poštenjaki dobili vajeti državnih poslov v roke. Takrat bo treba pa rokave zavihniti, pa izkidati vse do zadnjega, da ne bo tako smrdelo pri '
glavi in se ne bo moglo reči, da je Jugoslavija kakor riba, ki je za nič, ker pri glavi smrdi. Mi hočemo pošteno in ugledno državo, ki jo bodo državljani ljubili, drugi pa spoštovali!
IZ DRUGIH DRŽAV.
Avstrija pripravlja nove carinske predpise, s katerimi hoče zaščititi svojo industrijo in svoje kmetijstvo. Ako ne bo naša država znala z modro trgovsko pogodbo teh carin izpremeniti, bomo imeli malo gospodarskega stika z Avstrijo. Za nas obmejne Slovence je pa velike važnosti, da moremo svojo živino in razne pridelke v Avstrijo izvažati.
Nemčija razpravlja, ali se naj bivšim vladarjem brez vsake odškodnine vzame njihovo premoženje. Ako se ne bodo pogodili, bodo imeli plebiscit, to je glasovanje, pri katerem mora dve tretjini glasov i-meti, kdor hoče zmagati. — Bivši nemški drž. kancler dr. Wirth je šel v Rusijo, s katero je Nemčija napravila posebno pogodbo.
Francija se vojskuje s Turki v Maroku. Vodja Turkov Abd el Krim ni sprejel nobenega predloga za pomirjenje, nasprotno, v bitki pri Medjalu, eo Turki z vso divjostjo napadli Francoze. V tej bitki je padlo 1500 Francozov.
Rumunija hoče postati cesarstvo. Letos obhajajo v Rumuniji 601etnico, odkar vlada v tej državi sedanja kraljevska rodovina. Pred 1. 1866 je vladal v tej deželi knez Kus. Ker pa je bil krut, je ljudstvo komaj čakalo izpremembe. Zviti nemški državnik Bis-mark je to vedel, pa se mu je posrečilo, da je dal vjeti Kusa in Marijo Obrenovičevo, mater poznejšega srbskega kralja Milana, in so ga v Belgradu umorili, in vse Kusove prijatelje. Kus se je odpovedal rumunskemu prestolu. Vlado pa je sprejel Kari Ho-henzollernski iz nemške cesarske rodovine. Ob priliki 601etnice, kar se je to zgodilo, hočejo Rumunijo, ki je po svetovni vojni postala velika, proglasiti za cesarstvo. Naša kraljica Marija je iz rumunske vladarske hiše. Rumuni niso Slovani, ampak Romani, kot Italijani in Francozi.
Poljska vlada je odstopila, dobili pa so že novo, kot pri nas. Z našo državo pripravlja Poljska posebne pogodbe, ki jo sestavlja posebni odbor, pogodba pride v javno razpravo v narodno skupščino.
I)r. i. T.:
Spomini na lurško romanje.
Jeruzalem, Rim, Lurd! Katero katoliško srce bi ne hrepenelo po teh znamenitih svetih krajih? V zadnjih desetletjih ima zlasti Lurd privlačno silo, kakor za druge narode, tako za Slovence, ki so že dvakrat, 1. 1896 in 1. 1908, v večjem številu obiskali to Marijino svetišče. Ni čuda! Saj stoji podoba Brezmadežne, kakor se je 1. 1858 prikazala blaženi Ber-nardki, v tolikih naših cerkvah in kapelah, da, skoro v vsaki slovenski hiši. Začetkom letošnjega leta se je v Ljubljani osnoval odbor za romanje Slovencev v Lurd. Na tozadevni poziv se je priglasilo 158 udeležencev, med temi približno ena tretjina iz Štajerske.
Odhod.
Velikonočni torek, 6. aprila, opoldne so se romarji zbrali na ljubljanskem kolodvoru. Med njimi sta bila dva škofa, dr. Karlin iz Maribora in dr. Mi-leta iz Šibenika. Vodstvo romanja je bilo v rokah vseučiliščnega profesorja dr. Lam. Ehrlicha in kanonika dr. Tom. Klinarja. Kmalu po 12. uri smo se poslovili od bele Ljubljane ter v veselem razpoloženju odrinili proti jugu, proseč Boga, naj nam pošlje svoje angelje, ki nas bodo spremljali na potu ter srečno zopet privedli domov.
Že črez dobri dve uri smo na meji, in v Postojni, kjer je še pred nekaj leti bila domača zemlja, nas prevzemejo laški vozovi in uradniki. Za pustimi kraškimi planotami nam zablišči pred očmi si-
nje Jadransko morje, in kmalu smo v Trstu. Med kratkim odmorom obkrožijo tamkajšnji slovenski ver niki svojega bivšega nadpastirja, mu poljubljajo roko ter nudijo cvetlic in okrepčav . . . »Jaz sem dobri Pastir in poznam svoje, in moje poznajo mene.«
V večernih urah nas vlak odpelje črez beneške in lombardske ravnine v sredino severne Italije. V sredo jutro, 7. aprila, nas pozdravlja Milan, prestolnica sv. Karola Boromeja, čigar predzadnji naslednik je bil nekaj časa Ahil Ratti, sedaj papež Pij XI.
Potovanje.
Od Milana krene naša pot proti jugu. Ko se začne železnica dvigati črez Ligurske Alpe, zamenjajo paro z električno silo. Dočim občudujemo lepoto pokrajin in bogastvo industrijskih mest, drvi vlak navzgor preko drznih mostov in skozi nebroj predorov, k^ nas spominjajo na Semmering ali Brenner, dokler ne prevozi višine ter se približa ligurskem delu Sredozemskega morja. Na velikanskem kolodvoru ponosne Genove obstojimo ob desetih predpoldne. Skupna pobožnost v bližnji cerkvi S. Giovanni, pri kateri je škof Mileta opravil sv. mašo ter kanonik dr. Klinar razložil romarjem namen našega potovanja, — po obedu pa ogled genovskega pokopališča Campo Santo, najlepšega na svetu, to dvoje nam najbolj ostane v spominu.
Proti večeru nadaljujemo pot ter dospemo pozno v noči na zadnjo italijansko postajo Ventimig-1 i a. Tu prenočimo v udobnih posteljah, in v četrtek, 8. aprila zjutraj, vstopimo v francoske vozove.
Ves čas od Genove sem se vozimo tik ob morski obali, po takozvani Rivieri, mimo svetovnoznanih le-
tovišč Menton, Monte Carlo, Monaco, N i z-z a, C a n n e s, Toulon. Naravna krasota teh južnih pokrajin se ne da opisati: Bujno cvetje, zlato sadje, dehteče mirte in oranže v zrcalu sinjemodre morske gladine — kakor košček raja na zemlji. Verno srce nehote zahrepeni po Stvarniku lepote, po večni Lepoti . . . Med naravno krasoto pa umetno razkošne palače bogastva, blagostanja in blagožitja; le malokje kakšno znamenje vere v Boga: »Kako težko bodo bogatini prišli v božje kraljestvo!«
Po poldnevni brzi vožnji dospemo ob enih popoldne v zgodovinsko znamenito mesto Marseil-1 e. Tu sem sta prišli po vstajenju Zveličarjevem Marta in Marija Magdalena iz Betanije, in Lazar, ki ga je Jezus obudil od smrti, je bil v tem mestu prvi škof. — Po potrebnem okrepčilu obiščemo baziliko Notre Dame de la Garde, Marije Stražarke. Visoko nad morjem (153 m) stoji to svetišče. Kip Matere božje na stolpu je znamenje, ki mu velja zadnji pogled in pozdrav mornarjev, ko jadrajo v daljino. Kratek nagovor prelata dr. Tomažiča o svetovnem poslanstvu katoliške Cerkve po volji božji in želji Marijini, ter slovenske pete litanije tvorijo našo skupno pobožnost. Občudujoč pogled na marziljski zaliv in na širno morje, v katero tone večerno solnce, polem pa hitro nazaj na kolodvor, večerja in ce-lonočna vožnja. V petek, 9. aprila, ob devetih zjutraj se znajdemo v Toulousu. Prva pot nas pelje v cerkev: tu se tudi v tujini čutimo domače. Skupno sveto mašo odsluži škof dr. Karlin; dekan Skubic pa po-vdarja misijonsko misel sv. Cirila in Metoda za zedi-njenje vseh Slovanov v češčenju ene Matere Marije in v okrilju ene Matere Cerkve. — Po kosilu zopet v vagone! Po krajinah, podobnih deloma našemu
Nevednost
j« često vir mnogemu trpljenju. Ali danes so že povsod razširjeni časopisi in so oni idealno sredstvo za razširjenje prosveite in vede. Tudi mi si prizadevamo našim čitn-išljem vedno služiti z dobrim nasvetom. Pri prehlajenju, ki sedaj tako lahko nastopi in pri vedno pogostejših reu-
Italija se zelo raduje, ker se je Amerika odločila, da bo uredila račune z Italijo. Fašisti izrabljajo to; seveda kot znak odobrenja njihovega nasilja, kar pa ni pravilno. Ako se že res štejejo za tako veliko in močno državo, kaj se potem bojijo mrzlega kame-nitega kipa slovenskega pesnika Vilharja, ki so ga pretekle dni ponesmažili? Italiji Jugoslavija ne sme zaupati! Zdaj daje Italija velika posojila Grčiji in Rumuniji, s tem bo seveda zopet imela še več vpliva na Balkanu.
ZADNJE POLITIČNE NOVICE.
V radikalni stranki sta se hudo spoprijela Pašič in Ljuba Jovanovič. Vsi so upali, da bo zmagal Jo-vanovič, vendar se mu to za enkrat še ni posrečilo. Ljuba Jovanovič je bil izključen iz radikalne stranke, vendar pa ima 28 poslancev za seboj. Boj se bo nadaljeval.
Radič se je pobotal s svojimi odpadniki Nikičem in Šuperino. To je pač znamenje popolne politične oslabelosti Radiča, ki mu je le za vladine jasli. Prvo-krat na vprašanja ni več odgovarjal, ga menda jezik tx)li, s katerim je že toliko hudega povzročil Hrvatom, Slovencem in vsej državi.
Samostojno,kmetijske stranke ni več! Preteklo nedeljo so v Ljubljani pokopali samostojno kmetijsko stranko in si zopet dali novo firmo, ker pod staro ne gre več. Vsako leto drugo ime, pa vedno isti ljudje — a slovenski kmet ve, kaj to je!
Kaj je novega?
Odlikovanje. Sveti oče Pij XI. je z 20. aprilom t. 1. sprejel preč. monsignora Janeza Krst. Vreže, pro fesorja na drž. moškem učiteljišču v Mariboru, med svoje častne tajne komornike. Dolgoletnemu sotrud-niku častita iskreno k zasluženemu odlikovanju jubilant »Slovenski Gospodar«!
Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Nastavljeni so: 6. g. Karel Lampert, župnik na Pernicah, za provizorja pri Sv. Ožbaltu ob Dravi; č. g. Blaž Brdnik, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu, za provizorja v Pernicah; č. g. Ivan Jerič, kaplan v Ljutomeru, za kaplana v Mursko Soboto; č. g. Leopold Arko, kaplan v Selnici ob Dravi, za II. kaplana v Žalec; č. g. Presnik Jožef, kaplan v Št. Janžu na Drav. poljn, za II. kaplana v Ljutomer; č. g. Ivan Greif, kaplan v Turnišču, za kaplana v Beltince; č. g. Jožef Hauko, kaplan v Murski Soboti, za kaplana v Turni-šče; č. g. Andrej Stakne, novomašnik v Braslovčah, za kaplana v Selnico ob Dravi; č. g. Stanislav Cajn-kar, novomašnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu, nastavljen začasno v pomoč istotam.
Podelitev sv. birme v lavantinski škofiji se v mesecu majniku vrši: pri Sv. Jakobu v Slov. gor. dne 15. maja; v Jarenini dne 16. maja; v Št. Ilju v Slov. gor. dne 17. maja; pri Sv. Juriju na Pesnici dne 18. maja; v Sveeini dne 19. maja; pri Spodnji Sv. Kun goti dne 20. maja. V Mariboru se podeli sv. birma na binkoštno nedeljo kot običajno.
Zakaj se vsiljuje »Domovina«? Na tisoče komadov tega ostudnega lista, govori se o 25.000, se meče
Krasu, večinoma pa našim Slovenskim goricam in poljanam, se bližamo svojemu cilju. Ob ^6 popoldne eazremo v ozki dolini tri vitke stolpe — v Lurdu smol
V Lurdu.
Na kolodvoru nas prijazno sprejmejo tajnik lur-žkega škofa ter dva slovenska bogoslovca, ki študirata v Parizu. V hotelu Richard ob desnem bregu reke Gave se nam odkaže stan za tri dni. Navzlic utrujenosti ne strpiš v sobi. Preko mosta stopiš v diven, do ^ km dolg, od divjih kostanjev obkrožen park. V ravni črti proti zapadu se med zelenimi nasadi vrstijo kip sv. Mihaela, visok križ, razodetje Srca Jezusovega sv. Mariji Marjeti, lani svetnikom prišteti župnik sv. Janez Vianney, in v nadnaravni velikosti soha lurške Gospe z bi. Bernardko. Sledi prostran trg, spominjajoč na trg sv. Petra v Rimu. Ob zapadni strani trga vhod v spodnjo, roženvensko cerkev. Za to cerkvijo, v višini njene kupole in obeh stranskih stolpov, se dviga visoko gor v nebo veličastna lurška bazilika, pod katero se nahaja še tretja, podzemeljska cerkev ali krypta. Sem gor vodijo ob obeh straneh roženvenske cerkve kamenite stopnice, ali pa složna pot nad visokim obzidjem, ki začenja ob koncu parka, obkrožuje trg pred cerkvijo, ter se dviga navzgor proti baziliki . . .
Pa za sedaj, samo en pogled na ta trojni, in vendar enotni stavbni umotvor. Vleče te drugam. Skozi obok v obzidju kreneš na desno. Po cesti med severno steno skale, ki nosi baziliko, in med reko Gave — nekaj sto korakov, pa si v votlini, kjer se je I. 1858 prikazovala Brezmadežna preprosti deklici Bernardih
matičnih bolečinah bi Vas hoteli spomniti na že 27 let priljubljeno in preizkušeno domače sredstvo in kosmeti-kum: Fellerjev blagodišeči >Elsaflujd«. Kot mazilo zoper reumatične bolečine in v vseh slučajih, kjer je dTgnenje poirebno, hitro deluje. Odpravlja nahod, dela neobčutljivim za hladni zrak, je enako dober za oči, ušesa, zobe in glavo vrat in usta. Odznotraj in odzunaj je močnejši in bržega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2
teden za tednom med naše dobro ljudstvo, dobivajo ga naši najboljši možje, pa tudi fantje, celo dečki. Kaj vendar hočejo gospodje v Ljubljani? Ali tako iskreno ljubijo naše kmetsko ljudstvo? Ali hočejo sami kmetovalci -¡postati? Kaj še, saj se dolga leta niso brigali za kmeta; le zdaj, ko so v sili, bi ga radi potegnili na svojo stran. Poglej ribiča, kako ribari! Tudi on kupi sira za ribe, poišče črve in kruha in vtakne vse skrbno na trnek, mar misliš, ribam v korist? Ali iz same ljubezni do njih? Oh ne, le vloviti jih hoče, in ko jih ima, je konec skrbi in ljubezni, ne dobijo več sira, ne črvov, ne kruha; sir in kruh zdaj rajši sam poje, ribe pa čaka kletka in smrt. Tako nekako izgleda tudi ljubezen gospodov okoli »Domovine« do kmeta! Dr. Žerjav ga potrebuje za prihodnje volitve, da bi zanj glasoval, to je edini namen »Domovine«. Samo dva poslanca ima Žerjavova stranka v Sloveniji, upala je, da jih dobi vsaj pet; zato se trudi na vse kriiplje, da bi se pomnožil Žerjavov generalni štab; drugače je njegova stranka v Beogradu velika ničla. Zato ne štedi z denarjem; a vendar, kakor vsiljive vlačuge pošteni svet ne mara, tako se tudi naše verno ljudstvo ne mara vjeti v zanjke »Domovine«, ampak zapira pred njo skrbno svoja vrata. Prav tako! Drugače boš račun za »Domovino« plačalo ti, slovensko ljudstvo! Ostani zvesto Bogu in svoji slovenski domovini, Žerjavovi »Domovini« pa pokaži vrata!
Odgovor kmetov Volksstimmi v zadevi razdeljene gmajne (pašnika) v občini Sv. Miklavž. Bil je že zadnji čas, da se je ta zanemarjen svet potom agrarske operacije razdelil. Te pašnike poznamo v nizkih legah pod imenom gmajne. Navadno so to tako zanemarjena zemljišča, da jih je žalost gledati. Namesto dobre paše, raste po takih prostorih vsakovrstna šara, plevel, trnje in grmičevje. Vsa slika takih pašnikov nam razodeva, da ni nobenega pravega gospodarja in da izkorišča vsak to borno pašo in les, kakor hoče in more. Nihče se ne briga za čiščenje in obdelovanje takih prostorov, ampak nasprotno, vsak gleda edino na to, kako bi tak pašnik izrabljal, če pa pride potem do razdelitve, se pa vsak potrudi, da ga obdela. To je dokaz pri Sv. Miklavžu. Na drobno razdeljen svet je že izčiščen in obdelan, so že njive in travniki. Nasprotno pa isti del, ki ga ima 12 kočarjev še skupaj, je tako zanemarjen, kakor poprej. — Kmetje se zahvaljujejo agrarni direkciij v Ljubljani za to razdelitev, ker sedaj imamo kmetje in država korist.
Glavna zborovanja Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne (ZSV). Prvo veliko zborovanje ima letos zveza dne 25. julija v Šmartnem ob Paki (Sav. dolina), ko se bo tam odkril veličasten spomenik; tega bratskega sestanka in odkritja naj se prav posebno udeležijo naši tovariši iz mariborske oblasti, zlasti kraji: Celje, Gornjigrad, Slovenjgradec. — Občni zbor in glavni sestanek pa je zopet določen po izrecni želji pretežne večine mož vseh strank na Brezjah dne 8. avgusta 1926. Ondi je utelešena duša našega naroda, ondi na belem dvorišču Gospe miru in sprave se naj odpočije s trpljenjem prenasičena duša mož trpinov iz vojne! Tovariši! Mi smo tolmači Vaše odločne volje, zato na svidenje dne 8. avgusta 1926 v tem ljubkem kraju naše divne Gorenjske! Vse že pravočasno, zlasti polovično vožnjo, uredimo. Zaupniki, oglašajte se in naročajte znake Zveze! — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
Smrtni slučaji pri Sv. Ani v Slov. gor. V soboto, dne 17. t. m., smo zagrebli ob številni udeležbi ljudstva obče spoštovano in priljubljeno ženo in mater, ki je zapustila sedem nedoletnih otrok, med temi je zad-
Gor v desnem kotu temnega skalovja preblaže-na Devica v znani podobi lepe Gospe, v snežnobeli obleki, z višnjevim pasom, s sijajem okrog glave, z rožnim vencem na roki. Njej v vznožju se lahno ziblje pravkar razcvetela divja roža. Pred duplino je železna pregraja z vhodom na desni in z izhodom na levi strani. Znotraj za pregrajo preprost oltar. Pred vhodom na desni primerna prižnica. Na okroglem stojalu med altarjem in pregrajo, kakor tudi za al-tarjem, gori nebroj sveč; prinašajo jih verni častilci Marijini, ki se vrstijo v procesijo okrog altarja. Prostor pred pregrajo je poln ljudstva na kolenih, zatopljenega v molitev. Nad vsem nemoten mir in skriv nostna tišina. Uho ti ujame le šepet iz srca kipečih prošenj, vzdihe v Marijino pomoč zaupajočih bolnikov, in žuborenje čiste čudežne studenčnice, ki jo zajemajo in s katero se krepčajo romarji iz treh izlivov ob levi strani votline. Šiloma se pripogneš in poklekneš. Rad bi skril solze ganotja, pa ne moreš! Sem-li vreden stati in klečati na tem svetem kraju, kjer je skrivnosten, pa očividen stik med nebom in zemljo?!
Prehitro nam je minil čas v Lurdu. Že v petek zvečer smo se udeležili velikanske procesije z lučkami, katero so priredili pariški dijaki, nad 4000 po številu. Tudi v slovenskem jeziku je ubrano donela pred lurškimi svetišči znana pesem: Ave, ave, ave Marija! Slična procesija v manjšem obsegu se je ponovila v soboto in v nedeljo zvečer.
V soboto šele smo si natančneje ogledali zgoraj omenjene tri cerkve in druge znamenitosti. Pred votlino smo imeli skupne sv. maše v soboto, nedeljo in pondeljak zjutraj okrog 8. ure. Tam sta maševala
veliki specijalni steklenici za 63 din., 12 dvojnatih aH 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 speci jalnih stklenic za 250 din., že obenem z zabojem in 6 poštnino razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanera denarju: lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsa-trg 341, Hrvatska. — Poedime steklenice Elsafiujda se dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano ceno 9 din.
nji komaj teden star, Lizo Urbanič, rojeno Ornik, posestnim na Ščavnici, v 43. letu svoje starosti. Marsikatero oko je bilo solzno, ko smo se poslavljali od raj ne pri odprtem grobu. Kako tudi ne! Bila je dobra vsakemu, rada je pomagala z nasvetom, še bolj pa dejansko. Krščansko je vzgajala svoje otroke, s svojim dobrim možem je nad 18 let živela v tihem, poštenem in vzglednem zakonu. Veliko je žrtvovala za cerkev in za naš novozgrajeni Društveni dom. Ohraniti jo hočemo v hvaležnem spominu. Mnogim je bila botra pri krstu in pri birmi, tako jo bodo tudi ti pogrešali, ker niso nikoli prazni odšli. Upamo, da ji bo Vsemogočni njeno veliko darežljivost obilno poplačal. Potrtemu možu, našemu navdušenemu pristašu, ter žalostnim, osamelim otrokom in sorodnikom naše odkrito sožalje! Rajni Lizi pa svetila večna luč! — V nedeljo, dne 18. t. m., smo zagrebli Marijo Eferl iz Žic, mater rajnega 5. g. Matija Eferl. V pondeljek, dne 19. t. m. Filomeno Weingerl in Franca Zadravec; v torek, dne 20. t. m., Marijo Weinhandl; v četrtek, dne 22. t. m., Jero Švajgler, roj. Weinhandl, ter mater njenega moža Rozo Švajgler, vsi iz Ščavnice. Poprejšnji petek pa Marijo Žemljic, p. d. Vrabl iz Bač-kove. Toliko mrličev iz ene občine v enem tednu že dolgo ne pomnimo. Vzrok: »španska.« — Vsem umrlim daj Gospod večni mir in pokoj!
Umrl je v Venčeslu pri Slov. Bistrici v 80. letu svoje starosti daleč naokrog dobro znani korpeljski mlinar Jernej Repič, mož stare korenine in stare poštenosti. Pred desetimi dnevi smo pokopali njegovo ženo Marijo, da bosta skupaj počivala, ki sta skupaj hodila skozi življenje celih 47 let. Naj bosta tudi njuni duši združeni .v deželi večne ljubezni!
Smrt dveh starcev na Polenšaku. Spet se je oglasila v naši fari bela žena in je v kratkem časn pokosila dva najstarejša farana. Prva je zapustila ta svet Marija Vojsk, užitkarica iz Lasigovec, stara 80 let. Rajna je bila dalje časa bolana in jo je revmatizem popolnoma sključil. Njej je sledil Valentin Visenjak, star 83 let, tudi iz Lasigovec. Rajni se je udeležil vojske v šlezvig-Holštajnu in na Češkem leta 1866. Rad je pripovedoval, kako so se s Prusi tolkli. Oba-dva pocivajta v miru!
Novice od Sv. Andraža v Slov. gor. Na sedmini za pokojno Marijo Nedeljko v Vitomarcih so darovali pogrebiči 104 dinarjev za dobre namene, med temi 50 din. za Dijaško kuhinjo v Mariboru. — Pred dobrim tednom je uničil požar viničarsko poslopje s pre-šo in vinsko posodo tukajšnjemu vrlemu kmetu Riž-nar Francu v Smolincih. Zažgali so fantalini s cigaretami. Starši, pazite zlasti na šoli odrasle fante, da se ne pripeti še več nesreč. Koliko boljše se obrne denar za dobro berilo, n. pr. za »Slovenskega Gospodarja«, kakor pa za cigarete, ki zdravju škodujejo, prav nič pa ne koristijo!
Razno od Sv. Bolienka v Slov. gor. V kratkem presledku sta umrli v Bišu dve ugledni kmetici: dne 6. aprila Terezija Kramberger, roj. Čeh, in dne 18. aprila Elizabeta Krajnc, roj. Pihler, obe po dolgotrajni in mučni bolezni. Prva zapušča edino, sedem let staro hčerko, druga moža in pet odraslih otrok. Na sedmini druge se je nabralo za Dijaško večerjo 50 D. Bog plati! — Za župana občine Trnovska ves je bil izvoljen Jakob Mohorič, kmet v Trnovcih št. 48; Mat. Kocmut namreč ni sprejel županske službe. Tako je
oba presvetla škofa, in nekateri drugi, po žrebu ali dogovoru določeni duhovniki. Slovesno procesijo z Najsvetejšim, ki se pomika od čudežne jame po parku in trgu pred roženvensko cerkev, in med katero 1 prejmejo posamni bolniki blagoslov s presvetim Reš njim Telesom, je vodil v soboto popoldne škof dr. Mi leta, v nedeljo popoldne pa škof dr. Karlin. V noci od sobote na belo nedeljo smo imeli pobožnost v zgornji baziliki: od 10. do 11. molitvena ura, od 11. do 12. pridiga g. župnika Šoba, o polnoči okrog 25 svetih maš s skupnim sv. obhajilom. Prosti čas so posamni romarji porabili za zasebno pobožnost v votlini, v cerkvah, na Kalvariji s 14 postajami križe-vega pota, za obisk Bernardkine rojstne hiše, za nakupovanje spominkov, pa tudi za izlete v bližnjo okolico.
Lurški škof, 831etni dr. Franc Schopfer, je sprejel škofa dr. Karlina in romarski odbor ter nam je dal izporočiti, da se veseli našega prihoda, da nas ljubi in blagoslavlja, da moli za nas ter nam želi po priprošnji Matere božje izpolnjenje naših želj.
V-pondeljek, 12. aprila, predpoldne smo se s skupno sv. mašo in z govorom kanonika Časla poslovili od lurške Gospe. Zopet in zopet smo se ozirali nazaj na milo podobo v votlini. Bilo nam je pri srcu, kakor otroku, ki se mora ločiti od matere ter oditi na daljno pot . . .
Ob V* dveh popoldne smo zasedli svoje prostore v vlaku, in v nepretrgani vožnji prepotovali daljavo, kakor iz Rima do Maribora. Škof dr. Mileta je zavoljo obolelosti ostal v Lurdu. V torek, 13. aprila zjutraj ob pol sedmih smo bili v Lyonu.
prišla županska čast nazaj na staro mesto in v staro družino, kajti tudi oče novega župana je bil mnogo let trnovski župan, on sam pa je svak nepozabnega Jakoba čuček. — V soboto, dne 1. maja, začne pošta rropet voziti; vožnja se je poverila poštarju V. Zorku pri Sv. Andražu. Tako bomo zopet imeli čast, pozdraviti starega znanca, Zorkovega šimelna, ki nam je vozil pošto že 1. 1919. Da bi le pošta šla nekoliko prej, tako da bi prišla na Ptuj že ob 8. uri! Tako bi se izplačala vožnja, kajti v treh urah se da marsikaj opraviti v mestu, in kdor bi hotel iti na vlak, bi tudi pravočasno prišel na kolodvor. — Zadnjo nedeljo je bil občni zbor hranilnice in posojilnice. Letni račun je jako ugoden; posojilnica stoji na trdni podlagi in zasluži zato vsestransko zaupanje. Na mesto umrlega odbornika Jakoba čuček je bil v načelstvo izvoljen Franc Vršič, kmet v Trnovcih, v nadzorstvo pa Anton Simonič, kmet tudi v Trnovcih. — Ljubljanske »Domovine« nihče ne mara; prej so jo ponujali možem, ko so jo ti odklonili, se je vsiljevala fantom, zdaj jo dobivajo že dečki, ki so komaj zapustili šolo. Presneto slabo se mora goditi g. dr. Žerjavu, da že fantiče kliče na pomoč. Toda otrokom dajati slab list v roke, se imenuje zapeljevanje in to je greh zoper 5. božjo zapoved!
Razno iz Gornje Radgone. V nedeljo, dne 2. maja ]>o osmi sv. maši se vrši v posojilnični pisarni občni :bor gornjeradgonskega prosvetnega okraja. Včlanjena društva naj pošljejo na zbor predsednika in tajnika, če pa so ti zadržani, naj pridejo drugi odborniki. Samoposebi je umevno, da so dolžni občnega cbora se udeležiti vsi okrajni odborniki. — Z ozirom na to, ker ordinirata v Gornji Radgoni dva zdravnika, je ljutomerski srezki poglavar izdal naredbo, po kateri se radgonskim zdravnikom ne dovoljuje, izvrševati zdravniški poklic v Jugoslaviji. Bodočnost bo pokazala, kako se bo upoštevala imenovana naredba. — Nova bolezen, ki se je pojavila sirom Slovenije, tudi v naši župniji precej razsaja. Ponekod je vrgla kar vse družinske člane v posteljo. Smrtnega slučaja vsled tega hvala Bogu še nimamo. — V pondeljek, dne 26. aprila, sta bila v cerkvi sv. Petra poročena Jakob Žemljic, poduradnik finančne kontrole, in Ma-tildka Škerlec. Ženin in nevesta izhajata iz družin, ki so vedno zvesto podpirale našo stranko in vse naše katoliške organizacije. Želimo obilo sreče! — Končali smo s pobiranjem članarine krajevne organizacije SLS. Priznati moramo, da kažejo občine precej strankine zavednosti. Pohvaliti moramo zlasti Stavešince in Stavenski vrh! Čudimo pa se, da je ena občina, ki ima naročenih toliko dobrih listov, pri članarini popolnoma odpovedala. Upamo, da bo drugo leto malo boljše I Vsem zaupnikom, ki so prevzeli in izpeljali to težko nalogo, izrečemo na tem mestu javno hvalo!
Umrl je dne 13. aprila Jurij Pesjak, p. d. Bajtnar v Kozjaku, na posledicah v vojni dobljenih ran, ki so se znova odpirale in gnjile. Pridružilo se je še pljučno vnetje in sicer tako krepki, mladi mož je moral v par dneh podleči. Bil je star komaj 46 let in zapušča globoko žalujočo vdovo s tremi nedoraslimi otroki. Težko prizadetim naše iskreno sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luč!
Obupni klic iz celjske okolice. Slišimo, da se kljub vsem našim prošnjam in protestom misli rešiti šolsko vprašanje nam v nasprotnem smislu, to se pravi: v našo največjo gospodarsko škodo. Ali ste res udarjeni s slepoto, da ne sprevidite, da nas z ogromnimi po-troški za novo šolo tirate naravnost v našo gospodarsko propast. 6,000.000 dinarjev, ali 24,000.000 kron, to je velikansko breme, ki mora streti najmočnejša ramena. Pravite, da bomo 15 let odplačevali ta dolg. Mnogi že prvo leto ne bodo zmogli svote, ki jim bo nakazana, kaj šele deseto leto, ko bo že vrednost denarja petkrat večja in cene pridelkom in živini pet-
Lyon, Ars, Paray le Monial.
Po Lurdu smo obiskali še druge znamenite kraje. Na lyonskem kolodvoru so nas čakali avtomobili. V pet četrt urah prevozimo rodovitna polja proti severovzhodu od mesta, in smo okrog devetih predpol-dne v prijazni vasi A r s, kjer je v prvi polovici preteklega stoletja tako blagoslovljeno deloval 1. 1859 umrli in lani na binkoštno nedeljo svetnikom prišteti župnik Janez Vianney. V med tem povečani župnijski cerkvi se zberemo pred nestrohnjenim truplom svetnika, škof dr. Karlin služi skupno sv. mašo, duh. svetovalec Markež opiše vzor dušnega pastirja. Sedanji arski župnik Msgr. Convers nam prijazno raz-kaže in razloži vse znamenitosti cerkve in Vianney-jevega stanovanja. Po blagoslovu z Najsvetejšim se vrnemo v Lyon.
Okrepčani v veliki kolodvorski restavraciji, se odpeljemo popoldne z železnico proti severuzahodu ter dospemo ob desetih po noči v Paray le Monial. Nastanimo se v hotelu prav nasproti svetišču, kjer se je v letih 1673—75 razodevalo presv. Srce Jezusovo sv. Mariji Marjeti Alacoque.
Naslednjo sredo, 14. aprila, ob pol desetih pred-poldne, odsluži škof dr. Karlin pri altarju razodetja, tik krste imenovane svetnice, sv. mašo. Kakor povsod drugod, tako tudi tukaj zbuja pozornost milo in ubrano slovensko petje. Po izpodbudnem nagovoru jezuita P. Tomca se izpostavi Najsvetejše. Vsi se glas ino posvetimo božjemu Srcu. Sedaj vzame Presvetli ^lato knjigo slovenskih, presv. Srcu posvečenih družin, ter jo položi na korporale tik Najsvetejšega s prisrčnim nagovorom: »Gospod Jezus, tukaj ti prinašam 7,lato knjigo, v katero je vpisanih nad 10.000 slo-
krat manjša. Strahu in groze se že tresemo pred novimi davki, ki nam jih bo naložila država v kritje 13milijardnega državnega proračuna in sedaj nam še pa hočete naložiti ogromne občinske doklade! Kje za božjo voljo pa naj vzamemo mi kmetje denar? Na ta način moramo priti vsi na boben. Ni prehud izraz, če rečemo, da je to hudodelstvo, ker bi se lahko rešilo šolsko vprašanje z desetkrat manjšimi stroški, pa tako, da bi bilo res nam vsem okoličanom v korist. Zopet prosimo, imejte usmiljenje z nami, ne spravljajte v nevarnost naših domov, ne tirajte nas na beraško palico!
Smrt vzor-niladeniča v Šoštanju. «Ni hujšega gorja na svetu, kot src ločitev pretrpeti.« To snto čutili mi vsi ob nenadni smrti našega najboljšega mladeniča Martina Hrastnik. V sredo, dne 15. t. m., zvečer, je bil še kot prvovrstni igralec pri vaji za »Miklovo Zalo« vesel In zdrav, a drugo (jutro so ga našli mrtvega: počilo mu je srce. Kot dober pevec je še navdušeno pel tisto lepo: »S cvetlicami te venčamo«, ki se konča s prošnjo: »Pred tvoj obraz pokleknemo — usliši nas, te prosimo.« Kdo je mogel slutiti, da je to njegova zadnja pesmica na tem svetu! Rajni je bil povsod v prvih vrstah pri naših katoliških društvih. Tri leta je bil prednik fantovske Marijine družbe, od ustanovitve leta 1920 pa do smrti njen delaven in navdušen predsednik, dve leti predsednik šaleške orlovske srenje, nad vse požrtvovalen dobrotnik Društvenega doma, najboljši naš igralec, skozi 15 let najbolj zanesljiv cerkveni pevec in sploh za vse dobro vnet, a kar je glavno, vedno vzornega in neomade-ževanega življenja. Kot tovarniški delavec je moral slišati mnogo pikrih opazk in zasmeha, a ostal je zna-čajen in neustrašen vsikdar. Po značaju je bil vesele narave, tako da ga je vsakdo moral rad imeti. To njegovo izredno priljubljenost je zlasti pokazal veličasten pogreb in ogromna udeležba ga ljubečih src. Pokopali so ga njegovi Orli, katere je res bratsko ljubil in ki so prihiteli celo iz Celja in iz Savinjske dol. z zastavami. In ko so mu v ganljivih besedah govorili v slovo č. g. kaplan Gril, J. Koren in Fr. Turnšek v imenu Orlov, ni ostalo suho nobeno oko. Dragi, nepozabni Tine! Kako zelo te pogrešamo! Pri Orlu, pri pevskem zboru, igrah, nastopih, stavbi Društvenega doma in vsepovsod, zlasti pa v življenju, ker nam ne sveti več vzgled Tvojega vzornega življenja! Bog bodi Tebi bogat plačnik, mi pa ob Tvojem spominu sklenemo hoditi po Tvojih stopinjah, da se gotovo zopet snidemo pri našem skupnem večnem cilju. Časten Ti spomin!
Smrt uglednega moža. V Zagorju' je umrl, komaj 54 let star, na posledicah španske bolezni ugleden posestnik in spoštovan mož iž Gaberja, Franc Vovk, p. d. Cerovški. Bil je skrben gospodar, ljubezniv mož in dober oče štirih otrok, katere je vzgajal v vzgled-Tiem krščanskem duhu. Bil je dolgo let cerkveni ključar farne in romarske cerkve v Zagorju. Njegovo priljubljenost je pokazal pogreb, katerega so se udeležile cele množice ljudstva. N. p. v m.!
Zločin brez primere. V Rušah se je izvršil zločin, kakoršnih je hvala Bogu malo, a še teh ne bi bilo treba. Zločinci, do zdaj še neznani, so nasekali starejša sadna drevesa, da bodo usahnila, mlajša pa polomili, vsega skupaj nad 100 di-eves.
Od poroke v smrt. Preteklo nedeljo so se svatje Filip Kopač, mizarski mojster, njegova nevesta Marija in injegov brat in sestra peljali z avtomobilom od poroke. Na nekem ovinku sia počila gumija na dveh kolesih in vsi so zleteli iz avtomobila. Ženin se je pobil, da je kmalu na to umrl, njegov brat in sestra sta težko ranjena, nevesti z voznikom pa se ni ničesar pripetilo.
Davek na brado. Ruski car Peter Veliki je uvedel davek na brado. Taksa je bila zelto visoka. Radi
venskih družin. Sprejmi jo in stori, da bodo te in vse ostale slovenske družine, da bomo vsi zapisani v Tvoje božje Srce---«
Rad bi ga poznal, kogar ne bi pretresel ta svečani trenutek v dno duše in srca!
Nepozabljiv bo nam tudi poziv dr. Ehrlicha pri popoldanski molitveni uri pred Najsvetejšim, naj tukaj in pozneje doma prosimo presveto Srce, da bodi kralj slovenskemu narodu kot takermi in naj ga združi v eno celoto!
Vrnitev.
Zvečer se vrnemo v Lyon, kjer nam je pripravljeno prenočišča. V četrtek, 15. aprila, zjutraj odrinemo po kratkem ogledu nekaterih znamenitost proti vzhodu, se vozimo po krasnih dolinah med visokimi snežniki mimo jezera Bourget in toplic A i x le B a i n s, si odpočijemo v slovitem savojskem mestu C h a m b e r y, dospemo proti večeru v bližino Mont-Blanca, izginemo pri zadnji francoski postaji M o d a n e v blizu 15 km dolgem predoru M o n t - C e n i s, ter kmalu po polnoči, v prvih zju-tranjih urah 16. aprila obstojimo v T u r i n u na Italijanskem. Po potrebnem odpočitku nas združi skupna pobožnost v sloviti cerkvi Marije Pomočnice pri Salezijancih, ki nas spominja Don Boska in njegovega dela za mladino. Opoldan nadaljujemo potovanje do M i 1 a n a, tam si po obedu ogledamo mesto in stolnico sv. Karola Boromeja. Mnogi se ne ustrašijo truda ter gredo na streho in v stolp, ki je najlepši spomenik gotskega sloga.
Zvečer na vlak in v soboto, 17. aprila, ob petih zjutraj zremo zopet Adrijo s Trstom in še istega dne smo malone vsi na svojem domu.
tega so nosili brade le bogati ljudje. V tisti dobi je bila brada znak bogastva.
Modra bolezen. V Moskvi so zadnje čase ugotovili več slučajev takozvane »modre bolezni«. To je neka tropska bolezen, ki se v zmernem pasu jako. redko pojavlja. Glavni znak je, da bolnikova koža pomodri. Pravijo, da bolezen ni nalezljiva.
Nedavno so na Angleškem tekmovali, komu bo z enim zažigom tobak" v pipi najdalje gorel. Prvenstvo je odnesel oni, ki mu ni ugasnila 1 uro in 32 minut. (To je moral biti gotovo lonec in ne pipa!)
Kitajci použijejo 4000 ton lilij na leto kot solato. Japonci pa jedo krizanteme.
Prve klobuke je 1. 1404 izgotovil v Parizu neki Švicar.V Angliji so jih začeli izdelovati šele 1. 1510.
Birmanci in botri, pozor! Mariborski urar Mirko Klemen na Koroški cesti ima za birmance po najnižjih cenah lepe in dobroidoče ure, verižice in za deklice vratne verižice v srebru in zlatu.
Žrebanje loterije r korist Društvenego doma pri Sv.
Antonu v Slov. gori., ki bi se imelo vršiti dne 2. maja, je preloženo.
Obrtna, trgovinska, trorniška in železniška terminologija. Nemško-slovenski del. Zbral Henrik Podkrajšek, profesor na tehniški srednji šoli v Ljubljani. — Slovar obsega sedemnajst tiskovnih pol v priročni obliki in stane rezan 00 dinarjev.
NAČRT DOBITKOV EFEKTNE LOTERIJE
Jugoslovanske orlovske zveze za zgradbo »Stadiona». I. glavni dobitek: spalnica, za 2 osebi iz mahagonija 25.000 D; II. glavni dobitek: novo motorno kolo 20.000 D;
III.	glavni dobitek: blago za nevestino opremo 15.000 D;
IV.	dobitek: srebrn servis za 6 oseb 10.000 D; Y. dobitek šivalni stroj 5000 D; VI. dobitek: moško kolo 3.500 D; VII. dobitek: kuhinjska posoda 2.500 D; VIII. dobitek: blago za moško obleko 1.500 D; IX. dobitek: blago za žensko obleko" 1.200 D; 5 dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje po 1000 D — 5000 D; 5 dobitkov: servis za kavo, vreča moke, zaboj sladkorja, jedilno orodje za 6 oseb, moški dežni plašč po 750 D — 3.750 D; 10 dobitkov: ženski dežni plašč, čajna garnitura, usnjata torbica, električni likalnik, 12 parov ženskih nogavic, 2 prešiti odeji, posteljna garnitura, 6 samoveznic, kuhinjska aluminijeva posoda, kovček po 500 D — 5000 D; 10 dobitkov: Jurčičevi zbrani spisi, ženski dežnik, palica s srebrnim ročajem, 12 robcev, nahrbtnik, 12 parov nogavic, budilka, stojalo za cvetlice, podoba z okvirjem, namizna svetilka, aktovka, listnica, doza za cigarete, ogledalo po 250 D — 3.750 D; 50 dobitkov po 100 D — 5.000 D; 100 dobitkov po 50 D — 5.000 D; 100 dobitkov po 25 D — 2.500 D; 200 dobitkov po 20 D — 4:000.
Najlepši spomin na sv. birmo je lep molitvenik. Take
molitvenike ima v veliki izbiri Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se lahko dobijo, in sicer s poštnino vred pe-sledečih cenah:
češčena Marija — rdeča obreza po D 13.75, 16.50;
zlata obreza po D 15.—, 16.50, 19.—,. 48.—, 6S—. Bog • teboj — rdeča obreza po D 16.50;
zlata obreza po D 19.—. Oče naš — rdeča obreza po I> 9.75;
zlata obreza — bele po D 25.—, črne D 25.—. Kam greš — zlata obreza po D 19.—, 28.—, 84.—. Zdrava Marija — rdeča obreza po D 16.—;
zlata obreza — črne po D 23.—, 41.—, 45.—, 31.—, bele po D 34.—. Angelček — zlata obreza — črne po D 20.—, 25.—, 27.—,
33.—, bele po D 21.—, 24.—. Prijatelj otroški — preprosta vezava rd. po D 750, 8.50. Kvišku srca — zlata obreza po D 26.—, 36.—, 37.—, 56.—. Rajski glasovi — zlata obreza po D 36.—, 40.—, 47.—, 53.—,
59:—, 61.—, 64.—, 76.—, 85.—. Nebesa naš dom — zlata obreza po D 43.—, 68.—, 80.—, 90.—. Spomin na Jezusa — zlata obreza po D 17.—. Otrokova pobožnost — zlata obreza po D 15.—. Ključ nebeški — zlata obreza po D 24.—.
Smarnice za leto 1926 »Marija vrtnica našega srca« aH »Smarnični misijoni» so ravnokar izšle. Dobijo se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stanejo po pošti 26.50 D
Smelo rečemo, da so naši romarji povsod, kjer so se vozili in kjer so se mudili, napravili tudi na tujce dober utis. Kdor bi trdil nasprotno, bi jim delal veliko krivico. Pa tudi mi smo našli povsod uljud nost, prijaznost in postrežljivost. Spomini na Lurd in druge svete kraje, ki smo jih obiskali, bodo nam vse življenje najdražji in najlepši spomini.
Naša društva.
Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi dne 10. in
11. julija izlet v Rajhenburg. Udeleženci naj se prijavijo do 15. maja pri odbornicah, pismene prijave naj se pošljejo na predsednico g. Bauman Katarino, Cvetlična ulica št. 23. — Natančnejši spored se pravočasno objavi.
Katoliško izobraževalno društvo v Krčcvini proslavi letos 1. majnik na posebno slovesen način. Ob pol 6. uri je sv. maša v kapelici gospoda Kolariča. Po sveti maši se med zvoki godbe izroči gospodu Kolariču in njegovi ženi častna diploma v znak priznanja za zasluge, ki sta si jih pridobila za društvo. Torej vsi društveniki na svidenje. — Odbor.
Gornja Polskava. Tukajšnji pevski odsek Izobraževalnega društva »Skala« priredi v nedeljo, dne 2. maja prvi pevski koncert. Koncert se vrši v dvorani gospoda Katza. Na sporedu je devet krasnih točk, ki jih bodo izvajali tukajšnji pevci. Sodeluje tudi moški zbor iz Slov. Bistrice.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, dne 9. maja, ob 3. uri popoldne uprizori tukajšnji orlovski odsek v društvenem domu Meškovo tridejansko dramo: »Matic. Torej na svidenje! Bog živi! Odbor.
Svetinje. Katoliško prosvetno društvo v Svetinjah priredi dne 2. maja zelo lepo igro: »Turški križe pri gospodu Fr. Weber v Ivanjkovcih. Začetek ob 3. uri popoldne.
M .sarria 1*26.
Poročila S. L. S.
Vabilo na občni »bor
JUGOSLOVANSKE KMETSKB ZVEZE, bo dne 4. maja, ob 10. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega uliea) v Ljubljani. Dnevni red:
1. Oovor načelnika SLS dr. Antona Korošca.
Poročilo načelstva. 3. Poročilo tajništva.
Volitev novega odbora, i. »Kmetske zbornice«, poroča poslanec A. Sušnik.
f.	Stanovska izobrazba našega kmeta poroča dr. Jak.
Mohorič. 7. Slučajnosti.
Tae okrajne Kmetske zveze in podružnice prosimo, 4a v smisla pravil in poslovnika pošljejo na občni
zbor svoje zastopnike. Ivan Brodar, načelnik. Dr. Jakob Mohorič, tajnik.
PEI SV. LENARTU V SLOV. GOR. okliouje Sov. ljudska stranka v nedeljo, dne 2. maja,
velik ljudski shod aa celi okraj Sv. Lenart v Slov. gor. Začetek po pozni thižbi božji. — Prostor: Dvorišče Posojilnice. —
Govornika: dr. Anton Korošec in Fran jo Žebot. Z ozirom na to, ker govori na zborovanju naš v o -d i a dr. Anton Korošec, vabimo k obilni udeležbi somišljenike iz celih Slovenskih goric. Pred shodom in sicer točno ob pol 10. uri, pa se vrši v društveni sobi Posojilnice (na dvorišču) seja širnega okrajnega odbora SLS fa sodna okraja Maribor in Sv. Lenart. Ker so na dnevnem redu zelo važne «adeve, prosimo točne udeležbe!
Načelnik okrajne organizacije SLS.
V Črni na Koroškem se vrši v nedeljo, dne 9. t. »., ob 11. «ri dopoldne, shod SLS. Govori poslanec
g.	dr. G o s a r.
Skod SLS za konjiški okraj je v Konjicah v nedeljo, dne 2. maja. Zborovanje se vrši takoj po ranem •erkvenem opravilu. Govori poslanec dr. H o h n j e e.
Noracerkev. Naš poslanec g. dr. H o d ž a r ima t nedeljo, dne 2. maja, po sv. maši shod v gostilni lEnc, p. d. Marko.
Gospodarstvo.
i)«um« podpora obiskovalcem petdnevnega «enega
áelaja, na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki aadne, kakor smo že poročali, v torek (4. maja), ob 8. in konča ▼ soboto (8. maja), se izplača kmetskim vinarjem in »jih odraslim sinovom, ki prineso s seboj uradno potrdilo svoje občine o siromaštvu in da imajo doma svoje kletarstvo. Obiskovalci drugih, tudi že razglašenih, enodnevnih a onih tečajev ne morejo dobiti nikake podpore. Samo podpore resnično potrebni se naj javijo zanje ob začetku tečaja a navedenim uradnim dokazilom, ker so sredstva za to, ki jih je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo, omejena. Direktor Andrej Zmavc.
Kmetijska podružnica i a Maribor in okoliš naznanja svojim udom, da že lahko pridejo po svojčas naročeno gálico. Dobivala se bo letos v skladišču Kmetijske družbe: Meljska cesta 12, na dvorišču, in »tane 1 kg 7.80 din. — Načelnik.
Cen« konjem znatno poskočile. Konjske cene uravnavajo za celo Slov. Štajersko, znameniti sejmi v čakovcu. Na zadnjem konjskem sejmu v Čakovcu v petek, ki je bil zelo dobro obiskan, so se dvignile cene 1000—1500 D pri enem komada. Vzrok temu znatnemu dvigu tiči v tem, ker je
V »lika, Nedelja. Orliški krožek vabi na gledališko predstavo »Roka božja«, ki jo uprizori v nedeljo, dne 2. maja v famošnjem gradu. Začetek ob 3. uri popoldne. Med odmori poje domači pevski zbor. V slučaju deževnega vremena sa igra preloži za en teden. Materin dan pa se bo vrlil koncem maja.
Stavcsinci. Prostovoljno gasilno društvo Očeslavci— Ivanjci—Ivanjševci priredi na dan 9. maja pri gospodu Aakmu Mlinaric vrtno veselico.
■	Htl" ..	. - - *** ..--*,(.	»w> mm IT., J t..»».. ■ j * it'.J	..fc.1 » i	' >JI' "
Za razvedrilo.
Vroča juha. Natakarica je prinesla gostu juho. Ta pa jo je zavrnil. »Ne bom jedel, ker je juha premalo vroča! Natakarica je pa rekla: »Kako pa veste, da je premalo vroča, saj je niste še pokusili!« Gost pa je rekel: »Pa vem, da je mrzla, ko pa tako mirno držite svoj palec v njej!«
Mestni otrok na kmetih. Iz mesta so poslali star ši svojega sinčka k sorodnikom na kmete, da se malo okrepi. Deček je skrito opazoval, kako teta fižol sadi. Ko je teta končala in odšla, je šel deček na njivo. Razbrskal je prst in našel fižol. Mislil je, da ga je tetka pred njim nalašč skrila. In spravil se je na delo. Razkopal je celo njivico in zbral fižol v posodo. Zvečer pa je prišel domov in rekel tetki: »Ho, tetka, ti si pa slabo fižol skrila, sem vsega našel!« Fantek je bil vesel, tetka pa žalostna, ko je ves božji dan zastonj delala. — Isti deček je gledal tetko, kako je kravo molzla. Videl je, da se je trudila, pa ni bi!o več mleka. Pa je rekel: »Veš kaj, tetka, izderi te-le «qpe ven, pa bo mleko kar samo izteklo!« -
konjski kontingent za domačo uporabo popolnoma izčrpan. Iz Slovenske Štajerske ne izvozimo v inozemstvo že več let niti enega konjskega repa, ampak se uporabijo živali doma. Konjske cene so bile v zadnjem času na Slovenskem Štajerskem tako nizke, da niso hoteli konjerejci in kmetje pripuščati kobil, ker so bila žrebeta preveč poceni. Kmetu se je nepripuščena kobila bolj izplačala pri delu nego odreja žrebeta, ko je treba kobilo čuvati pred težkim in preveč napornim delom. Radi prenizkih konjskih cen se je tudi raz-množitev konj na Slov. Štajerskem zadnje dve leti močno skrčila in postala letos na pomlad tako občutna, da ne krijemo več niti domače potrebe. Radi pomanjkanja konj so se konjske cene tako mogočno dvignile. Ravno zadnji narastek konjskih cen v Čakovcu bo dal našim kmetom in konjerej-cem spodbudo, da bodo kobile zopet pripuščali in da se bomo v par letih dokopali glede konjereje vsaj do one višine, da bomo zopet krili domačo potrebo.
Čebelarsko društvo za Slovenijo priredi v nedeljo, dne 2. maja, ob 10. uri v III. deški šoli na Ruški cesti, Maribor, tečaj o kužnih boleznih za vse podružnice mariborske oblasti. Ta tečaj je izredne važnosti za vse čebelarje brez izjeme,, ker nam preti vsled čebelne gnilobe in kuge največja nevarnost za obstoj čebelarstva sploh, ako ne napnemo v zadnjem trenutku vseh sil proti usodepolnemu razširjanju teh kužnih bolezni. Seznanili se bomo o vzrokih, poteku in posledicah, o zabranjevanju in pobijanju najhujšega sovražnika čebel, pa tudi o pravilnem razkuževanju panjev in drugih potrebščin. Zato se naj udeležijo tečaja vsi čebelarji, ki jih ne ovira njih služba.
•Čebelarski shodi v mariborski oblasti: 1. Sv. J a n ž na Dravskem polju dne 2. maja ob 8. uri dopoldne v šoli. — 2. MalaNedelja dne 9. maja ob 8. uri dopoldne v šoli. — 3. Sv. Benedikt v Slov. gor. dne 13. maja ob 3. uri popoldne v šoli. — 4. Podružnica Kapela-Radenci dne 18. maja ob 2. uri popoldne. — 5. Sv. Urban pri Ptuju dne 24. maja ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Potrča. — 6. Slovenij gradeč dne 30. maja; čas in kraj se še posebej objava.
Čebelarski celodnevni tečaj za ptujsko okolico se vrši dne 9. maja t. 1. Predaval bo g. potovalni učitelj Okorn iz Ljubljane. Začetek ob 9. uri dopoldne pri čebelnjaku g. Kanclerja na Spodnji Hajdini. Vabljeni so tudi nečlani čebelarskega društva.
Iz laškega okraja. Najboljši vir dohodkov kmetom našega okraja je živinoreja, v zadnjih desetletjih pa tudi les. Zadnji čas so cene živini, kakor tudi lesu prav občutno padle. Prigodi se tudi, da razni trgovci kmeta ogoljufajo pri merjenju lesa. Pred nekaj tedni je kupil neki trgovec iz Laškega brestov les od kmeta v Rimskih toplicah. Kupil je kubični meter po 375 dinarjev. Pri prevzemu lesa na dovlačilnici na Grač-nici je dotični trgovec les zmeril. Kmetu-prodajalcu se je zdelo, da les premalo meri, in je dal les vnovič zmeriti po strokovnjaku. Razlika je znašala 3 kub, m in 64 kub. cm, in pri skupni množini lesa, katerega je bilo, okrog 14 kub. m. Kmet bi bil, ako bi bilo pri prvem ostalo, oškodovan okroglo 5000 kron. Iz tega se vidi, da bo treba pri naših društvih vpeljati tečaje o kubični meri, ker v časih, ko pravijo, da je vera privatna zadeva, mora biti človek vedno oprezen, da ga ne oskubijo do kosti.
Sejmi od 1. do 10. maja so: 1. maja na Ljubnem in pri Sv. Filipu v Veračah; sv. Filipa dan na Hajdini, pri Sv. Barbari v Halozah, na Muti, v Velenju; o Križevem v Pod-sredi, pri Sv. Roku (pri Ptuju) v Sevnici in Jarenini. 2. maja v Peklu pri Poljčanah. 3. maja v Loki; križev pon-deljek v Rogatcu in Velenju, na križevo sredo v Konjicah; sv. Florjana dan v Slov. Bistrici, Št. Jur ob južni železnici, Sv. Lovrenc, v Svečini, Gornjem Gradu, pri Sv Trojici v Slov. goricah; pondeljek po sv. Florjanu v Brežicah; drugi dan po sv. Florjanu pri Sv. Barbari, drugi pondeljek v mesecu v Ptuju (za živino). 5. maja v Trbovljah (za živino in blago). 7. maja v Spodnji Kostrivnici. 8. maja na Polju; sv. Pankracija dan v Lembergu, na Planini, v Slovenjgradcu in Teharjih.
Mariborski tržni dan dne 24. aprila 1925. Na tem trgu je bilo videti, da so slaninarji pojenjali, bilo jih je namreč samo 26 z 68 zaklanimi svinjami, ki so prodajali meso po 12.50 do 27 D na drobno in po 15 do 17 D v celih komadih, slanino pa po 20 do 25 D kg. Domači mesarji so ostali pri i svojih dosedanjih cenah, le kravje in ovčje meso je bilo cenejše, namreč 10 do 12 D kg. — P e r u t n i n e je bilo okoli 200 komadov. Cene so bile piščancem 50 do 60 D par, ko-košem 35 do 75, racam, gosem in puranom pa 80 do 150 D komad. Jagnjet je bilo 10, cena jim je bila 80 do 150 D komad, domačim zajcem 7.50 do 40 D komad. Kozličev je bilo 30. Cena jim je bila 50 do 100 D komad. — Krompir, zelenjave, druga živila, sadje cvetlice, sadike. Krompirja in čebule je bilo 11 vozov, krompirju je bila cena 5 do 5.50 D mernik ali 0.75 do 1 D kg. Čebula se je prodajala po 1.50 do 7, česen pa po 4 do 10 D venec; solata, ki je je bilo v veliki obilici, se je prodajala po 3 do 10 D kg, ohrovt in karfijol 10 D kg, kislo zelje 2.50 do 3, kisla repa 2 D kg, grah v stročju 10 D kg. Sadja je bilo 5 vozov, prodajala so se jabolka po 5 do 12, suhe češplje 10 do 12 D kg; mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 30 do 40, bučno olje 22 do 26 D liter, maslo 40, čajno 50 do 70, kuhano 46 do 48 I) kg, jajca so se pocenile 0.75 do 1.25 D komad, med 86 do 100 D kg, fižol 1,50 do 2.50 D liter, sirček 1 do 8 D hlebček.
—	Cvetlice:! do 6 D z lonci vred pa 15 do 50 D komad.
—	Sadike: 12 do 20 D komad (jablani in hruške). — Lončena in lesena roba se je prodajala po 1 do 100 D komad, brezove metle 2.25 do 5 D komad. Ker se bliža košnja, se prinaša na vsak tržni dan izredno mnogo lesenih vil in grabelj. Cene so bile vilam 10 do 15, grabljam pa 8 do 12 D komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 21. aprila so kmetje pripeljali 6 vozov sena in 4 voze slame; v soboto, 24. aprila pa 11 vozov sena, 4 voze otave in 18 vozov slame na trg. Cena je bila senu 65 do 75, otavi 75 do 85, slami pa 40 do 55 D za 100 kg; slama se je tudi prodajala po 2 do 2.25 D za škop.
Mariborsko scjmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. aprila 1926 se je pripeljalo 208 svinj, 3 ovce, 1 koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 100 D, 7—9 tednov 125 do 150 D, 3—4 mesece stari 350 do 360 D, 5—7 mescev stari 400 do 425 D, 8—10 mescev stari 550 do 560 D, 1 leto stari 1500 do 1600 D, 1 kg žive teže
10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 17 D. Prodalo se je 162 komadov.
Hmeljarji, pozor! Znano je vsem hmeljarjem, da se je 1. 1924 in 1925 pojavila na poznjem hmelju nova bolezen, peronospora, ki ne okužuje in uničuje le liste in poganjke, nego tudi kobule. L. 1924 smo bolezen opazovali šele takrat, ko je rastlina že tvorila kobule, lani pa veliko poprej, in letos se pa pojavlja, ko so poganjki komaj prirastii iz zemlje, in to daje pomisliti. Potemtakem lahko sklepamo, da bo učinek bolezni v tekočem letu še veliko občutnejši, ne-gominula leta in še posebno, če bode vreme bolj mo-krotno. G. vseučiliščni profesor dr. Škoric iz Zagreba, ki je letos konstatiral peronosporo na hmelju, priporoča v njeno obrambo vsem hmeljarjem takojšnjo škropljenje nasadov s tekočino, v kateri so se na 100 litrih vode raztopile '/* kg bakrene galice in kg ugašenega apna. Hmeljarji! Upoštevajte torej ta nasvet in poročajte o učinkovanju tega obrambnega dela — Hmeljarskemu društvu v Žalcu.
I. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmelj-skih nasadov v Sloveniji. Žalec v Savinjski dolini, dne 24. aprila 1926. Pomladanska dela v tukajšnjih hmeljskih nasadih se izvršujejo gladko. Minuli teden je to delo deževno vreme nekoliko zadrževalo. Danes je bilo lepo vreme. Prihodnji teden se bodo hmeljski nasadi očiščevali plevela in trte se bodo tuintam tudi že privezovale. Srednje rani hmelj kaže bujno in zdravo rast. Žalibog so se na nekaterih poganjkih poznega hmelja pojavili znaki bolezni iz 1. 1924 in 1. 1925 (peronospora). Od skupne, s hmeljem zasajene ploskve zavzame pozni hmelj le 5%. — Hmeljska kupčija je nekoliko oživela, vendar prodajalci zadržujejo blago in upajo na izboljšanje cene. — Društveno vodtsvo.
Vinogradniki! Gospod Franjo Gnilšek, trgovec z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25 ima velikansko zalogo vsakovrstnega kolja, ki ga prodaja kakor nam je znano,, po najnižjih cenah. Gospoda Gnilšeka naš list vsem vinogradnikom najtopleje priporoča.
Pismo iz domačih krajev.
Sv. Križ nad Dravogradom. V pondeljek, dne 3. maja
na dan najdbe sv. Križa, bo v naši prijazni romarski cerkvi molitveni dan. Pobožni romarji od blizu in daleč vljudno povabljeni!
Sv. Anton v Slov. goricah. Tukaj smo pokopali dne 16. aprila Ivano Zemljič, pos. iz Bačkove v 76. letu svoje starosti. Bila je blaga žena svojemu možu, s katerim sta živela 51 let v srečnem zakonu in vzgojila 9 otrok, od katerih še 4 živijo. Naj v miru počiva!
Trbovlje. Podružnica sv. Katarina dobi v nedeljo dne 2. maja t. 1. dva nova zvona, katera bode blagoslovil preč. gospod kanonik Časi iz Maribcj-a. Ob tej priliki obhajajo tudi bližnja gasilna društva svoj praznik sv. Florjana pri isti podružnici, katera leži, kakor znano, na prijaznem kraju, vsled česar se na ta dan pričakuje obilo ljudstva od blizu in daleč.
Letuš v Sav. dolini. Veseli svatje na gostiji Rogl—Potočnik v Letušu dne 25. t. m. so darovali za Jugoslovansko Matico 300 D. Živeli!
Milica in Tonček izpraznila sta lonček, srečna sta oba sedaj, saj bil je to »BUDDHA«-čaj!
Primarij dr. Emil Watzke, Ljubljana, odpotoval
ter ne ordinira do preklica.
Krapinske Toplice
blizu ZagTeba, Hrvatska, 42* C termalna voda in blat« lečita revmo, proiin, ishias, ženske bolezni itd. Stanovn-nje s popolno oskrbo dnevno 50 do 80 din. po oskrbi. V pred- in posezoni znatni popustki. Voina glasba ter drugo zabave. Kopela v hiši, lastna električna razsvetljava itd. Natančnejša obvestila in prospekte daje kopališka upravo
Krapinske Toplice
ixnco inBBuiiuBBHuu mm u h u u iittjuulu h i mx>
MALA &ZJVAJWILA
vTjr a ¡ni^nnnnannnnrxnnnnnDnnrjmumDDixoxioo
Učenka. Pošteno deklico, katera se je že 1 do 2 leti učila, sprejme Matej Zorko, trgovina r. mešanim blagom, Št. Jurij ob južni žel. 591	Vajcnec ne, čez 15 let star z dobrim šolskim spričevalom, kateri se hoče krojaštva učiti se takoj sprejme pri Antonu Košar, krojaču v Mariboru, Slomškov trg 5. 625
Iščemo izvcžbano, delavno kuharico, ki mora opravljati tudi vsa hišna dela. Oglasiti pri hišniku, Maistrova ulica 1. Maribor. 594	
	Tgovski pomočnik z dežele išče službo, najrajši tudi na deželi. Naslov v upravništvu. 568 2—1
Hlapec (samec) za krave, ki zna dobro molziti se pod ugod nimi' pogoji sprejme. Grad Fala. 617	Učenec z dobrimi spričevali se sprejme pri Jakobu Lah, Maribor, trgovina z modnim in galanterijskim blagom. 513

m
Hlad pošten mlinar z dobrimi spričevali, s prakso vsakovrstnih mlinov in tudi dobro pozna motor na nafto, želi takoj nastopiti službo. Naslov pove uprava. 603 3—1
Sprejmem takoj čevljarskega pomočnika za stalno, ki je izurjen vseh vrst dela. Hrana in stanovanje pri mojstru, plača se po delu in dogovoru. Maks Regoršek, čevljarski mojster, Šmarje pri Jelšah.	595
Učenem sprejme Anton Loren-čič, kovaški mojster, Fram.
592
Dckliea, pridna in poštena, stara 18—20 let, kmetskih sta-rišev, ki še ni bila nikjer v službi in bi mela veselje, da se popolnoma privadi v gostilni se sprejme s 15. majem. Le pismene ponudbe je poslati na maslov: M. A. poštno ležeče, Sv. Lenart v Slov. goricah.	589
Viniearja se išče na malo posestvo v okolici Maribora pod zelo ugodnimi pogoji s stalno plačo. Nastop takoj. Ponudbe na Konfekcijska tovarna Sku-šek, Tržaška cesta 8. 626 2—1
Sprejmem poštenega in zanesljivega majerja z več delovnimi močmi, ki se dobro razume na poljedelstvo. Dohodki zelo dobri. Prošnje ie vložiti do 15. maja pri preastojništvu sa moslana v Našicah, Slavonija, kjer se dobe tudi potrebni podatki.	586 2-1
Postranski zaslužek - primer-ao sa vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 D. Propaganda, reklamna d. z o. z., Ljubljana, Selenburgova ulica 7-II.
464
Odda se v najem žaga in mlin. Vse v dobrem stanju ter v prometnem kraju. Naslov v iipravništvu.	622 2—1
Proda se vsled preselitve posestvo 110 oralov. 60 oralov je gozda vseh vrst lesa za sekanje, tri stanovanjske hiše tik farne cerkve, pripravne za gostilno ali drugo obrt. X Najnižja cena po dogovoru, iurij Medved, Jesenik, Marija Reka, Sv. Pavel pri Preboldu.
624
Kmečko posestvo s poslopji in okrog 16 oralov zemlje, v okolici Vojnika, po ceni prodaje Lovro Cremožnik, Celje, Kralja Petra cesta 28-11. 596
2-1
Proda se zidana hiša z njivo in sadonosnikom, ob glavni cesti. Več pove župan v Sp. Dupleku, pošta Vurberg. 588
Gostilna in trgovina z lepim posestvom v bližini Maribora, se proda ali da v najem. Naslov v upravi pod »Srečo-tov«.	606
V Sremski Mitroviei se zaradi bolezni proda ali da v najem trgovina s trsom s hišo in stanovanjem, z velikim skladiščem za shranjevanje blaga. Leži ob bregu Save, primerno vsako trgovino. Trgovina je dobro uvedena ima veliko število stalnih odjemalcev. — Ponudbe na Drvara V Mai-sata, Sremska Mitrovica. 615
3—1
Proda se gostilna in mesarija, več posestev, , trgovine, ■nlini, žage. Več pove J. Grošl Slivnica pri Mariboru. 566
Otvoritev gostilne! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim s 1. majem gostilno Prosenjak. Dobra vina, izi-borna hrana. Za obilen obisk se priporoča Ivana Pristov-nik, Slov. Bistrica.	599
Prodajo se nove tračne in krožne žage in stružniki, tudi kombinirani po najbolj solidnem vzorcu napravljeni. Andrej Koren, Vojašnika ul. št. 3. Maribor.	604
Najlepše kolje za vinograd, in sicer cepane 1000 kom. od 500 D in rezane od 300 D naprej ima na prodaj Straschill in Felber, trgovina z lesom v Mariboru, Pristaniška ulica 8.
605 2—1
Srebrne krone, goldinarje in
zlati denar kupuje po najvišji ceni Urbane, restavracija Narodni dom v Mariboru. 611
5—1
Proda se novi enovprežni voz
Zerkovska cesta 51, Pobrežje pri Mariboru.	612
Kupi se večja množina steklenic od kisle vodeč Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi.	287
Les, hrastov, jesenov in orehov, kupuje vsako množino proti takojšnjemu plačilu, električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.
553
Proda se ali da v najem maj-lino posestvo, okoli 3 orale na Ploderšnici. Pojasnila daje ielezinger, Vosek, Sv. Marjeta ob Pesnici.	613
Vsakovrstna sprememba posesti. Kmečka in gosposka posestva 1—60 oralov v raznih krajih in tudi blizu Maribora, mlini, trgovine, žage, gostilne, pod ugodnimi pogoji na prodaj. Tudi nakup, zakup, izvršitev prostovoljne dražbe posreduje »Marstan« Maribor Rotovški trg 1.	376
cisti čebelni vosek, kakor tudi suho satovje kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino. Franjo Cvilak, sve-čar in voščar v Slov. Bistrici, Slovenija.	623 2—1
iiirmska darila! Po konkurenčni ceni, v veliki izbiri na novo došlem blagu dobite pri urarju in zlatarju Lovro Sto-iec, Maribor, Jurčičeva ul. 8.
619 5—1
Najučinkovitejše zdravljenje golše (krofa).
Med najvažnejšimi od-kritvami je zdravljenje golše in debelega vratu s pomočjo zdravilne z jodom prepojene soli. Znameniti dunajski učenjak dr. vit. Wagner von Jauregg in mnogi drugi zdravniki se sklicujejo na odnosna izkustva in objavljajo neštevilne
slučaje ozdravljenja. Tako so n. pr. v neki švicarski bolnici bolniki na golši oboleli v celih pokrajinah rešeni tega zla. Gre obenem za popolnoma neškodljivo pitno kuro, ki tudi na občno stanje izvrstno učinkuje. Naše zdravilne soli so osvobodile več tisoč ljudi golše in debelega vratu. Zahtevajte naša »Poročila« o zdravljenju s soljo in pitjem, čemu vsak zdravnik zelo rad privoli. — Ustanovili smo v vseh državah postaje za razpošiljanje in pošljemo Vam
popolnoma zastoni
naš opis, ki Vas bo gotovo zanimal. Dopisnica zadostuje in takoj dobite zahtevano. August Märzke, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse S, 938 Abt.
Vsem vinogradnikom: kateri
potrebujejo amerikansko cepljene trte in sicer: veliki rizling, silvanec, beli in plavi burgundec, portugizec, rulan-dec, traminec in črnino, cepljeno na Riparija portalis veliko listnato in Gothe rupest-ris, korenjaki istih podlag! — Trte so dobro vkoreninjene, dobro zarašene in sedaj na spomlad iz trsnice izkopane. Naročila sprejema ustmeno in pismeno Franjo 2iher, trtnica v Samušani 37, pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 505
Tri kovaški mehi in več tisoč strešne opeke se jako ugodno proda. Pacher, Jezdarska ulica 8. Maribor.	578 2—1
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani. Kegljišče. 540 19—1
Kose, švedsko jeklo, garancija za dober rez in kline xs stroje pošilja Ivan Oder, Trži-če, Gorenjsko, 5 komadov in 5 kamnov 200 D franko. 498
Zlatnike, 10 kronske plačam po 100 in 20kronske po 200 D. Večje množine boljše! Naslov Poštni predal 6, Prevalje. 460
Kmetijsko društvo v Rečici v Sav. dolini ima svoj občni zbor dne 2. maja popoldne, ob 3. uri pri gospodu Antonu Fürst ter se vabijo člani na obilno udeležbo.	597
Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici v Sav. dolini ima 2. maja t. 1. popoldne, ob 4. uri redni občni zbor pri gospodu Antonu Fiirstu pd. Vajdu. Načelstvo.	598
Priporočamo sledeča
zdravila:
Hočevarjeva aromatična že-Icznata Tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Pol litra steklenica 20 D. Za uspešno zdravljenje je porabiti tri steklenice. Lecithin krogljiee z železom. Za živčno oslabele, nervozne in od duševnega ter telesnega dela izmučene. Škatlja 24 D. Protinski eret. Preizkušeno mazilo zoper revmatezim in trganje. Steklenica 14 D. Prsni sok in prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine r prsih. Oboje 16 D.
Za živino:
Busolin svečice. Zoper sram-nično vnetje ter jalovost krav in telic. Z živinozdravniškim navodilom 30 D. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Iz-borno preizkušen pri boleznih na prebavilih, zaprtju in rde- ; čici. Z živinozdravniškim opisom rdečice 12 D, 10 zavojev 100 D.
Hesalin. Uniči takoj vse uši in bolhe pri domačih živalih. Tuba z navodilom 8 D. Za vse te izdelke zahvale na razpolago! V zalogi vsa druga zdravila za ljudi in za živino! Izdeluje in razpošilja z navodili samo:
Lekarna Mr. Stanko Hočevar, i 618 Vrhnika 101. 2—1
Edina prilika za nakup dečjih izgotovljenih oblek ob priliki prihodnje birme po nizki ceni se n»di v trfovini in 2—1	krojačnici:	020
JAKOB TEZJAR
Maribor; Tetrinjska alira 17. Sprejmem tadi od strank printšeno blago sa W«bti* «blek!
Damo zastonj! 7.000 ur
samo proti povrnitvi stroškov za delo. Da tudi manj premožni pridejo v posest dobre ure, smo napravili 5000 orig. švicarskih moških ur v najfinejšem nikelnastem okro-vu, dobro idoče, elegantna oblika. Tri leta pismeno jamstvo.
Proti povrnitvi stroškov za delo kom. 175 B.
Nadalje 2000 kom. najelegantnejših «a V' električni način s pristnim zlatom prevle- x čene ure, ki se ne razločujejo od pristnih zlatih ur. Te ure imajo tudi izvrstno kolesje i* so jako lepe; pošiljamo na gospode in dame, ravao teko
proti povrnitvi stroškov za delo kom. D 210.—.
Ponujamo tudi lepe dobro idoče posrebrnjsn« wr« kom.
(3 leta pismene garancije.) D 145.—. Uporabite to priložnost, ki se malokedaj nudi, da si naročite. Pošiljatve carine prosto po povzetju. Poštnina in zamot 10 D. Fine verižice k uram primerne D 40.—.
uhren-exporthaus zürich
Vogelsangstr. 52-138.
Dnevno dobivamo priznanice, kakor naslednjo: Mäurach am Achensee, 14. IV. 1926. Prosim, da mi pošljete 4 ure, ravno take g. Leonhartsbergu. Mihasl Posch,
Maurach am Achensee, Tirol. Poštnina za pisma v Švico 3 D, za dopisaiee 1.50 D.
Preklic. Preklicujem in obžalujem besede, s katerimi sem žalil gdč. Franjo Vračko, ter se ji zahvalim, da je odstopila od tožbe. Vinko Neu-wirt, Sv. Peter pri Mariboru.
607
litem so zastopnika
za dve avtomobilski tvrdki. imeti mora nekoliko strokovnega znanja, kapitala in dobre zveze. Ponudbe pod »Za—8341« na Publicitas d. d. Zagreb, Gundoličeva 11. 602
[sJIMMEJL«]
E	S
j«j	Najbolje in najvarneje naložite svoj denar	¡af]
0	'Pri	gi
1	Okrajni posojilnici v Ljutomeru	|
[■]	r. z. z n. z.	[a]
S	ki obrestuje hranilne vloge najbolje.	S
®	Tekoči računi.	a
H	Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo.	iil]
®	Uraduje od 1. maja 1926 vsak delavnik	®
L"!	od 8. do 12. ure.	L?J
®	0 ffiriirilfilfiinfliilffl^
Gabilo
ca
redni ol>čni zbor
Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, r. z. z o. z. r Gornji Radgoni, kateri se vrši v torek, dne 11. maja 1926, ob 8. uri zjutraj t dvorani Posojilnice' v Gornji Radgoni s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za leto 1925.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklep cen, vrši se po določbi § 31 zadružnih pravil pol ure kasneje na istem prostoru z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število zastopanih zadružnikov.	601
Načelstvo.
BBBBBBBBBBBBBBflBBBBflflflBBBBBBBfl
m	m
t! Pozop!	Pozop! SI
priporoča se Vam, da kupujete vse svoje potrebščine za obleke, perilo itd. le tam, kjer dobite res dobro in trpežno blago po najnižjih cenah.
To pa dobite edinole v znani manufakturni trgovini
Grajski trg 1.
MARIBOR
(blizu gostilne »Črni orel«).
Grajski trg 1.
W5F" OC"	Za birmo posebno nizke cene.
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevine, tiskovino, platno, svilene in eajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih eenah samo v manafaktarni trgovini	608
99^pje»JL soijolgu**
Za obilen obisk se priporoča A. DR0FENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9.
"V abilo
k rednemu občnemu zboru
Okrajne posojilnice v Ljutomera,
r. z. z n. z.,
ki se vrši v nedeljo, dne 9. aprila 1926, o!» 7. turi v zadružni
pisarni.
DNEVNI RED: 1. Poročilo aačelstva in nadzorstva i. Odobrenje rač. eaključka za leto IS)*.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Sprememba pravit.
5.	Slučajnosti.
«14	SUk#BLS¥TO.
Obleke i o perilo
v vseh velikostih za birma«ee
kakor tudi izgotovljene moške obleke, ključavničarske obleke, trpežne moške hlače, moško in žensko perilo, svilene rute in vseh vrst drugo manafaktarao in modno blago kupite zelo poceni pri
Fr. Starčič Maribor,
Vetrinjska ulica št. 15.	590
ZAHVALA.
Za vse dokaze toplega sočutja eb bolezni in smrti, kakor tudi za darovane vence, za obilno udeležbo ob pogrebu našega nepozabljenega, iskreno ljubljenega soproga, odnosno očeta
g. Ferd. 1*1 linerič-a
posestnika in gostilničarja,
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena tukajšnjemu in šentlenarškemu Galinemu društvu, gostilničarski zadrugi, posojilnemu društvu, preč. duhovščini, pevcem, godbi ter g. dr. B. Weixlu za njegov neumorni trud ob priliki bolezni.
Sv. Trojica v Slov. gor., 20. 4. 1926.
Žalujoča	593
Bmilia Mlinerič z otroci.

P. C. SCHWAB, PTUJ, SLOV. TRG.
'ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni, zavod
ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike
ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-in-dustrijskih podvzetjih in zasebnih o-seb
ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulica 11, Beograd
ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus.

Kdor kupuje
IS
tza moške ia ženske obleke, sukno, hlačevino, volne-ao blago, plavino, celir platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J. H. Šostarič Maribor
Aleksandrova cesta 13.	544
u Trm
(irl trpina ▼ Maribora na Glavnem trga 17, ta si prihrani velika denarja, ker je tam res vse prav pocenil	508

M 1H DA
več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za sukno v veletrgovini R. STES-MECKI, CELJE, št. 24, kjer se letos prodaja močen melton m 45 din., modern ševijot 52 D, fini kamgarn 60 din., posebno fini in moderni kam-garni in covercoati 100 do 300 din. Vzorci manu-fakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čet 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci engros cene.

^•trajne Paima-kaučuk pete in podplati so naprav-§jje®i iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, m trikrat trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam ^kvtičen hod. Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka.
Peki9 pozor!
W Račjem pri Mariboru se pod ugodnimi pogoji proda ; Mi« z pek arij o, vrtom, travnikom in njivo. Pojasnila :
daje Anton Brinovšek, Sv. Andraž—Velenje. 559 3—1 i ____________________;
Prepričali ste se že, da ste v stari veletrgovini
Anton Maeun v Mariboru !
ter v podružnici
V PTUJU, prej Hickl,
najboljše postrežem in kje najdete veliko izbiro blaga ca birmake obleke, volne vseh barv od 40 din. naprej, moškega štofa v širokosti 140 cm od 35 din. in močnega belega platna od 10 din. naprej, ter dru-jfefa raznovrstnega manufakturnega blaga. Gledam at to, da postrežem vsakega kupca tako, da drugič «•pet rad pride. Pazite v Mariboru dobro na edini vhod v trgovino in na moj napis: K. Worsche-ta narednik: Anton Macun. Gosposka ulica 10. 546
>: Velika zaloga :-:
»•dre galice žvepla r ali je
karbolineja katrana (Teer-a) najboljšega portiand-cementa po najnižjih cenah
pri	58®
Kadar pridete v Celit
«MnniBiihiimiii ......................i' i iiUDmmu ■ mi - m ir«mwiniiiiiiiii i
in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje ali srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri
PBODAJA
v naši državi dovoljenih srečk.
Vsaka srečka se izžreba. Letno obrestovanje po 2* odet. Do žrebanja pride še 24 glavnih dobitkov f« I milijon dinarjev, 72 glavnih dobitkov po H milijoni dinarjev, 48 glavnih dobitkov po « milijona diaa*-jev, kakor tudi mnogo drugih velikih dobitkov. » najslabšem slučaju se kapital pomnoži za 100%. Sre* 5ke se dobe na mesečne obroke pri »Merkur«, Harf* bor, Miklošičeva ulica 6.	£78
m
Pozor!
Poiarï
Cenjenim odjemalcem idjudno naznanjam, J» •p«ia večja množina lepega
volnenega sukna
m ženske In moške obleke. V zalogi imam vse v mxm*
fakturo spadajoče potrebščine ter veliko zalogo goto*®; Bsolkih in deških oblek, gumi-plaščev in usnjatih suksa^ — Cene najnižje! — Solidna postrežbal — Pri nakup« 8« 1000 dinarjev se poravna polovica vožnje. — Se prbpm ročam najuljudneje
„Amerikaneu
ti
Glavni trg, pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mečite denarja proč!	Prepričajte se!

flikdir prepozso, nikdar prezgodaj
ne pridete, ako imate zanesljivo uro iz Svi carske tovarna firme Suttner. Suttnerjev« u-re gredo natančno do sekunde. — Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma mnogo več kot ura sama. — Brezplačno prejmete veliki ilustrovani divot-cenik, ako javite svoj točni naslov razpošiljalnici ur H. Suttner v Ljubljani št. 991. Cenik te stare aolidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.

Cujte!	Glejte!
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporočam.
martin sumer, konjice
I
mm-mi min irririrnnrrinnnnrinnrinn j »
Naložiti denar ie pri
Ljudski posojilnici v Celju
reg. zidriil 1 mmiIni mm
Cankar}»» ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu<), kjer je najbolj varno naložen in se naj* ugodneje obrestuje,
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica
Posojila po najnižji obrestni meri.
H »
m
IVAN MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta 15.
mrvv-nrrj ■r.nKJ.JLJU KJJJLJLIX.OJULJULILI:
ŒD
281
no»;
ČEVLJARJA
Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah.
Dominik Uršič .
Breg: št. 1., Celje.
Razpošilja se tudi po pošti. Na zahtevo se pošljejo tudi ceniki.
Na malo.	378	Na veliko.
m j. KUULiCH, =
3sanaxioseš]si mojster
Celje, Aškerčeva uliea 12
priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvovrstni! bk» grobnih spomenikov iz različnega marmorja, granite* ht umetnega kamna. Plošče za pohištvo (za umivalnike, omare itd. Okvire za grobe.
m »» n i inrrTnnnnnnrrTrwTrin^	umni
Belak & Iiiliret, Oelj«s 323 Prešernova ulica. 3 Električne inštalacije
fialcfanike, »veni. in «ignal-•e naprave. Radio-antene. Cftfcavila transformatorjev, «nnaratnrjev, motorjev, rasnih aparatov itd.
ftakn» tndi vsa v to «trokn «padajoča pepravila »a
Informacije, praralual, natrti. vedno aa raspolage« *aiao ln »elidno, a večletna garancija. Cene knnknrsalK,
mam n inmnnnnnnnnnnnni if m h h n ir n 11 ........
Vodovodne inštalacije
naprava moder. higi]e_. kopelnih sob, kloietot, plovodne naprave, cei ne kurjave. Popravila tralnih kurjav, kotlov, matur, sesalk iti.

Najcenejši nakup
manufakturnega blaga Vam nudita
Brata ŠUMER, Celje
Gavnl trg 8.
Občinska Hranilnica y Ljutomen
Je pričela s 1. aprilom 1926 poslovanje v tekoče» računu ter daje posojila in sprejema vloge v tekoče» računu kar najugodneje. Poleg tega sprejema vloge na vložne knjižice in daje hipotekama in menična posojila, kakor do sedaj. Občinska hranilnica v Ljutomeru posluje od 1. aprila 1926 naprej za stranke vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.	8S1

Ustanovljena 1. 1839.
Lambret "" *
klobučarna	339
Celje, Kralja Petra eesta št. t <
Irjovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velika saloga domačih suknenih čevljev. — Popravila po najnižjih cenah.
Vsled opustitve
troj« trgovine manufakturnega in žpecerijskeja Msff* tas Mdi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjkanja pree&s. • prodam po ugodnih cenah vse blago, skupaj z opra** Bed tem eno sejmsko stojnico js nepremočljrro j»kM« ©r*ij» 10 kompletnih okvirjev za okna a Sipami ln
tami.
FRIDERIK JAKOWITSCH, CELJE
PODGANE, MIŠI!
Pošiljamo Vam točno uničevalno sredstvo »Ratinmort« s katerim se zajamčeno gotovo in uspešno izvaja uničevanje. 1 tuba 40 D, dvakrat toliko 60 D. Zavod za uničevanje golazni Zagreb, Marovska št. 16.
587 6—1
\ Stambiljke
«eh vrst izdeluje najcenejše i liiauerja naslednik S. Peta« j t Mariboru, Aleksandrova 43. \ Ma ¿varišču.	1266
Kupujem
. elite, »rebro, srebrne krane, ttari denar itd.
a »ata rassHBnsBHäe&H&aa^gia BBBBBBBBB
20-1
583
vedno sveže iz Zagorja, najfinejši
Trboieijski in Splitski Portlandcement
zidno in strešno opeko kakor tudi vse druge stavbne potrebščine in cementne izdelke
priporoča po najnižjih cenah	i
C. Pickel, Koroščeiia ulica 39.
H f S
m
K
ACKERMANN, arar, Ptaj.

ffiBBlSBBBHIiaflI¡!ti«3fi8BBBIi&WBl!!iB*IMa$;¡r
Godbena glasbila in strune
Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za nehibni in čisti zvok se jamči. Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici, strokovnjaško
VacIavSchramm,Celje
SpaeiJ&Lna. delavnica za izdelovanje godbenik glasbil,
Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. ¡MS

BBBBBBBBBBflBHBB
MOST1N
v UieloTanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi sama pri edinem izdelovatelju Itak.» Wolfram, med. drogeri-Ja, Maribor, Gosposka ul. 33.
440
BBBBBBBBBBBBBBB
Oglasni in reklamni zaioti
Voršiča naslednik
Vinko Kovacifi
Maribor, SismSkov trg 16
sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah ze vse tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.
Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje
••<*T, telafoa it 11?.

fov, telefon it, 11&
Izvršuje vse vrste ličnih plete* I s in tkanin ter raznovrstno telesa* konstrukcije, »graje za gozdavo, vrte in parke ter tenis IgraliMta, Mreže ca presipanje, postelj»« ▼lege, ielezne pa*telje iti,
£ PRESELITEV TRGOVINE! ■
■	Cenjenemu občinstvu se uljudno naznanja, da sem premestil svoj*
trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami iz Gosposke alice št. 8, v lastno hišo v isti ulici št. 6, kjer sem
■	trgovino znatno povečal ter se cenjenim stran-
kam tudi za naprej najtopleje priporočam. — Z odličnim
spoštovanjem	gjjg
S ANTON HOFBAUER, CEUE i
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Gosposka ulica št. 6.	574	Gosposka ulica št. <1.
■
iiniiiiminiHiiiiiiuiiiii
Edino najboljši
Telefon »II
Šivalni stroji in kolesi .o i«
Josip Petellnc-i
Liubliana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
fiamke 6rltzner, Adler i. Phönix
ta rodbinsko, obrtno in industrijsko raba (•tetam najboljši tricaroki pletilai atroji znamk» »B«M«fl.*
Pouk o vezenju In krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavni« na razpoiaf»
Zadružna gospodarska banka d. d.
m-r»	ir-rrYrnr-r-«i 'inr vrainrareTrri
Podružnica Maribor.
85 Ustni, novtsgrajeni palači, Aleksandrova eesta 8, pred (raniiškaiaka
cerkvijo.
Iavrinje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obreatovanje rltg na knjižice in ▼ tekočem raenna.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
9BBŠ
m
Spodnještajerski ljudski posojilnici t Maribora, _
Stolna olica it. i	r. m n. i.	Stolni alic* it I i
n ■
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi p« aa trimesečno odpoved po 8%.
Oglasi t „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspehi
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Lea Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Janttš Goleč, a« vinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja», predstavnik: Jaauž Goloo, m*\'mm t Maaiima.